Jutro 202

Skoraj vsi jo že uporabljamo, pa vendar se postavlja tudi čedalje več vprašanj. Zadnje novice pravijo, da je podjetje OpenAI je sporočilo, da so opustili izdajo modela umetne inteligence nove generacije GPT-6.1 Astra, načrtovano za oktober, potem ko naj bi po notranjih testiranjih ugotovili, da nov sistem ne izpolnjuje varnostnih standardov. Kako blizu pa vi pustite umetni inteligenci? O čem se z njo pogovarjate, kaj z njo delite?

Slovenci si radi pravimo "narod prvakov", zelo radi se pohvalimo z dosežki naših najboljših šampionov. Na drugi strani pa v oči bode očiten paradoks med bleščečimi medaljami na eni strani ter padcem osnovnih motoričnih sposobnosti mladih na drugi strani.

"Po svetu je hodil s kitaro na rami, brez torbe, da jo je lahko čim prej prijel in igral. Bil je obseden in zasvojen z glasbo," o Jimiju Hendrixu pravi Julijan Erič, kitarist, vokalist in ustanovitelj zasedbe Prismojeni profesorji bluesa. V pogovoru je razmišljal o Hendrixovem mojstrstvu, značaju in glasbeni zapuščini.

Drugi teden septembra pomeni, da na budilkah ni več prahu, šolske klopi pa so že dodobra ogrete. Za nameček pa so vtisi ob rezultatih mednarodne raziskave bralne pismenosti mladih še zelo sveži. Čas bi težko bil primernejši za debato o znanju. Pred mikrofon smo povabili profesorja kemije z Gimnazije Bežigrad, Gašperja Perneka.

Ob koncu prvega tedna novega šolskega leta nas je v studiu Vala 202 prvič obiskala igralka in scenaristka Zala Djurić. Pred kratkim se je prvič preizkusila v standup komediji, letos je prvič postala mama in prvič jo lahko na odru gledamo v družbi očeta Branka Djurića. Govorila je o vseh stvareh, ki jih letos počne prvič, pa tudi o tem, kako in zakaj se loteva novih izzivov.

Nik Kranjec je maja praznoval svoj rojstni dan. In sicer tako, da je v ljubljanski park Tivoli povabil ljudi, ki jih še ni poznal. Prišlo jih je 200. Kaj so počeli, kako so se imeli in predvsem, zakaj bi človek svoj prosti čas namenil druženju z neznanci, razloži v prazničnem sobotnem jutru.

Velika večina nas ima izkušnjo dijaškega/študentskega dela. Najpogosteje zaradi denarja, včasih zaradi izkušenj, vedno pa ob tem nastane kaka zanimiva zgodba.

V svetu, kjer nas novice dosežejo tudi v najbolj oddaljene kotičke Zemlje, se je vse težje odklopiti. Tudi, če si zavestno zbrišemo aplikacije na telefonu, nas v istrski gostilni na filmskem platnu spremlja nogometno svetovno prvenstvo, na radiu na plaži pa novice o suši in požarih. Se lahko in kako se na dopustu odklopite? Ali ste eni tistih, ki vam piska elektronska pošta, zjutraj pa obredno preberete lokalni časopis in podrsate novičarske portale?

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svojem življenju? Temo je predlagal poslušalec Matevž. Prijatelj ga je poučil, da je ljubezen trud: "Ljubezen je, ko skuhaš večerjo, čeprav si obupen kuhar, ti je to težko storiti in v tem ne uživaš."

Še rahlo pod vtisom praznika, pa trenutnih Borisovih izkušenj s terena (Krk), se v Poletnih Finomenih sprašujemo preprosto vprašanje, kaj je najbolj slovenska stvar, ki ste jo videli, da jo je naredil neki Slovenec.

Zaključek šolskega leta. Končnoooo. Zvezkov je sicer še vedno ogromno, vsaj v reklamnih sporočilih, ampak že to, da budilke ne zvonijo več, je definicija počitnic. Na vrsti so kopalke, neskončne količine ledenega čaja in lubenice, pa dolgi topli poletni večeri. O vonju poletja smo se pogovarjali z otroki ob slovenski obali pri Ankaranu.

Ko napoči dan težko pričakovanega dopusta, odrasli nervozno polnimo kovčke, preverjamo, ali imamo vse dokumente. In potem še enkrat preverjamo, ali imamo vse dokumente. In dvakrat preveč spodnjega perila, čeprav gremo samo za en teden na morje. Tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pa to napeto predpočitniško vzdušje opazujejo in se čudijo.

Gotovo ste opazili tudi vi, vsako pomlad se zgodi. Sonce posije močneje, temperature splezajo nad 15 stopinj in na cestah se pojavijo ... najprej eden, pa trije, potem cela skupina. Kolesarji. V oprijetih dresih, cenovno nedostopni opremi in vsak na svoji specialki. O rekreativnih kolesarjih razmišljajo tretješolci z OŠ Draga Bajca v Vipavi in OŠ Ledina Ljubljana.

Pritožujejo se tisti, ki najemajo, pritožujejo se tisti, ki kupujejo, pa tisti, ki si tega nikoli ne bodo mogli privoščiti. Cene nepremičnin so šle v nebo. Zakaj? Razloge so poskušali najti tretješolci z osnovne šole Draga Bajca Vipava.

Postavljanje pravil in omejevanje je predvsem v domeni odraslih, ampak danes sprašujemo otroke, kako te meje razumejo sami. Koliko ekranov je preveč ekranov? Odgovarjajo tretješolci s primorskih osnovnih šol - Cirila Kosmača Piran in Draga Bajca Vipava.

Praznujemo mednarodni dan družine, zato danes s tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran kramljamo o najlepših in hkrati najtežjih odnosih v našem življenju - družinskih odnosih. Kako sorojenci točno vedo, na kateri gumb morajo pritisniti, da nas spravijo ob živce?

Danes svoj 100. rojstni dan praznuje Sir David Attenborough, britanski naravoslovec, pripovedovalec in televizijski ustvarjalec, ki je v naše dnevne sobe prinesel naravoslovne dokumentarce. Težko si predstavljamo plavajoče delfine, neprehodne džungle in posnetke puščav brez njegovega glasu v ozadju. Njemu v čast danes v jutranji rubriki Malček drugače govorimo o varovanju narave in izumiranju živalskih vrstah. Odgovarjajo tretješolci z Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani in Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu.

Pomlad se v Sloveniji ne začne 20. marca ali pa takrat, ko zacvetijo prva drevesa. Pomlad se uradno začne, ko sosed zažene kosilnico in žar! Pred podaljšanim koncem tedna iščemo torej termin, preverjamo vreme in se sprašujemo, kdo prinese kaj. Koliko hrane kupiti, da je ne bo zmanjkalo. Nakupovalni seznam so z nami sestavljali tretješolci z Osnovne šole Naklo.

Pri zelo veliko stvareh smo Slovenci deljeni, polarizirani. V teh dneh k tej delitvi dodajamo tudi zunanja opravila. Eni so že zavihali rokave in motike ... drugi pravijo, da je dovolj hitro, če se dela lotiš do sredine aprila. O vrtnarskih trikih se pogovarjamo s tretješolci z Osnovne šole Draga Kobala Brezje v Mariboru.

Zadnje dneve ves čas nekaj štejemo in seštevamo. Štejemo, za koliko centov se je podražil bencin, računamo, kolikokrat je ameriški voditelj rekel, da bo izbrisal Iran. In štejemo sedeže v slovenskem parlamentu. Kdo jih bo naštel več. Štejemo skupaj z otroki z OŠ Draga Kobala Brezje iz Maribora.

V soboto so se iztekli razni nekajtedenski "posti", ki so se jih šli mnogi med nami. Najbolj (tudi javno) izpostavljena je odpoved alkoholnim pijačam, ki je zdaj že uveljavljena vseslovenska akcija, precej verjetno pa ste tudi vi izbrali kako malenkost, ki ste se ji poskušali odpovedati. Uspešno? Kakšen je občutek in kakšen je bil učinek?

Svet je ves čas v gibanju. Ljudje odhajajo, prihajajo, prečkajo meje. Včasih z eno potovalko, včasih z vsem, kar imajo. Slovenija pa kot zmeraj v izdihljajih predvolilne kampanije ugotavlja in razglablja, kdo bi moral iti in kdo niti ne bi smel priti. Strpni in tolerantni sogovorniki z OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani in OŠ Draga Kobala Brezje iz Maribora razglabljajo o tem, zakaj smo nestrpni do priseljencev in kaj bi najbolj pogrešali, če bi se sami morali odseliti iz Slovenije.

Mnogi v tem obdobju opažajo utrujenost in pomanjkanje energije, kar pogosto pripisujejo spomladanski utrujenosti, ki je lahko v kombinaciji s predvolilnim obdobjem še izrazitejša. Specialistka javnega zdravja dr. Doroteja Kuhar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da gre za kratkotrajno stanje, ki običajno traja do enega meseca in se ne stopnjuje, zato ga je mogoče obvladovati. V primeru hujše ali dolgotrajnejše izčrpanosti je priporočljiv pregled pri zdravniku.

Denar je sveta vladar. V odraslem svetu je res osrednji igralec, preverjamo pa, kako velik vpliv ima v otroški realnosti. Na vprašanja tokrat odgovarjajo otroci z OŠ Lenart in OŠ Draga Kobala Maribor, podružnica Brezje.

Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.

Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.

Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?

Oddaja Izštekani to pomlad nadaljuje z gostovanjem v ljubljanskem Cankarjevem domu. V Linhartovi dvorani se bodo do poletja izštekali trije bendi, nekateri prvič, spet drugi so si že prislužili status izštekanih veteranov. Kdo? Kdaj? Najprej Koala Voice, 12. marca.

Malček drugače razmišljamo. V prevodu: posvetimo se zelo resnim in odraslim temam. Celo takim, ki niso za otroška ušesa.

Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.

Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?

Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.

Pa smo spet tam: s tem tednom je marsikoga po denarnici udaril dvig cen parkirnin v Ljubljani. Pa je ta ukrep res koristen za prebivalce mesta, kot pogosto trdijo župani?

Leto smo začeli precej zmagovalno. V mislih imamo športno področje, predvsem zmagi Domna in Nike Prevc na obeh novoletnih skakalnih turnejah. Kar je zelo lepa napoved pred olimpijskimi igrami. Če športniki zmagajo, kako bi jih nagradili tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani? Tukaj so ideje.

V uredništvu Vala 202 smo pregledali statistiko predvajanih pesmi v letu 2025 in prišli do zanimivih in spodbudnih zaključkov. - Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je kar 91 domačih skladb. Tri največkrat predvajane pesmi so Kej si – Generator (131), Jasno je nebo – Generator (108) ter Love Don't Mean A Thing (For A Girl Like You) – Plateau (105). Med najbolj predvajano deseterico se znajdejo še Mrfy, Regen, LPS, Ember, Ranr ter Haiku Garden. - Najbolj predvajana tuja pesem, Birds Of Feather – Billie Eilish je pristala na 8. mestu. - Med 20 največkrat predvajanimi je kar 65% skladb izšlo v letu 2025, kar dokazuje, da Val 202 stremi k predvajanju nove glasbene produkcije. - V preteklem letu smo predvajali več kot 21 000 različnih skladb, od katerih se jih je več kot 11 tisoč predvajalo le enkrat. - Oddajni čas Vala 202 v letu 2025 je bil 6935 ur, od tega 55 % je bilo glasbe – skupno kar 3815 ur predvajalnega časa. - Največkrat predvajana skladba v lanskem letu s 131 predvajanji predstavlja le 0,3 % vse predvajane glasbe. - Prvič v zgodovini spremljanja statistike prvi dve največkrat predvajani skladbi podpisuje isti izvajalec. Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025: https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu

Cene Prevc je ... Cene. Skakalec, ki je za praznike vedno zaseden, po karieri pa gostinec, standupovski komik, podkaster, komentator ... Skratka nekdo, ki ga nikoli ni doma, še posebej pa ne za praznike. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Klemen Balažič je duhovnik, ki ga je širša javnost pred kratkim spoznala na Magnificovem žaru, Tadej in Boris pa ga poznata že od prej. Enega od njiju je svoje čase celo spovedoval. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Nina Pušlar je ena najopaznejših slovenskih pevk. In posledično za praznike redko doma. Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Vita Vlašič je kot mlada TV-voditeljica odlična tarča za šefov stavek: "Boš letos ti?" Boris in Tadej v prazničnem Jutru v dvoje gostita ljudi, ki za praznike nikoli niso doma. Ker delajo praznike vsem nam preostalim.

Chefinja Brina Robinik Kobal o napakah božične večerje. Lahko hrano pogrejemo? Lahko pripravimo samo piščanca ali mora miza ponujati maroško, špansko ali italijansko kuhinjo?

Gledališki in filmski igralec Jurij Drevenšek o družinskih kavč navadah in sestavinah ultimativnega božičnega filma. Zakaj se pri presežni produkciji še vedno vračamo k seriji filmov Sam doma?

Nevrologinja in glasbenica dr. Saša Vipotnik (AKA Neomi) o usklajevanju dveh popolnoma različnih svetov. Kaj se v tem prazničnem času dogaja z našimi možgani in zakaj se nam pogosto zdi, da tega časa v letu sploh ne dohajamo? Se da decembra zaslužit s to muziko?

Notranjepolitični novinar POP TV Anže Božič o vprašanjih, ki se jih ne more izogniti na družinski božični večerji. Je zdravo, da se v naši družbi za praznično mizo vedno pogovarjamo o politiki? Kako se rešiš pogovorov o politiki?

Skupina Dan D se poslavlja. Čez točno dva tedna bodo na Silvestrovo doma, v Novem mestu, odigrali svoj zadnji koncert. V ponedeljek so se v Studiu Hendrix Radia Koper še zadnjič v živo oglasili na radijskih valovih, ob koncu leta pa bodo med poslušalce poslali še zadnji album. Zakaj slovo in zakaj ravno zdaj? Povezava do koncerta na Raidu Koper: https://val202.rtvslo.si/podkast/glasba-202/173251598/175182881

Dobrodošli v času letnih zaključkov, zabav, družinskih kosil in hitenja po nakupovalnih središčih. Ali drugače - v času kronične utrujenosti . Pred nami so najbolj naporni tedni v letu. V današnji rubriki Malček drugače smo o odrasli utrujenosti klepetali s Timom, Nežo, Koro, Jano, Ano, Jasijo in Hano z Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Zakaj smo odrasli vedno tako utrujeni?

V teh dneh je postalo uradno. Gotovino smo vpisali v ustavo. K sreči, zdaj vemo, da nam je nihče ne more vzeti! In danes gremo v rubriki Malček drugače naravnost v srce odraslih skrbi. K bankomatu. Kako deluje? To smo vprašali tretješolce z OŠ Tabor I iz Maribora.

Tokrat se odpravljamo na kraj, ki v nas lahko vzbuja nekoliko nelagoden občutek … Govorimo o domovih za starejše občane. Odrasli jih pogosto povezujemo s staranjem in koncem, otroci pa v njih povsem neobremenjeno vidijo vse drugo. Recimo kraje polne zanimivih predmetov. Danes z nami modrujejo tretješolci z OŠ Bežigrad.

Ko ste v avtomobilu sami, je jasno, da se vrti glasba ali vsebina po vašem okusu. V kolikor v potovalno enačbo dodate enega ali več sopotnikov, pa se lahko izbor zvočnega ambienta precej zaplete. Ali naj ima pri izbiri postale ali vsebine res prednost voznik? Ali pa se je o tem vseeno treba pogovarjati? Morda celo določiti razmerja, kdo, kdaj in koliko?

V luči nedeljskega referenduma in vseh javnomnenjskih anket, ki so v začetku tedna pricurljale na plano, smo tokrat v oddaji Malček drugače malce politični. Treješolci z mariborske osnovne šole Tabor I so razmišljali, kaj bi se zgodilo, če odrasli nikoli več ne bi šli volit.

Nekega dne mimogrede opazite, da vaš najstnik posluša glasbo, ki se vam zdi nekvalitetna. Sprva zmedenost, saj ste ga še pred nekaj leti vztrajno vozili v glasbeno šolo, pri tem pa v avtu vrteli le najbolj prefinjen izbor skladb, nato pa dilema: kako se lotiti pogovora o tem, zakaj je neka glasba kvalitetna, druga pa spet ne? Je sploh vredno načeti to temo?

Vikend je že tako blizu, da se ga lahko skoraj dotaknemo, nikar pa preveč ne razmišljajte o tem, kaj pride po njem. Katastrofa ... ponedeljek. Tretješolci z OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani so nam razložili, zakaj je ponedeljek za odrasle tako težek dan.

Odbito jutro je namenjeno poslušalcem, uporabnikom tehnologije. Tokrat iščemo pomankljivosti, zanimivosti in bizarnosti Googlovih zemljevidov. Od lokacij, ki so postale turistične znamenitosti, do nesmiselnih poti, ker se korporacija ne odziva na urejene, manj znane ceste. Z izkušnjami sodelujejo poslušalci Alen, Blaž in Neža.

Odraslim se pritisk dvigne takoj, ko slišimo besede sestanek, koledar, načrt, evalvacija, projekt. Zato sprašujemo malčke z OŠ Ledina, ki ne vedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, kaj mislijo, da odrasli počnemo na službenih sestankih. Kaj tako vneto pišemo? Kakšno bi bilo omizje, če bi za njim sedeli otroci?

Kdor čaka, dočaka. Ampak: 7 je magično število, zato pričakujte še nekaj neimenovanih.

Lahko bi bila samo zgodba o debitanskem albumu, pa ne bo. Ker Trnow Stajl ni samo glasbeni album, Trnow Stajl je avdio spomenik urbane pop kulture. Raperji se bodo o besedi pop zgrozili, a jih bo slej kot prej minilo.

Zgodba sicer ni nova, se pa neprestano razvija in dopolnjuje. Iz Nemčije (Berlina) so že lani začele prihajati novice, da se eden za drugim zapirajo večji klubi in da to najbrž pomeni konec "klubske scene". Trend ni samo nemški, ampak se podobno dogaja po vsej Evropi. Eden od razlogov naj bi bila epidemija covida, ki je spremenila navade obiskovalcev, pa visoka inflacija, podražitve ... Je res konec? Ali gre morda za nov začetek nečesa drugega?

Kaj početi, ko zunaj dežuje? Zdi se, da je konec sveta, če Slovenci ne moremo na kolo ali v hribe. A otroci bi se nam verjetno samo nasmihali. Malčke z OŠ Bežigrad v Ljubljani smo spraševali, zakaj so odrasli tako nejevoljni, ko zunaj dežuje, in kaj početi, ko nam dež prekriža načrte.

Gotovina je bila zadnja leta kar v središču pozornosti javnosti, zbirali so se celo podpisi za njen vpis v ustavo. Tokrat pa idejo obračamo: koliko fizičnih evrov sploh še nosimo v denarnici ali kakem žepu? Kaj plačujemo z gotovino? In ali ni morda že plačevanje s kartico znak, da si "ata"? Ker danes samo še prisloniš telefon.

Vsi malčki, mulčki in sončki so za svojimi kockami in mizami v vrtcih in šolah, na Valu 202 pa jih cukamo za rokav. Sprašujemo jih, zakaj se politiki ves čas kregajo? Kako bi oni rešili spore med njimi in kakšni predsedniki bi bili sami? Družili smo se s tretješolci z OŠ Spodnja Šiška in OŠ Bežigrad.

Danes premierno: Malček Drugače. Oddaja, v kateri malčki razmišljajo o temah, ki zadevajo in težijo odrasle. Odrasli namreč zelo radi v vsaki malenkosti najdemo razlog za slabo voljo, otroci pa nasprotno razlog za zabavo. Ko v vrsti na pošti nestrpno gledamo na uro, otroci med čakanjem štejejo ploščice in plešejo. Ko mi brundamo, da je zunaj spet dež, oni skočijo v škornje. Ko mi v prometnem zastoju merimo minute, oni skozi okno preštevajo oblake.

V Indiji platformo Netflix uporablja manj kot en odstotek prebivalstva, v Nigeriji pa moramo za mesečno naročnino na Spotify odšteti točno 53 centov. Kje in na kakšen način se danes lahko dokopljemo do avdio- in videovsebin?

Novi zakon o medijih in skoraj vsi členi, ki zadevajo glasbo v slovenskih medijih. Toliko vprašanj.

Kaj je empatija? Dnevno se srečujemo s podobami in osebnimi tragičnimi zgodbami konkretnih ljudi, na katere se ali naj bi se čustveno odzvali. Zakaj smo kot družba nagnjeni k temu, da probleme, ki daleč presegajo individualno raven, predstavljamo skozi tovrstne izpovedi, ki računajo na našo empatijo? Kaj pa, če nam ravno empatija omogoča, da se v tem svetu nič ne spremeni?

Za uporabnike pretočnih glasbenih platform ni več presenečenje, da se je umetna inteligenca etablirala kot ustvarjalec glasbenih vsebin, ki se znajdejo v algoritmično kuriranih seznamih predvajanj. V središču razprav je nedavni primer Velvet Sundown. Skupina je v nekaj tednih dosegla več kot milijon predvajanj na glasbenih platformah, kasneje pa se je izkazalo, da ne gre za resnične izvajalce. Glasba, promocijske fotografije in zgodba benda so bili v celoti ustvarjeni z umetno inteligenco. Svoje mnenje so o glasbi, za katero ne vemo, ali jo je ustvaril človek ali umetna inteligenca, povedali tudi mimoidoči.

Pešec je kralj, kolesar je princ, avto je kmet. Ne vem, če je to zares pregovor, ampak mogoče bi lahko bil. Sem pa ugotovil, da to mnenje ni tako splošno deljeno, kot se mi je - omejenemu predvsem na ljubljansko izkušnjo logističnih premikov - zdelo doslej.

Med pobiranjem pošte iz nabiralnika z očesom ošvrknete oglasno desko, na kateri je eden od sosedov anonimo pustil sporočilo. Običajno rahlo jezno, včasih sarkastično, morda celo predrzno. Če bi iskali še dodaten skupni imenovalec teh zapisov, bi najbrž dodali še, da je pogosto zapis slovnično nedosleden. Kdo piše ta sporočila, kaj nam sporoča in kakšen je odziv nanja, če sploh?

Tudi vas moti, ko čarobni "da" mladoporočencev pred oltarjem zmoti jok kričečega otroka v zadnji klopi? S poslušalci smo že navsezgodaj debatirali o tem, kaj bi pravzaprav starši morali storiti v taki situaciji.

En espreso, tri ure tipkanja na prenosniku. Po treh urah ob jeznem pogledu natakarja še kozarec vode. Kdaj smo v lokalu predolgo in ali obstaja razmerje med zapravljenim časom in porabljenim denarjem? Se ga držimo?

Odrasli se poletnega dopusta načeloma veselimo, a si že pred letovanjem priskrbimo veliko stresa. Pakiranje, zlaganje v avto, gneča na cesti, vročina ... Kaj, če smo kaj pozabili? Kaj bomo, če bo slabo vreme? Preveč če-jev, premalo brezskrbnosti, zato nam razmišljanja o počitnikovanju na morju ponujajo otroci iz Kranjske Gore in Mojstrane, stari od 6 do 12 let.

Mir, sonce in sprostitev. Tega si vsaj večina želi na plaži. A včasih nas bolj kot sončni žarki opečejo sosedje na brisači, ki je kakšna dva centimetra oddaljena od naše. Eni si lastijo pol plaže z ležalniki, drugi trosijo pesek na vse strani, tretji verižno kadijo, četrti pa glasno poslušajo glasbo. Na katera (ne)zapisana pravila pozabimo na plaži in kaj nas tam najbolj zmoti?

Včasih spletne ocene pomagajo pri izbiri med podobnimi turističnimi namestitvami. So pa lahko tudi zelo zabavno branje. Najdemo vse mogoče, od tega, da je uporabnik ocenil, da je WC nameščen previsoko, do odtenkov barv, neugodne sosede in vsega, kar nas lahko moti ali pa spravlja v smeh. Kaj pa izbrati, ko iščemo turistično nastanitev, bolje ocenjeno ali cenejšo?

Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?

Če na dopustu srfate tudi po telefonu, ne pozabite na pokrivalo in sončno kremo. Maruša in Anže v odbitih minutah na Valu 202 ponujata poletne tehnološke nasvete o tem, kaj se to sezono igra, bere in posluša. In katere priljubljene platforme so letošnje poletje v ospredju.

Gostili smo Koala voice, Mrfy, Joker Out, Jet Black Diamonds, Kokosy. Zasedbe, ki jih povezujejo mladost, glasba, prijateljstvo. Bojan Cvjetićanin, Domen Holc, Boris Kokalj, Gregor Strasbergar, Urban Koritnik so govorili o svojih začetkih, peli o glasbenih idolih in nas opomnili, da je Festival 202 tik pred vrati.

Glas je do trenutkov, ko nam ga zmanjka, samoumeven. 16. aprila praznujemo mednarodni dan glasu, pred tem pa smo se pogovarjali s tremi posamezniki, ki si s svojim glasom služijo kruh. In si enostavno ne morejo privoščiti, da bi bili nekaj dni zapored tiho. Sogovorniki: - Jure Longyka. radijec in govorec - Urška, turistična vodička - Uroš Zorman, selektor slovenske moške rokometne reprezentance

Žarnice na glasovno upravljanje. Žaluzije, ki se spustijo ob pomoči aplikacije na telefonu. Pametni domofon. Robotska kosilnica. Klimatska naprava, ki deluje po začrtanem urniku, ipd. Kako razširjen in uporaben je v letu 2025 pametni dom? In kako pogosto nas pusti na cedilu? Razmišlja Matjaž Gerčar, navdušenec nad tehniko in lastnik pametne hiše.

Maruša in Neža med uporabniki iščeta tehnologije, ki se jim ni mogoče izogniti, ne glede na všečnost ali priljubljenost. Ali sploh še obstaja trgovina brez avtomatske blagajne? V Ljubljani lahko nakupujete celo v taki brez prodajalca, samo z avtomatsko blagajno! Ali “pametne blagajne” res prihranijo čas (in živce) ali je ravno nasprotno?

Gilles Peterson je radijski voditelj, DJ in zbiratelj plošč, ki vodi tedensko sobotno oddajo na BBC Radio 6 Music. Vodi neodvisno založbo Brownswood Recordings in je ustanovitelj spletne radijske postaje Worldwide FM. Legendarni radijski voditelj, ki že desetletja širi glasbena obzorja na britanskem BBC-ju, je s svojim delovanjem navdih za generacije ljubiteljev dobre glasbe. Z Jernejem sta se srečala dopoldan, po njegovem nastopu na festivalu Ment, prav na svetovni dan radia.

V eni sobi na osem oči štirje, ki so skupaj napisali več kot 400 pesmi. Gostitelj eno in pol besedilo, ostali pa vse ostale. Andrej Karoli, Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2, kmalu v podkastu Zgodbe Vala 202 s podnaslovom Življenje je praznik in pod podnaslovom Heroji srednjega razreda, odvisni od vremena, pišejo pesmi. Danes zjutraj so samo namignili, kako se to počne, od 5. marca naprej pa podrobno. Vključno s pesmarico izbranih šestih skladb Dečkov s Sotle.