Svet kulture

V tokratnem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o gledališkem festivalu Polis Teatro v italijanski Raveni, ki letos v središče postavlja gledališče z geografskega področja nemškogovorečih držav. V oddaji poročamo tudi, kdo so nominiranci za nagrado kritiško sito 2024 za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Danes mineva tudi 200 let od prve izvedbe Beethovnove znamenite Simfonije št. 9, znane tudi kot Oda radosti.

Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu gosti pregledno razstavo enega najpomembnejših hrvaških umetnikov: filmskega režiserja, igralca, performerja, večmedijskega in konceptualnega umetnika Tomislava Gotovca. Zasnoval jo je francoski kustos Pierre Bal-Blanc v sodelovanju s kustosinjo in direktorico Muzeja Vesno Meštrić. Razstava v dveh nadstropjih prikazuje pet konceptualnih sklopov, povezanih z asociativnim nizom; večina razstavljenih del pa je izposojenih iz zbirke umetnikove hčere Sare Gotovac v sodelovanju z Inštitutom Tomislava Gotovca. Prelistali bomo tudi po knjigi Ljubim lepa pisma s podnaslovom Dopisovanja avtoric slovenske moderne, ki nas seznanja s pisemsko korespondenco med slovenskimi pisateljicami tega obdobja.

Na ogled je nova stalna razstava z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. V Kosovi graščini na Jesenicah je Gornjesavski muzej Jesenice namreč pripravil zgodovinski pregled razvoja tega mesta, ki bo osredinjen na urbanistične, kulturne in družbene spremembe. V ustvarjalnem laboratoriju Krater v Ljubljani lahko prisluhnete, kako se ptičje petje, veter v krošnjah dreves in človeški glas spajajo v prav posebno partituro. Dogodek je del cikla z naslovom AnimotMUZIK, ki ga organizira Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti. Oddajo pa zaključujemo s pesmijo Počasi novinarke in publicistke Mance Košir. Vabljeni k poslušanju!

Slikar Brane Sever že skoraj 40 let ostaja zavezan črni in beli barvi. Zato je svojo novo razstavo, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski galeriji Equrna naslovil Črno na belem. Na ogled je njegov najnovejši ciklus del, ki je nastajal od leta 2016. Sicer pa boste v oddaji izvedeli tudi več o najnovejših knjižnih izdajah Mladinske knjige.

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal znanstveno monografijo z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, ki jo je uredila Mateja Ratej. Predstavljamo tudi dva romana, Noč švedske pisateljice Sare Gordan ter roman Svobodna albanske pisateljice Lee Ypi, ki sta izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, na Kongresnem trgu zato Društvo za sodobni ples pripravlja prav poseben program, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa si boste lahko ogledali plesni diptih Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki je nastal v sodelovanju z mednarodnimi plesalci in koreografi. Vabljeni k poslušanju!

Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.

Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak. Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.

V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!

Unesco je leta 1996 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Čeprav se praznovanje knjige povezuje z datumi smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, ima 23. april tudi svetlejšo plat, saj si na ta dan v Kataloniji ob prazniku svetega Jurija že desetletja podarjajo vrtnice in knjige. Kako bomo svetovni dan knjige zaznamovali pri nas pa lahko slišite v oddaji, v kateri poročamo tudi o sklepnem koncertu Slovenskih glasbenih dnevov.

V tokratnem Svetu kulture smo zbrali nekaj vtisov s 60. beneškega umetnostnega bienala, ki je v soboto odprl svoja vrata. Ob odprtju so podelili tudi nagrade. Nagrado za najboljše delo na osrednji razstavi, ki poteka pod naslovom Tujci povsod, je dobil novozelandski umetniški kolektiv Mataaho Collective. Nagradili so tudi avstralski paviljon, ki ga je zasnoval aboriginski umetnik Archie Moore. Več pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kateri znameniti filozof se je rodil pred tristo leti.

Ljubljana utripa v ritmih 16. festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA. Dogodki se bodo do jutri vrstili v Cukrarni, Kinu Šiška, Klubu Channel Zero in Klubu Cankarjevega doma. Program predstavlja estetike, ki izhajajo iz lokalnih in regionalnih senzibilnosti ter tako kljubujejo globalni kulturni uravnilovki, napovedujejo pri festivalu. V oddaji tudi o dogodkih, ki jih mariborski mladinski kulturni center pripravlja pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic.

V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.

Znan je prejemnik letošnje evropske filmske nagrade občinstva lux. To je film Zbornica o idealistični mladi učiteljici Carli, ki je bil nominiran tudi za mednarodnega oskarja. Na podelitvi nagrade lux je filmska ekipa z režiserjem Ilkerjem Catakom na čelu dejala, da nagrado posveča učiteljem - nesojenim junakom naše družbe, ki imajo v njej ključno vlogo. Več o filmu torej v Svetu kulture, v katerem predstavljamo tudi 38. slovenske glasbene dneve in 5. koncert Orkestrskega cikla v Mariboru.

Britansko-ameriški pisatelj indijskih korenin Salman Rushdie je avtor tako nagrajenih kot kontroverznih del svetovnega slovesa. V svoji zadnji knjigi opisuje okoliščine dramatičnega dogodka, ko ga je pred dvema letoma na odru amfiteatra v mestecu Chautauqua v zvezni državi New York, kjer naj bi govoril o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje, moški z zakritim obrazom napadel z nožem in ga skoraj ubil. Knjiga z naslovom Nož: premišljevanja po poskusu umora, danes sočasno izide na slovenskem, ameriškem in britanskem trgu. Posvečamo se tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom To Be Continued? … Philosophy and Psychoanalysis Today oziroma Nadaljevati? … Filozofija in psihoanaliza danes, ki poteka te dni v Ljubljani ter premieri Najboljše evropske predstave, ki bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Začenjamo pa s skokom na Bled, tam se je namreč sinoči, z literarnim večerom, začelo 55. Mednarodno srečanje pisateljev. Vabimo vas k poslušanju!

Pri Mladinski knjigi je izšla biografija Elde Piščanec, slikarke, grafičarke in kiparke, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja. Njeno življenje in ustvarjanje je v delu Segam po nebesnih zvezdah raziskala Metka Pekle. V Galeriji Murska Sobota pa je na ogled razstava slikarja Marka Zorovića z naslovom Slike in dela na papirju. Na današnji dan se začenja 56. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu v Ljubljani. Aprila se začenja tudi spletna akcija #naprejvpreteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

Bogat gledališki konec tedna je pred nami, s premierami domačih in tujih dramskih in baletnih avtorjev: Cyrano de Bergerac Martina Crimpa na vélikem ter Te igre bo konec Matjaža Zupančiča na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, Tiborja Hrsa Pandurja bodo premierno uprizorili na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje, obnovljeni balet Grk Zorba v koreografiji Lorca Massine v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Celje pa se bo razživelo tudi s festivalom sodobne glasbe Janus. Vabimo vas k poslušanju!

Opera La Bohème je danes stalnica vseh opernih gledališč in velja za eno najboljših del Giacoma Puccinija. V Ljubljani je bila prvič izvedena v Nemškem gledališču že dve leti po krstni uprizoritvi, leta 1898, slovenski ustvarjalci pa so jo prvič postavili na oder leta 1903. Nova uprizoritev pod vodstvom dirigenta Kevina Rhodesa bo nocoj zaživela v SNG Opera in balet Ljubljana. Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bodo drevi uprizorili klasično komedijo Williama Shakespeara Mnogo hrupa za nič. Režiserka Ivana Djilas ji je nadela glasbeno preobleko. Novo premiero pripravljajo tudi v Plesnem teatru Ljubljana. Avtor, plesalec in koreograf Beno Novak v predstavi Grom raziskuje osebne izkušnje, ki jih izraža skozi močno fizičnost, pomešano z občutljivostjo, krhkostjo, močjo in izčrpanostjo.

Pred kratkim je založba Goriška Mohorjeva predstavila italijansko-slovenski izbor pesmi Iga Grudna z naslovom Sanje o svobodi. V Mestni galeriji Nova Gorica je od 15. marca odprta študijska razstava v okviru projekta Refleksije sodobne vizualne umetnosti. Javljamo se tudi iz Bolgone, kjer so odprli 61. Mednarodni sejem knjig za otroke in mladino, na njem je Slovenija častna gostja. Nekaj besed namenjamo razstavi Od korzeta do žaketa v Mestnem muzeju Ljubljana, v Zagrebu pa si lahko v soorganizaciji Društva likovnih umetnikov Ljubljana ogledate skupno razstavo Tekst kot objekt slovenskih in hrvaških avtorjev. Znan je tudi ožji izbor literarnih del, ki se potegujejo za bookerjevo nagrado 2024. Vabljeni k poslušanju.

Predstavljamo prevod dnevniških zapisov tržaškega odvetnika Fortunata Mikuletiča o življenju v fašističnem taborišču, eno od redkih del, ki internacijo predstavljajo tudi italijanskim bralcem. V Benetkah obeležujejo 700 let od smrti Marca Pola – med drugim z razstavo v Doževi palači, kjer stotine razstavljenih del osvetljuje življenje znamenitega srednjeveškega popotnika. Naš dopisnik dodaja še informacijo o poskusni uvedbi takse za enodnevne obiske Benetk; v oddaji tudi o fotografski razstavi Jake Babnika v Likovnem salonu v Celju in o nocojšnjem koncertu Akademije za glasbo, ki ga bomo prenašali tudi na programu Ars.

Danes se je v Bologni odprl knjižni sejem knjig za otroke in mladino, kjer je letos Slovenija častna gostja. Logotip častnega gostovanja je sestavljen iz šumnikov – ti so slovanska posebnost, podnaslov pa se glasi: In kaj se je zgodilo potem? Sejem je sicer namenjen mednarodni strokovni javnosti, pričakujejo pa okoli 30.0000 obiskovalcev. Oziramo se še v Avstrijo, kjer se odvija filmski festival Diagonala ter ocenjujemo predstavo To je tekma Slovenskega ljudskega gledališča Celje.

Jutri bodo v Slovenskem mladinskem gledališču premierno uprizorili predstavo Slovenija šteje, pod katero se podpisujeta Sebastian Nübling in Jackie Poloni in ki se spreminja glede na angažma sodelujočih v njej. V slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa bo danes potekala premiera broadwayske komedije Prebrisane male laži hrvaške režiserke Nenni Delmestre.

V oddaji se odpravljamo na gledališke odre. V Mestnem gledališču ljubljanskem se bomo drevi nasmejali, premierno bodo uprizorili komedijo Kakor vam drago Williama Shakespearja v režiji Juša Zidarja. V novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču pa bo nocoj v predstavi z naslovom Nimam problema! v ospredju tema medvrstniškega nasilja. Gre za avtorsko predstavo Mladega odra Amo, ki daje prostor igralsko nadarjenim mladostnikom.

V ljubljanski Aksiomi odpirajo razstavo z naslovom Enozvezdične ocene – vodeni ogled, s katero Selena Savić, Gordan Savičić in !Mediengruppe Bitnik raziskujejo, kako sistemi ocenjevanja oblikujejo dojemanje in izkustvo nekega kraja. Razstava je del programa Taktike&Praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki, ki se sprašuje, kako je z dvoumno naravo podatkov moč vplivati na dogajanje v resničnem svetu. Celje pa gosti 35. Mladinski pevski festival. Na uvodnem koncertu se bo predstavilo pet zborov, v revijalnem delu festivala šest, na državnem tekmovanju pa bo tekmovalo 13 mladinskih pevskih zborov iz vse Slovenije.

Predstavljamo novosti Založbe Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se podajamo v Maribor v galerijo Društva likovnih umetnikov na razstavo likovno-ustvarjalne skupine s slovensko-hrvaškimi člani.

V tokratni predpraznični oddaji se posvečamo nekaterim novim razstavam. V kratkem bo popolno prenovo dočakal muzej na Blejskem gradu. Kako bo izgledal po prenovi, so avtorji nove postavitve lokalni skupnosti in domačinom predstavili včeraj. Spomladi prihodnje leto bodo v razstavnih prostorih v pritličju odprli prvi del stalne razstave, ki bo namenjen predvsem naravni danosti Blejskega kota in arheološki dediščini, drugi del, namenjen drugim grajskim vsebinam pa načrtujejo za leto 2026. V oddaji tudi več o razstavi z naslovom Likovni svetovi duhovnosti slikarja Igorja Banfija, ki je na ogled v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani.

Izpostavljamo dve gledališki premieri. V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo na Mali sceni premierno uprizorili dramo Zločin na Kozjem otoku italijanskega dramatika Uga Bettija v režiji Alena Jelena. V glavnih vlogah bodo nastopili Judita Zidar, Julita Kropec, Nataša Tič Ralijan in Gregor Gruden. Na malem odru celjskega gledališča pa drevi predstavljajo novo predstavo za otroke z naslovom To je tekma, v kateri je v ospredju raziskovanje govora in besede.

Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, čeprav je morda tragično, žalostno in težko, tako slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča začenja gledališki režiser Žiga Divjak. Na svetovni dan gledališča se vsako leto začne Teden slovenske drame, v oddaji tudi o razstavi Maister in rodni Kamnik.

V knjigi Pod kraljičinim žezlom, prvem delu trilogije Nekronani kralj, ki je posvečena Ulriku II. Celjskemu, zgodovino Celjskih grofov opisuje Daniela Dvořakova, slovaška raziskovalka poznega srednjega veka. Pričujoča knjiga je prolog njegove zgodbe in hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. O knjigah tudi v nadaljevanju, in sicer bomo predstavili novitete založbe Goga, med njimi knjigi Dvoliki Jedrt Maležič in Po vsej sili živ Nataše Kramberger. Bliža se tudi nocojšnja premiera filma Zbudi me Marka Šantiča, aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Vabimo vas k poslušanju!

6. marca, na avtorjev rojstni dan, je sočasno z izvirnikom v več kot 30 jezikih izšlo delo Avgusta se vidiva kolumbijskega pisatelja, nobelovca, Gabriela Garcíe Márqueza. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Predstavljamo tudi zbirko Slovenska knjižnica, ki je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Zbirko 33 del s štirimi dopolnilnimi zvezki izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemškem jeziku z naslovom Sem dolgo upal in sem bal je izdala založba Wieser v Celovcu.

Na odru ljubljanske Drame bo zaživela prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje, ki ga podpisuje trenutno ena najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood. Spomnimo, da smo v Drami že lahko videli odmevno uprizoritev njenega dela Otroci. Tokratno besedilo v središče postavi dvanajst žensk, ki sodijo trinajsti za njene zločine. Režije izjemno aktualne sodne drame se je lotil Sebastijan Horvat, njegova desna roka je bil dramaturg Milan Ramšak Marković. Napovedujemo pa tudi predstavo Dobra družba Mihe Bezeljaka v GT22 v Mariboru in gostovanje ansambla Salzmusique, ki na svojih koncertih navdušuje z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza. V sklopu glasbenega abonmaja Sidrišča Hiše kulture Celje bodo gostovali v Narodnem domu Celje.

Danes obeležujemo svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Obema praznikoma se posvečamo v tokratnem Svetu kulture, vabimo pa vas tudi k ogledu predstave Ameriški sen, ki bo drevi premierno uprizorjena v Mali Drami. Avtor slovite igre Kdo se boji Virginie Woolf? Edward Albee je absurdno dramo napisal v 60. letih prejšnjega stoletja, zelo pa je aktualna tudi za sodobni čas.

Med gosti festivala Fabula je bil tudi bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, ki je predstavil roman Časovno zaklonišče. Delo je prevedeno v 25 jezikov in nagrajeno tudi z Mednarodno Bookerjevo nagrado. Anton Podbevšek teater v poklon in zahvalo literarnemu opusu lani umrlemu francosko češkemu pisatelju Milani Kunderi, pripravlja gledališko plesna uprizoritev z naslovom S samimi samotami obdana samota. Pred jutrišnjim Svetovnim dnevom poezije bo danes v Ljubljani potekal 3. pesniški maraton. Vabimo vas k poslušanju!

V ljubljanski Galeriji Jakopič odpirajo retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, mednarodno uveljavljenega francoskega fotografa slovenskega rodu. Nadaljujemo v Sežani, kjer je Kosovelov dom v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta sinoči ponudil osrednji dogodek ob 120-letnici rojstva Srečka Kosovela, premiero predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Podajamo se na Festival dokumentarnega filma v Ljubljani, kjer smo si ogledali filma Deloholiki ter Mladi in uspešni, in na tretji koncert Komornega cika Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

Ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela v Kosovelovem domu v Sežani premierno uprizarjajo predstavo Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, prisluhniti ji bo mogoče tudi na programu Ars in radiu Trst A. Pred tem smo pred mikrofon povabili režiserko in scenografko Jasmin Kovic. Pesniku so se poklonili tudi v Trstu. V Kino Šiška pa so na sporedu izvedbe sodobnih elektroakustičnih kompozicij v prostorski zvočni postavitvi. Zavod Cona je v goste ponovno povabil akuzmatičnega zvočnega umetnika Patricka K. H., ki na Dunaju vodi zvočno galerijo Floating Sound Gallery.

V Cankarjevem domu se začenja 27. Pripovedovalski festival, ki ga letos zaznamuje valovanje vode, krovna tema se glasi Morje v meni. Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki namerno in z velikim navdušenjem daje glas ženskam. Kot pravi, "je voda priklic mnogočesa in tedaj tudi nekoga, torej nje ženske''. In ženskam se posvečamo še z eno temo: položajem samozaposlenih ustvarjalk v kulturi. Potem pa še nekaj o koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo prav poseben – Bachov Pasijon po Janezu bodo izvedli na način, kot ga v Sloveniji še nismo slišali.

Včeraj se je začel 26. Festival dokumentarnega filma. Do 20. marca bo na treh lokacijah v Ljubljani: v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki na ogled več dokumentarcev z aktualnimi temami, retrospektivni del pa je posvečen filmom slovenske umetnice Nike Autor.Eden od vrhuncev festivala spada v kategorijo aktualnih in družbenokritičnih filmov. Gre za delo estonske režiserke Anne Hints z naslovom Sestre v savni, film je bil med drugim izbran za najboljši evropski dokumentarec leta, poleg tega je bil nagrajen za najboljšo režijo dokumentarca na festivalu Sundance. V teh dneh poteka tudi 42. Bergamski filmski festival, ki v okviru devet dnevnega programa obsega 2 tekmovalni sekciji za celovečerne igrane filme, sekcijo Close-up, posvečeno dokumentarcem, retrospektivni del in sekcijo Evropa, zdaj, v kateri se med drugim osredotočajo na opus Metoda Pevca. V Mariboru se začenja srečanje slovenskih in tujih ustvarjalcev sodobne uprizoritvene prakse Platforma Trigger. Srečanju, na katerem bodo tujim gostom predstavili razvoj in pogoje nastajanja neodvisne scenske umetnosti v Mariboru, bo sledil niz treh predstav, odprtih za občinstvo.

V tokratni oddaji vas bomo najprej povabili na 26. Festival dokumentarnega filma. Nocojšnje odprtje festivala bo zaznamoval pretresljiv film Maje Weiss in Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Poročamo tudi o novi gledališki stvaritvi, ki so jo pripravili v SNG Nova Gorica. Premierno bodo uprizorili dramo Henrika Ibsena Ko se mrtvi prebudimo.

Današnja oddaja bo filmsko, knjižno in razstavno obarvana. Izvedeli boste več o dokumentarnem filmu V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, ki bo danes doživel premiero na festivalu dokumentarnega filma v Solunu. Gre za poetični mozaik individualnih in kolektivnih spominov, vezanih na Haloze in Haložane. Predstavljamo knjižne novosti založbe Goga ter vas vabimo na kar nekaj novih razstav.

V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Fotografije divje lepote narave in življenja v amazonskem pragozdu pozivajo k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. Krošnja z neznanimi sadeži pa je nekoliko enigmatičen naslov knjige scenaristke in režiserke dokumentarnih filmov Helene Koder, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga. Za svojo prvo knjigo, zbirko esejev, si je naslov izposodila verz Petra Kolška.

Obstajajo filmski žanri, ki so izrazito moško zaznamovani, na primer vesterni. A znotraj teh okvirjev poznamo številne zanimive pristope, ki te stereotipe razblinjajo. V Slovenski kinoteki začenjajo filmski cikel Neuklonljive, v ospredju so ženski pogled, feministični boj in neuklonljiva drža žensk. Napovedujemo še premiero predstave Toxic po istoimenski knjižni uspešnici Eve Mahkovic v SNG Maribor, ki jo ustvarjalci ob 8. marcu poklanjajo ženskam. In za konec še nekaj o izvirni opereti za otroke in mlade Špedicija Stradivarius.

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled ena najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti Kroples. V zbirki, ki je prvič na ogled javnosti in je nastajala desetletja, je predstavljen izbor 66 del umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Med njimi so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič. V oddaji tudi o krstni izvedbi učilniške predstave Zvezdice o nasilju v šoli zaradi istospolne zveze. Na novogoriški gimnaziji jo bodo izvedli v uprizoritvi SNG Nova Gorica.

Letošnji festival Fabula se je v petek uradno začel s predstavitvijo avtorja Pola Guascha, mladega in angažiranega katalonskega pisca, čigar roman Napalm v srcu je ob tej priložnosti izšel v prevodu Veronike Rot. Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovi knjigi. Tu so še Koroški kulturni dnevi, ki v Ljubljano prinašajo niz dogodkov in dejavnosti kot izraz žive ustvarjalnosti koroških Slovencev in Slovenk.

V tokratni oddaji se posvečamo filozofski misli in vam predstavljamo nova filozofska dela, ki so nedavno izšla pri Slovenski matici. Izvedeli boste tudi več o 14. sezoni cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Cikel v ospredje postavlja glasbo starejših obdobij.

Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.

Oddajo namenjamo odprtju festivala Fabula, v okviru katerega bo danes v Cankarjevem domu nastopil španski pisatelj Pol Guasch, avtor postapokalitičnega romana Napalm v srcu. V Gledališču Koper pa bo danes premiera predstave Sirote. V soboto se bo odprl mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V KiBeli pa si lahko ogledate razstavo Marka Šajna. Vabljeni k poslušanju!

Filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo. To, kar je v njih skrito, pa se da odkriti, je ugotavljal nemški teoretik filma Siegfried Kracauer. Akademski slikar in režiser Robert Černelč se ukvarja z idejo, kako na sliki rekonstruirati filmski trenutek v suspenzu pričakovanja, ki prihaja od zunaj, iz prostora, ki na sliki ni prikazan, je pa implicitno navzoč. Njegova dela si boste lahko ogledali v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi z naslovom Medprostori. V oddaji tudi o Vikingih. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo drevi premiera gledališke predstave za šolarje druge in tretje triade Vikingi: pesem severnega morja.

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.

Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.

V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo izvedli sicer zelo redko izvajano delo Lastovka Giacoma Puccinija, naslednji dan pa bodo v SNG Maribor premierno uprizorili vsem dobro poznano Molièrjevo žlahtno komedijo Tartuffe. Sinoči se je v Sloveniji mudila tudi nizozemska pisateljica in pesnica Gerda Blees, nekaj besed pa namenjamo tudi literarnemu dogodku Smrt ni moja zadnja beseda, ki bo v prostorih Slovenske matice zaznamoval drugo obletnico napada na Ukrajino. Vabljeni k poslušanju!

Razstava Vincenta Van Gogha, ki je v Rimu požela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo 600 tisoč ljudi, bo zdaj z nekaj novostmi na ogled v naši bližini – v Trstu. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Predstavljamo tudi 4. koncert cikla Carpe Artem ter knjigo o cerkvi v vasi Soča, ki jo je zaznamovalo umetniško ustvarjanje v času prve in druge svetovne vojne.

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Odhajamo v Berlin na 74. mednarodni filmski festival, od koder se s filmskimi priporočili oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V nadaljevanju se odpravljamo v Novo Gorico na razstavo prostorske instalacije nagrajencev festivala Pixxelpoint: Andreja Štularja in Janeza Grošlja. V Gallsuovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta nastopila filozofa Slavoj Žižek in Jure Simoniti.

Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.

V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.

V Berlinu se bo nocoj s filmom Take majhne stvari, ki ga je po romanu irske pisateljice Claire Keegan, beremo ga tudi v slovenskem prevodu, posnel Tim Mielants, začel 74. filmski festival. V filmu glavno vlogo očeta, ki preživlja družino s prodajo premoga, odigra Cillian Murphy. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili tango opero María de Buenos Aires skladatelja Ástorja Piazzolle. Nekonvencionalna operno-plesna uprizoritev temelji na tako imenovanem novem tangu in ustvarja razpoloženja, ki lahko pri občinstvu vzbudijo različna močna čustva. Aprila lani je bil na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani na ogled performans Ne me silit, da povem, kaj mislim plesalke in performerke Anite Wach. Danes bo na istih odrskih deskah premiera spremenjene različice predstave z naslovom Ne me jbt.

Potem ko je umetna inteligenca začela ustvarjati dela, ki so lahko tudi umetniška, so se začela pojavljati vprašanja o njihovem lastništvu, avtorstvu in avtentičnosti. Kaj pa če bi enako delo umetne inteligence izvedli ljudje? Ali bi bili odgovori jasni? Ta dilema je v ospredju razstave umetnika The Mihe Artnaka z naslovom Last. V oddaji tudi o Metliški cehovski knjigi, ki sodi med najstarejše cehovske registre s slovenskimi besedili. V tej knjigi pa so morala biti pravila jasna in razumljiva.

Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.

Ste vedeli, da so številka ena vzponov v Himalaji Poljaki? Tudi o tem bomo lahko kaj slišali in videli na 18. Festivalu gorniškega filma. Začenjajo pa ga s projekcijo dokumentarno-igranega filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma. Festival bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta, pripravljajo pa tudi predavanja in razstavo. Mi predstavljamo še nove izdaje zbire Lambda gejevske in lezbične poezije in proze založbe Škuc.

V daljno preteklost se bomo danes poglobili z inkunabulami, ki jih v javnih in zasebnih zbirkah hranijo na Goriškem. »Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču.« Tako v Gledališču Koper napovedujejo nocojšnjo premiero z naslovom Odprta vrata v maturo 2024. Kekec in škrat Skovik, je nova opera za otroke, ki bo premiero doživela nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Kekec se mi zdi prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen svet. Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski,« je zapisal libretist Milana Dekleva, glasbo je napisal Tomaž Habe. Vabimo vas k poslušanju!

Smo ena od redkih držav, ki je kulturi in pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan - datum Prešernove smrti je praznik od leta 1945, državni praznik je postal leto pozneje, dela prost dan pa leta 1991. Vrstijo se poslanice o pomenu kulture, kot vsako leto nas tudi danes vabijo številni kulturni dogodki in prireditve, nekateri med njimi so posvečeni poeziji in Prešernu ali pa letošnjim Prešernovim nagrajencem. V prazničnem duhu je tudi današnja oddaja, v kateri bomo med drugim predstavljamo novi cikel Salon z razgledom, v okviru katerega je kot prvi gost nastopil pisatelj Vladimir Tabašević.

V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.

Danes bo v Kinodvoru premierno doživel eksperimentalen film Ne misli, da bo kdaj mimo Tomaža Groma. Film nenehnega premikanja in potovanja je umetniška stvaritev kontrabasista, skladatelja in improvizatorja, ki se je filmskega jezika lotil na edinstveni način. Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju pa je predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, za katero so domnevali, da je bila izgubljena.

V oddaji Svet kulture bomo tokrat spoznali nekaj novih knjig za otroke in mladino ter monografijo avtorice Daše Ličen z naslovom Meščanstvo v zalivu, ki s predstavitvijo pestrega društvenega življenja v Trstu letoma 1848 in 1914 ponazarja vpetost nekdanjih intelektualcev v tedanje svetovne nazore.

Leta 1938 je severni sij obarval nebo nad Evropo, v Mariboru pa se je zgodil brutalni umor ženske. Ta dva dogodka sta izhodišče za roman Draga Jančarja Severni sij. Kdo bi bila lahko resnična ženska, ki je bila umorjena? Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi bila lahko umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to? Ta vprašanja pa so izhodišče za predstavo Severni sij. Marjetica, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. V oddaji tudi o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in koncertni premieri dua harfistke Sofie Ristić in tolkalke Petre Vidmar v našem komornem studiu.

V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana nocoj svoja vrata odpira razstava Jožefa Muhoviča O minevanju in trajanju – dela na papirju. V Narodnem muzeju Slovenije so pripravili razstavo z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. V Galeriji Fotografija pa bodo drevi odprli razstavo Janeza Bogataja z naslovom Bagatelles. Podrobnosti v oddaji.

Pregled aktualnega kulturnega dogajanja bomo najprej začeli v Bežigrajski galeriji 2, kjer so minuli petek odprli razstavo slovenskega slikarja Franceta Miheliča z naslovom Nekoč. Vstopili bomo tudi v Anton Podbevšek teater v Novem mestu, ki že vse od svoje ustanovitve prireja reflektivne pogovore soareje. Skladateljica Nina Šenk pa je prejemnica skladateljske nagrade Erste Bank, ene najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe.

Oglašamo se s 35. tržaškega filmskega festivala, na katerem se je predstavilo tudi pet slovenskih filmov: Opazovanje Janeza Burgerja, Kino Volta Martina Turka, Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič; dokumentarec Cent’anni, Sto let Maje Doroteje Prelog in kratki film Morje med nama Luna Sevnika pa so gledalci izbrali za najboljša filma festivala. Naš dopisnik Janko Petrovec je obiskal arheologe med delom in novo razstavo novih odkritij v Pompejih, ki vse podrobneje pripovedujejo o življenju preprostih ljudi.

Kdo so ženske, ki nosijo svet? Njim je posvečena fotografska razstava v Posavskem muzeju v Brežicah. Ženskemu pogledu se bomo posvetili tudi z razstavo Geometrijski sprehodi v razstavišču artKIT v Mariboru, kje se v estetiki lirično prostorskih grafik umetnice Natalije Juhart Brglez izkazujejo pogledi na štiri mesta. Nocoj se obeta tudi ljubljanska premiera baleta Faust, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja in tudi o tem nekaj več besed v oddaji, vabimo vas k poslušanju!

Na 35. mednarodnem filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednje- in vzhodnoevropskega filma, se v uradnem programu predstavljajo trije slovenski celovečerni filmi, dva kratka ter animirani projekt v razvoju. Svoj prvenec Cent'anni oziroma Sto let predstavlja režiserka Maja Doroteja Prelog, kratki igrani film Morje med nama pa režiser Lun Sevnik. V oddaji predstavljamo še zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola: Mi gledamo film, film gleda nas, ki ga uredniško podpisujeta Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran.

Na malem odru SNG Nova Gorica premierno postavljajo slovensko uprizoritev sodobne tragedije Piera Paola Pasolinija Ubesedovanje, ki prinaša razmislek o razrednem boju, nasilju in moči umetnosti v dobi kapitala. Režiser je Jan Krmelj. V Ljubljani pa začenjajo s prvo izdajo Neskončne sedanjosti, mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks v produkciji gledališča Glej.

22. januarja pred dvajsetimi leti smo izgubili dva velika umetnika: pesnika in prevajalca Janeza Menarta in Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, esejista, visokošolskega profesorja statistike in politika. Odigral je pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji družbe. Ob tej obletnici je Beletrina izdala novo knjigo njegovih izbranih novel z naslovom Ohranjeni spomin. Predstavljamo še knjigo izbranih intervjujev z režiserjem Tomijem Janežičem, ki se je s samosvojo in izrazito raziskovalno poetiko kmalu po končanem študiju dodobra uveljavil v slovenskem gledališču, z začetkom novega tisočletja pa tudi v tujini.

Resničnost pred resničnostjo je zgovorni naslov razstave del Mateja Čepina, ki je na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1. Njegove slike naseljuje nenavadno, mestoma tesnobno ali pa še raje absurdno vzdušje, v krajino z zadušeno svetlobo postavlja presenetljive motive in nenavadne osebe, ter nas tako vabi v pravljično ali pa filmsko zaznamovan svet, oboje namreč vpliva na njegovo umetnost, še zlasti blizu mu je denimo David Lynch. Predstavljamo tudi opero Werther v SNG Opera in balet.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

V Celjskem gledališču uprizarjajo igro francoskega dramatika ter filozofa Jeana-Paual Sartra Zaprta vrata. Dramo so prvič na oder postavili leta 1944 tik pred osvoboditvijo Pariza izpod jarma sovražnikov. Tokratna uprizoritev ohranja integralno besedilo, ustvarjalce pa zanima dojemanje pekla generacije milenijcev in boomerjev. Na odru Slovenskega mladinskega gledališča pa bo premiera predstave Umetnost vojne/Umetnost miru, ki je nastala s skupino mladih ustvarjalk in ustvarjalcev med 17. in 23. letom starosti.

Izdelki vizualne umetnosti so danes pogosto preplet različnih medijev, tehnik in postopkov, bolj kot gola oblikovna plat pa izstopa ideja, koncept. Na tem področju eksperimentira predstavnik srednje generacije Mladen Stropnik in sicer na papirju, grafikah, risbah, fotografijah, skulpturah, videih in v performansih. Njegov slog zaznamuje estetika minimalnega, hkrati je igriv in šaljiv, oseben in črpa iz vsakdanjega življenja, tudi spolnosti. Svojo ustvarjalno energijo rad izmenjuje še z drugimi ustvarjalci. O dveh njegovih vzporednih razstavah, v razstavišču UGM Studio Umetnostne galerije Maribor in v Galeriji Loža v Kopru, torej danes. Še prej pa o premieri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana: po skoraj stoletju bo uprizorjena Molièrova igra Skopuh. Znamenito komedijo o stiskaču Harpagonu, ki je za denar pripravljen žrtvovati vse, je režiral makedonski režiser Slobodan Unkovski, eden najprepoznavnejših režiserjev nekdanje Jugoslavije. Igro je prevedel Aleš Berger, v glavni vlogi pa nastopa Bojan Emeršič. Pa še o drugi izvedbi festivala Dnevi sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo predstavil številne zasedbe študentov in profesorjev.

Pri založbi Beletrina je izšla ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu, delo biografinje, zgodovinarke in preiskovalne novinarke Gitte Sereny Pot v temo. Knjiga je nastala na podlagi več kot 70 urnih pogovorov s Franzem Stanglom, ki je med 2. svetovno vojno vodil uničevalni taborišči Sobibor in Treblinka. Predstavljamo tudi razstavo fotografa Matica Pandela Plastično sonce v Mali galeriji Cankarjevega doma.

Oziramo se v Slovensko filharmonijo, kjer se drevi s slavnimi Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi pričenja že 9. festival baročne glasbe. Posvetili pa se bomo tudi predstavi Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču Kranj, uprizoritev romana Salmana Rushdieja, fantazmagorični zgodbi o svobodi govora. Režirala jo je Ivana Djilas, ki je tudi avtorica dramatizacije.

Danes bo na Mali sceni MGL premiera predstave Zaprta vrata, eksistencialistična drama, ki jo je pred osemdesetimi leti napisal francoski filozof Jean Paul Sartre. Režiral jo je Jaša Koceli, na novo pa jo je prevedla dramaturginja Eva Mahkovic. V Slovenski kinoteki pa si bo mogoče ogledati projekcijo videov iz arhiva Chiapas Media Project in dva animirana filma kubanskih animatorjev in glasbenikov.V predavanju pred projekcijo bo režiserka Alexandra Haklin govorila o svojem delu z zapatističnimi skupnostmi. Vabljeni k poslušanju.

Ob prehodu v novo leto Društvo likovnih umetnikov Maribor tradicionalno pripravi pregledno razstavo najnovejših umetniških del svojih članic in članov in izbere nagrajence. Medtem so v Črnomlju predstavili zbornik Bela krajina za radovedneže in ljubitelje, ki predstavlja enega najbolj izčrpnih virov o pokrajini vpeti med Gorjanci in reko Kolpo.

O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.

Ponoči so v Los Angelesu podelili zlate globuse najboljšim televizijskim in filmskim ustvarjalcem prejšnjega leta. Pet zlatih globusov je dobil biografski film Oppenheimer o ameriškem fiziku znanem kot očetu jedrske bombe. Film je režiral britanski režiser Christopher Nolan. Po dve zmagi sta prejela filma Anatomija padca in Nesrečna bitja, nagrado za najboljšo igralko pa je kot prva v zgodovini globusov dobila domorodka Lily Gladstone – nastopila je v filmu Morilci cvetne lune Martina Scorseseja. Med televizijskimi serijami je blestela serija Nasledstvo. V nadaljevanju oddaje boste slišali pogovor s Petrom Koštrunom, ki trenutno razstavlja v galeriji Photon, prelistali pa smo tudi sveženj otroških in mladinskih knjižnih novosti.

Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor praznuje častitljiv jubilej, 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem ves ta čas delujeta Akademska folklorna skupina Študent in Akademski pevski zbor, ki sta za svoje nastope prejela številne domače in mednarodne nagrade. Tokrat predstavljamo delovanje Akademske folklorne skupine Študent. V oddaji tudi o drugi sezoni kultne slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, ki se na Televiziji Slovenija začenja konec tedna.

Tržaški Slovenci je obsežna publikacija profesorja Milana Bufona, ki predstavlja zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti: od cvetoče rasti mesta in priseljevanja v 18. stoletju pa do asimilacije, ki narodno skupnost spodjeda tudi danes. Več o tem v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o noviteti izpod peresa Ferija Lainščka: Življenje nima naslova. Vabimo vas k poslušanju!

Dunajski filharmoniki so v samem svetovnem vrhu tovrstnih zasedb, zato se jim lahko pridružijo le tisti najboljši, skrbno izbrani glasbeniki. Med njimi sta tudi kontrabasist Iztok Hrastnik in violinistka Petra Kovačič. Pred tradicionalnim novoletnim koncertom si bomo lahko na prvem programu Televizije Slovenija o njiju ogledali dokumentarni film. Prav tam pa bo zvečer na sporedu še en dokumentarec: Uživajte, oder je vaš – portret našega najbolj uspešnega in mednarodno uveljavljenega baletnega koreografa Edwarda Cluga.

V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!

Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!

Današnja najdaljša noč v letu je na področju kulture že tradicionalno rezervirana za Noč kratkih filmov, potekala bo že desetič po vrsti, vključuje pa tri programske sklope. Odvila se bo odvila v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem ter prvič tudi v gledališču Miela v Trstu. V Kinu Šiška pa so sinoči predstavili zbornik z naslovom Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969. Izšel je pri Mladinski knjigi, dokumentira pa zgodovino prvega študentskega radia v Jugoslaviji.

Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!

Skupinska razstava z naslovom So_OBSTOJ je povezala štiri uveljavljene slovenske intermedijske umetnike Borisa Bejo, Majo Smrekar, Uršo Vidic in Miho Godca. V svojih najnovejših projektih razmišljajo o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem. V oddaji bomo prelistali tudi knjižne novosti Slovenske matice.

V Škofji Loki so včeraj podelili nagrade sklada Staneta Severja. Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je nagrado dobila dramska igralka Mateja Pucko, za igralske stvaritve v štirih uprizoritvah zadnjih dveh let pa dramski igralec Matija Rupel. Tekstilna industrija je povezana s težkimi zgodbami, pravi fotografinja Meta Krese, ki se s to temo ukvarja že dolgo. Od pridelave bombaža, povezane z izkoriščanjem in slabimi pogoji, do razpada domače industrije – vse to se znajde na njenih fotografijah, ki so na razstavi Nismo stroji na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu.

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani bo v soboto premiera komedije Kar hočete v režiji Janusza Kice. Že nekaj časa pa v Trbovljah, Kopru in Mariboru poteka festival RUK, mednarodni intermedijski festival, ki spaja umetnost, znanost in tehnologijo. V galeriji Škuc si lahko ogledate skupinsko razstavo Tukaj, a nekje drugje, kjer umetnice in umetniki raziskujejo teme pripadnosti in mobilnosti. V nedeljo pa bo v Škofji Loki 53. podelitev Severjeve nagrade, ki nagrajuje stvaritve igralk in igralcev v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih ter študentske in skupnostne projekte na področju igre.

V galeriji Equrna je na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom Neoantromi, v kateri ta uporablja različna orodja in ikonografijo iz znanosti, popularne kulture in množičnih medijev, ki razvijajo strategije za preživetje in moč človeške domišljije postavljajo naproti apokaliptičnim scenarijem. Spet predstavljamo tudi novosti pri Cankarjevi založbi: Knjiga o jugu hrvaškega pisatelja Jurice Pavičića in monografija z naslovom Je to knjiga? Angusa Phillipsa in Mihe Kovača.

V Narodni galeriji predstavljajo sveženj risb poznobaročnega slikarja Janeza Potočnika, ki je po besedah kustosa Andrej Smrekarja še vedno svojevrstna uganka. Kakovost v njegovem opusu zelo niha – prav v akademijskih risbah je opaziti ambicioznost in spretnost, odličen je bil v kopiranju, ko pa ni imel slikovne predloge, na katero bi se lahko uprl, so bili izdelki okorni. Pa vendar, deloval je kot samostojen slikar, predvsem meščanskih portretov, eden bolj znanih je tisti Michelangela Zoisa, očeta razsvetljenca Žige Zoisa. V Svetu kulture še o ponovni izvolitvi Dušana Merca za predsednika Društva slovenskih pisateljev.

Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.

Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.

Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.