Finomeni!

Ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk, ki že desetletja navdušuje s svojim glasom, energijo in nalezljivim nasmehom. Je frontžena, ki je neprentenciozna in iskrena. Kako po toliko letih na glasbenih odrih spreminja odnos do glasbe, občinstva in same sebe? Kaj jo še vedno žene pred mikrofon in kako pomembno je, da tudi zunaj odra ostane zvesta sebi? Po nekaj oblačnih dneh nam prinaša sonce!

Jan Majetič je frontman skupine Majmunska posla. Morda ga ljudje res ne ustavljajo na ulici in ga prosijo za fotografije, a pravi, da si tega niti ne želi. Biti srečen mu je bolj pomembno od prepoznavnosti in celo pisanja dobrih pesmi.

Je frontman novovalskovih mladcev Jet Black Diamonds. Od Retro anoraka do danes, od anonimnosti do cukanja za rokav: ali lahko najstnica z njim naredi selfi? Ali gre res vse tako linearno?

Novo sezono mojstrov, ki stopijo pred občinstvo in se izpostavijo, začenjamo z Urbanom Kavklerjem, pevcem "pussy punkovske" skupine DEMM. Kako je biti prvi v vrsti, ali je pretirana pozornost lahko tudi neprijetna?

Scam je beseda, ki je sicer angleška, a nekaterim najbrž pove več kot domača prevara. Ste kdaj drago plačali pripravek za rast las? Čaj za hujšanje z neverjetnimi in takojšnjimi učinki? Ali pa vložili svoj denar v neki sklad, ki je obljubljal nebesa, ta pa so se kmalu spremenila v pekel? Kdaj in komu ste najbolj nasedli? Kako draga je bila vaša naivnost?

Cesta, vrsta v trgovini, bančno okence. Čisto mirno ste prišli tja, že v nekaj trenutkih pa vam je nekdo tako dvignil pritisk, da bi se bili pripravljeni celo stepsti. Se je že zgodilo? In predvsem kaj je bil vzrok za to?

V svetu, v katerem naj bi bili vsi čedalje bolj izobraženi in pismeni, se zdi, da je ravno nasprotno. Da čedalje več ljudi vedno teže dohaja tempo sprememb, da čedalje več ljudi ne razume sveta okoli sebe, da je čedalje več ljudi dovzetnih za preproste razlage, ki jim jih ponujajo vsevedni razlagalci sveta. Pismenost danes ni več le to, da znaš brati in pisati.

Živemu človeku se vse zgodi. Sploh na cesti, v prometu.

Zagotovo smo vsi imeli kakšno. Si upate povedati svojo?

Sobotni koncert generacije, Karneval ob 10. obletnici nastanka skupine Joker Out, je nekaj ur pred nastopom zasedbe zaznamovalo hudo neurje, zaradi katerega do zadnjega ni bilo gotovo, ali bodo Jokerji nastopili ali ne. Kljub številnim zapletom se je Karneval odvil in spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo pozabili. To pa je samo ena izmed številnih zgodb s koncertov, saj vsi vemo, da se na koncertih zgodijo najbolj nore prigode.

Mulci, ki mečejo petarde. Norec, ki divja po cesti in resno ogroža druge. Glasna glasba sredi noči, ker je sosed dobil obiske in se imajo "fajn". Kdaj zamižite na obe očesi, si zatisnete obe ušesi in si mislite, saj ni tako hudo? In kdaj zavrtite 113?

Zagotovo ste kdaj naleteli na kakega taksista, ki vam je zaračunal večkratnik dejanske vrednosti poti. Ali pa so vas nastanili v sobo, ki je na fotografiji prikazovala raj, v praksi pa ste resno razmišljali, ali se sploh upate uleči na posteljo. Ampak to so redni, celo pričakovani nategi. Mi pa iščemo kakega res nenavadnega. Takega, ob katerem bi vam bilo danes morda celo nerodno, če ne bi bil tako dobra zgodba.

Reperka z desetletjem odrskih izkušenj. In hkrati močno izkušnjo, kako je biti reperka na zelo moški sceni. Pravi si Fraw Blanka.

Urban Senekovič, znan z umetniškim imenom YNGFirefly, je slovenski glasbeni producent hiphopovske glasbe iz Maribora. Človek v ospredju in ozadju tega, kar dela.

Hip hop dvojec. Brez kletvic, droge in nasilja v glasbi, a vseeno rap. Od ljudi za ljudi.

Morda ni frontman v najbolj očitnem pomenu besede, je pa vseeno frontman neke cele generacije glasbenikov. Malo je ljudi, ki ne vedo, kdo je Mef.

Gostja tokratne epizode je pevka skupine Tabu. Frontžena, skoraj frontpunca, ki kroti bend zrelih moških.

Gost tokratne epizode je prestolonaslednik, slovenski princ popa. O klišejih, stereotipih in predsodkih, ki mu jih očita del javnosti. Pa o čustvih, procesu ustvarjanja glasbe in ljubosumnih fantih.

V tretji epizodi nove sezone se Boris o iskanju identitete, smisla in smeri na svoji glasbeni poti pogovarja z dolenjskim glasbenim velemojstrom, Bortom Rossom.

V Frontmanih negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane in frontžene. V drugi epizodi nove sezone se o iskanju identitete, smisla in smeri na svoji glasbeni poti pogovarjamo s Hano Fatur, mlado pianistko, skladateljico in pevko.

Dobrodošli v drugi sezoni podkasta Frontman, v katerem bomo negovali in na novo izpraševali napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane. Naš prvi prijatelj podkasta je izbran z zelo dobrim razlogom. Kako najti svojo indentiteto in kaj je smisel vsega skupaj, glasbe in sveta nasploh, bo osrednja tema druge sezone. Jani Kutin z Bakaline Velike.

Vsakih nekaj tednov nova vojna ali vnovična eskalacija razmer, ki se niso še niti dobro umirile. Posledične podražitve goriva, težave v mednarodnem prometu, turizmu ... Je res vse tako slabo in nevarno, ali smo samo bolj podrobno bombardirani z vsemi informacijami? Nas svetovni voditelji res peljejo h koncu neke dobe ali pa je to samo katastrofičen občutek? Ali nas/vas je tega strah?

22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.

Zlato okoli vratu izbrancev, besedilo Zdravljice na ustnicah številnih in nepregledno število slovenskih zastav. Vse to v marsikom prebudi takšne in drugačne občutke ponosa, domoljubja in navdušenosti - pa je to edino, na kar smo Slovenci (lahko) ponosni?

Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.

Ali je mogoče biti super bogat in super vpliven in ne biti moralno bankrotirano utelešenje zlobe? Po tem koncu tedna in novem, delnem razkritju Eppsteinovih dokumentov se nekako zdi, da je odgovor – težko. Ali je res? In klasično "kaj je bilo prej, kura ali jajce" vprašanje: ali si najprej bogat in vpliven ter potem začneš sklepati kravje kupčije ali je vrstni red drugačen?

Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.

Približno en teden je že mimo od novega leta. Statistično to pomeni, da je že četrtina novoletnih zaobljub postala preteklost. Do konca januarja, ko (31. 1.) v ZDA praznujejo "Quitters Day", obupa že 64 odstotkov. Do konca leta 81 %. Kje ste pa vi? In česa ste se letos lotili?

Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.

Tokrat v gostimo nekoga, ki v ozadju skrbi za to, da so oni od spredaj videti bolje. Glasbeni producent Žare Pak ni tipičen frontman. Ker pa z njimi vsakodnevno dela, pa jih gotovo pozna.

Gost tokratne oddaje je godec in godbopisec Jerneja Dirnbek – Dimek. Frontman skupine Mi2. A Dimek ni edini frontman v bendu. Ob boku mu na vseh koncertih stoji Tone Kregar Tonč. Eden izmed redkih bandov z dvema frontmanoma. Kako to deluje v praksi? Kako brzda svoj ego in kaj pomeni, da v bendu vlada demokracija?

Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokrat v goste prihaja primorski Frank Zappa – Goga Sedmak, glava skupine Zmelkoow.

Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokratni izbor bi marsikdo označil za nasprotje nekoga, ki si želi biti v ospredju. Prihaja precej sramežljiva frontžena – Zala Kralj.

Tokratni izbor je z baletnega odra. V podkastu Frontmani gostimo eno najbolj prepoznanih slovenskih balerin Nino Noč. Govori o obsedenosti s svojim delom, ki je nujna sestavina za vrhunski uspeh, o usodnosti poškodb, pa tudi o ljubosumju, ki je v poklicu, kjer o usodi balerin lahko odloča en sam posameznik, še toliko bolj pogosto.

V podkastu Frontman negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, take in drugačne frontmane. Velja tudi za ženske, ki jim v našem podkastu pravimo frontžene. Kako je biti ena od njih, celo bolj prepoznavnih, nam pove Manca Trampuš, frontžena skupine Koala Voice.

Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem bomo negovali in na novo izpraševali napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane. Naš prvi prijatelj podkasta je izbran z zelo dobrim razlogom. Kako začeti iskati svojo indentiteto, če ne s človekom, ki med zgornjimi opisi krmari že vse življenje.

Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Boris Kokalj debatira s poslušalci.

Smo narod športnikov, radi se pohvalimo s statistikami, ki nas uvrščajmo med najuspešnejše države na svetu po številu olimpijskih kolajn na prebivalca, tudi splošen občutek je, da vsi migamo. Po brezpotjih tečejo atleti v supergah, ki jih ne pokrije napovedana božičnica, v hrib gonijo kolo rogliči in pogačarji v dresih, ki stanejo pol povprečne plače, košarkarska rekreacija je modna revija zadnjih modelov športnih copat. Do katere mere smo res športen narod in od kod naprej je vse samo še poza?

Marsikoga je prejšnjo sredo ponoči pretresla novica o grozljivem atentatu Charlieja Kirka, medtem ko so novice o streljanju na šoli v Koloradu in pokolih v Gazi kar zletele mimo nas. V tokratnih Finomenih se sprašujemo, ali so nam vsebine na družabnih omrežjih zrelativizirale pogled na to, kaj je zares tragično.

Povod za tokratno tekmo - je dober občutek zaradi dobrih rezultatov. Ko navijamo in naši zmagujejo, smo vzhičeni, dobronamerni, držimo skupaj. Zakaj nas navijanje za en tak skupen, čeprav abstrakten cilj, lahko poveže? Zakaj se ob tem počutimo tako, kot se - dobro?

Povprečen dnevni screen time avtorja te oddaje je 4 ure in pol, prejšnji teden sem recimo na družbenih omrežjih preživel 14 ur in pol. Če je že srednje inteligenten 25-letnik z domnevno razvitim prefrontalnim korteksom tak hlapec zaslona, kaj lahko pričakujemo od povprečnega 10-letnika, ki je gumb stran od obljubljene dežele. V Ameriki je, kot smo že povedali v enem letošnjih Finomenov, povprečna dnevna izpostavljenost zaslonu za mladostnike med 8. in 18. letom starosti, pozor: povprečna – 7 ur in pol.

Plaža “alla Lanterna” - Pedočin je edina javna plaža v Evropi, kjer so moški in ženske razdeljeni s fizično pregrado, s tri metre visokim betonskim zidom. Fascinantno je to, da so se ostale plaže take vrste že zdavnaj zaprle, zidovi porušili, v Trstu pa Pedočin ostaja. In to na željo ljudi. Leta 1943 je bil celo izveden lokalni referendum, kjer so prebivalci trdno zavrnili ukinitev ločitve plaže. Kako je tam vzdušje danes?

V delu leta, ko je vidno nekoliko več naše kože, mnogi radi pokažejo kak (nov) tatu. Ali vam je tak okrasek všeč, kdaj je tega preveč (če sploh) in kaj vse imajo ljudje na koži?

Tik pred rojstnim dnem države o razmeroma kontroverzni temi. Veliko se zadnje mesece govori o vojski, povečujemo izdatke za obrambo, v svetu se kuhajo nova krizna žarišča, govorimo že dlje časa tudi o ponovnem obveznem služenju vojaškega roka. Ampak - a bi mladi res bili pripravljeni prijeti za puško in se boriti za državo?

Dejstvo je, da otroci na plaži kričijo. Mlajši so, več jih je, bolj je glasno. Ker jih vi nimate ali pa nimate več, vam gre to na živce. Kako močno? In kaj (lahko) storite?

Kaj je to? In predvsem kdo je to? Del nove slovenske glasbene scene se je predstavil na Festivalu 202, Boris pa glasbene kolege (starejše in mlajše) sprašuje, kdo je del tega tako imenovanega novega vala slovenske glasbe.

V nekem izpostavljenem Tiktoku se pojavi delček neke skladbe, ki nam jo algoritem s ponavljanjem zapeče v medušesni procesor. In seveda so to hitro ugotovili tako glasbeniki kot založbe. Za svojo promocijo so začeli uporabljati Tiktok, ki počasi spreminja glasbeno industrijo. Od načinov, kako danes odkrivamo novo glasbo, do tega, kako jo konzumiramo in kako jo glasbeniki ustvarjajo.

Finomeni tokrat obravnavajo jugonastalgijo - predvsem med mladimi. Zakaj bi bil nekdo navdušen nad časom, ki ga nikoli ni doživel in ga pozna samo iz pripovedovanja. Zakaj bi mu bila všeč estetika nekega časa, ki so ga živeli njegovi starši, ne pa on? In zakaj bi desetletja po propadu države (in vojnah na njenem nekdanjem ozemlju) slavil njene skupne športne in ostale junake?

Tema, ki zadeva čedalje več ljudi, tistih, ki so šele začeli načrtovati, in onih, ki se že pripravljajo, da bi končno naredili ta korak. V Finomenih o moški neplodnosti, trendu njene rasti, stigmi okoli teme in načinih, kako lahko problem proaktivno nagovorimo. Gost je mladi biotehnolog in raziskovalec moške neplodnosti Jona Novljan.

Oktobra 2024 je Donald Trump prišel na Joe Rogan podkast, kjer sta se več kot 3 ure pogovarjala brez montaže in rezov. Zadeva je zgolj na YouTubu v manj kot 20 urah nabrala 20 milijonov ogledov in podrla vse obstoječe rekorde. Prav tako je bil 2 meseca nazaj pri Klemnu Selakoviču, najbolj poslušanemu slovenskemu podkestrju, Janez Janša. Pred tednom dni pa še Luka Mesec. Zato, ker oba "štekata".

Kako Co-star, Patern, ostale astrološke aplikacije in podobni novi trendi povezani z internetom vplivajo na posameznikovo astrološko emancipacijo in tudi na bolj ustaljene poklice kot so vedeževalci? Kakšne splošne trende opažamo pri mladih v tem svetu astrologije? Morda večji odmik in distanciranje od raznoraznih gurujev/šarlatanov?

Na ekskurziji po Japonskem je Borisu padel v oči fenomen mladih fantov (in nekoliko manj deklet), ki vsak sam za svojo mizo sedijo v ramen restavracijah in buljijo v telefon. Na zaslonu si predvajajo mange ali anime, v ušesih imajo slušalke, zelo pazljivi pa so, da nimajo z nikomer očesnega stika. Hikikomori je japonski trend, socialna fobija, družbeni odklon, pri katerem se mladi izločijo iz družabnih stikov, celo s svojimi najbližjimi.

Menda se predstave generacij o tej temi izrazito menjajo. Ali ste še iz obdobja, ko sta bila delo in služba velika vrednota, govorjenje o plači pa tabu? Ko si bil vesel, da si lahko delal, če si videl še plačo, pa še toliko bolj? Ali pa ste že del generacije, ki išče delo, ob katerem bo imela tisti lažni občutek, da spoh ne dela, ampak da je to del (svobodnega) življenja?

Pri hatewatchingu gre za konzumiranje medijev, specifičnega videospota, filma ali radijske oddaje z namenom, da bi pridobili čim več informacij za posmehovanje, kritiziranje, jezo ali izživljanje frustracij. Hatewatching je lahko povsem nedolžen zabaven konjiček, ko pa hatewatcher v izbran medij postane preveč čustveno vpleten, pa ga lahko ta evforična jeza kar hitro zasvoji.

Tokrat o družbenem pojavu, ki je tako vseobsegajoč, tako normalen v smislu statistike, da mu lahko rečemo najbolj nedolžen tabu sodobnega časa – pornografija. V preteklosti naj bi XXX-vsebine zasedale od 30 do 40 odstotkov svetovnih strežnikov, zdaj nekoliko manj, pa ne zato, ker jo manj konzumiramo, ampak ker je še kup drugih ponudnikov pretočnih vsebin, ki se bolj kot s seksom ukvarjajo z nasiljem in neumnostjo.

"Moram prioritizirat svoj osebni mir in se povezat s svojim notranjim otrokom in zdi se mi nespoštlijvo do njega, če bi danes prišel na tvojo zabavo." Takemu načinu med mladimi priljubljenega upovedovanja bi lahko rekli terapevtski žargon, a hkrati mladi strokovno izrazje uporabljajo nekorektno ali polpravilno.

Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.

Situationship oziroma situacija je oblika intimnega ali romantičnega odnosa, ki ni definiran kot partnerski. Glavni lastnosti situacije sta pomanjkanje zavezanosti odnosu in namerno preprečevanje pretirane navezanosti.

Finomeni! Tokrat malo drugače, Mihi je odletel (na drug konec sveta). Pomagal bo graditi šole za deprivilegirane otroke in ker je do naju prišla kritika, da sva v finomenih preveč moškocentrična, je na vrsti fenomen, o katerem razglabljajo predvsem na ženski strani interneta, ki ga moški prepogosto niti ne zaznamo, ženske pa še kako. Pick me girl je izraz, ki opredeljuje osebnostni tip ženske, ki se za potrebe moške potrditve poskuša karseda razlikovati od drugih žensk, ponižuje ženske okoli sebe ali pa diskreditira kar celoten ženski spol.

Tokrat o fenomenu ageizma, ki opisuje kakršno koli diskriminacijo na podlagi starosti. Ageizem je štrik, ki ima dva konca, po eni strani se kaže v nezaupanju in nerazumevanju mladih, še bolj radikalno pa v odnosu do starejših, sploh upokojenih, ki v dobi produktivnosti, optimizacije in turbokapitalizma niso več družbeno uporabni.

Trajnostno, zeleno, ekološko, bio, eko, reciklirano - vse to so opisi, ki jih vse pogosteje najdemo na praktično vsakem produktu: od čokolad, lubenic, do pralnih praškov ali celo avtomobilov. V nedavni raziskavi je 60% Američanov zatrdilo, da bi bili za zelen izdelek pripravljeni plačati več. Ali z nakupom takega izdelka res pomagamo v boju proti klimatskim spremembam ali smo zgolj (prostovoljne) žrtve greenwashinga.

Nekaj ur po slavnostni zaprisegi novega/starega predsednika ZDA tudi Finomeni škilijo proti prihajajočim novim časom. Kaj pomeni napoved ustanovitelja Mete Marka Zuckerberga o tem, da ne Facebook ne Instagram ne bosta več preverjala, ali so objave na teh dveh platformah resnične ali ne? Kdaj ta nova svoboda pride v Evropo? Naj se je veselimo ali bojimo?

Tinder, Grindr ali Bumble? Internetno zmenkarjenje nagovarja vse večje število ljudi, ki v hitrem življenskem slogu nimajo časa za prvi zmenek, veliko hitreje lahko osnoven teren preverijo preko aplikacij za iskanje partnerjev. V povprečju mora uporabnik ali uporabnica pregledati 3960 morebitnih kandidatov, a zgolj 2 % ujemajočih gre na zmenek v živo. Kako smo boljše polovice iskali včasih? Kdaj v življenju si naložimo aplikacijo za zmenkarjenje in kakšen je recept za uspeh?

Obsedenost s pretirano konzumacijo novic, pretežno negativnih.

Je beseda leta 2024 in opisuje digitalni fenomen generacije ekranskih domorodcev. Je znanilka konca civilizacije ali optimističnega dejstva, da je zmanjšanje screen timea najbolj pogosta novoletna zaobljuba?

V oktobru prižgejo lučke in zvončke, nato nas globalna marketniška artilerija dva meseca obstreljuje z baražami idej, kako popolno bivati. Na koncu drage in naporne poti se nam zgodi še božič. Z malo začetnico in malo preostale energije. Človek se vpraša, za kaj sploh gre?

V etru gostimo Martina. Njegove kvalifikacije so, da je 18-leten gimnazijec, ki še ne ve, kam se bo marca vpisal naprej, ve pa, kam se gre v petek na "perčke". Ne sanja se mu, kako in kje bo živel čez pet let, morda pa nama lahko v tem trenutku pomaga odgovoriti na vprašanje, ki si ga že več tisočletij zastavljajo starešine starejših rodov: Na kom točno svet stoji?

Kripto hype je nazaj. Hvala, Donaldu T. O kriptofenomenu spet govorijo frizerke in vulkanizerji, greben pa so dvignili tudi kriptobroji, mlado digitalno pleme, ki še ne ve, ali je smisel kriptobogatenja dejansko bogatenje ali je finta le v tem, da se delaš, da že si to, kar si želiš postati. S sogovornikom Sandijem Špenkom s podjetja Kriptounity.

Izraz se je iz globočin internetnih forumov prebil šele pred nekaj leti, je pa sam pojav bržkone star toliko kot človeštvo samo. Namen tega je čim bolj izpopolniti svojo telesno privlačnost, zadnja leta pa pristopi te dejavnosti dosegajo ekstreme: od treniranja čeljusti, da bo bolj moška in popolna (mewing), do masiranja brade, da bo proizvedla več enakomerno porazdeljenih kocin. In, da, looksmaxxing pretežno zadeva moško populacijo.

Ste že slišali? Ste naročeni? In zakaj (ne), če vam ni nerodno priznati?

Zadnje čase večkrat slišimo, da je nekdo boomer ali nekaj boomersko. Če izraza ne poznate in ste starejši od 40 let, ste skoraj gotovo to, kar vam očitajo. Edini izhod je, da spoznate boomerja v sebi.

Kultura kenslanja je pojav, ki bi ga v slovenščino lahko prevedli zelo preprosto: kultura izobčenja. Nekoč so vaške skupnosti izobčile tiste, ki so se spogledovale s poročenimi moškimi, danes se nekaj podobnega dogaja na ravni družbenih omrežij. "Kenslane" pravne in fizične osebe izgubijo veljavo, ugled, posel, sponzorje in prijatelje. Poznamo kakšne domače primere sodobnih čarovniških procesov? Ali kot družba poleg sodnih vej oblasti res potrebujemo še digitalna ljudska sodišča?

Vsak dan nas obstreljuje več sto idej, kako telesno in duhovno postati bolj turbo. Ledene kopeli, dihalne vaje, macha pred kavo, prekinitveni posti, diete, spalne in spolne navade, mikrodoziranje halucinogenih gob in amfetamina ... Ponudba je daljša od kapacitet "neshekane" pameti. Kaj je zdravo in kje zdrava pamet odpove? S sogovornico dr. Nado Rotovnik Kozjek.

Finomeni tokrat o fenomenu spletnega vplivneža Andrewa Tatea in njegovih sledilcev, ki jim rečemo tateheadi. Kaj nagovarja vaše sinove, da se vpišejo na njegovo spletno bradavičarko in začnejo verjeti, da jih bo strupeni mačizem pripeljal do bugattija?

Rubrika, ki obravnava ideje in ideološke trende novih medijev v jeziku, ki ga bodo razumeli tudi najbolj trdovratni boomerji. Tokrat obravnavamo privilegij lepih (Pretty privilege). To je sindrom, ki prinaša neprijetno tezo, da imajo konvencionalno lepi ljudje v interakciji z drugimi bitji iste vrste določene privilegije. So osebe, za katere velja, da so lepe, v življenju res na boljšem?

Rubrika, ki obravnava ideje in ideološke trende novih medijev v jeziku, ki ga bodo razumeli tudi najbolj trdovratni boomerji.