Ob osmih

Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj sklenila bližnjevzhodno turnejo. Prejšnji vikend je bila v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu. Vse v sklopu diplomatskih prizadevanj za končanje Izraelskih napadov na Gazo. Večkrat je pozvala k odprtju mejnega prehoda Rafa in krepitvi humanitarnih dobav v oblegano enklavo. Medtem je slovenska vlada prejšnji teden sprožila postopke za priznanje Palestine. To naj bi se zgodilo do 13. junija. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Kako resna je namera vlade, da Palestino prizna? O tem v oddaji Ob osmih z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon.

Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.

Včeraj sta minili dve leti od ustanovne seje devetega sklica državnega zbora, torej posplošeno dve leti delovanja te vladne koalicije. Vlado Roberta Goloba smo sicer dobili 1. junija 2022. Pred nami je prvo pravo merjenje razpoloženja javnosti, to so evropske volitve. V tem času smo doživeli marsikaj, ob vseh političnih pretresih lahko malce pogledamo tudi po kadrovskem dogajanju v zadnjih dveh letih. Med drugim tudi menjavo dobršnega dela ministrske ekipe, tudi menjave na čelu parlamentarnih strank in nekaj premikov v državnem zboru. Kaj pa se pravzaprav res dogaja v vrhovih parlamentarnih strank. To pa je tema tokratne oddaje Ob osmih. Sogovornik Tomaža Celestine je politolog doktor Miro Haček.

Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.

Danes obeležujemo Dan Evrope, hkrati se prav danes začenja kampanja pred volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem. Na današnji dan se spominjamo ustanovitve Sveta Evrope leta 1949 in leto kasneje predstavljene Schumannove deklaracije, ki je pognala v tek evropsko združevanje, to pa je evropskim državam prineslo več kot polstoletno obdobje miru, stabilnosti in napredka. Danes nič od tega ni več samoumevno. O preteklih uspehih evropskega povezovanja in izzivih prihodnosti smo se pogovarjali s predstojnico oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorico Kornelijo Ajlec.

Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

V Malmeju se bo nocoj, s prvim tekmovalnim večerom, začelo 68-to tekmovanje za Pesem Evrovizije. Dogodek tokrat poteka pod geslom Združeni v glasbi. Gre za tekmovanje, ki je najbolj prepoznavna blagovna znamka v Evropi med nešportnimi dogodki. Vstopnice so bile razprodane takoj. Nocoj bo nastopila tudi slovenska predstavnica Raiven. Stavnice ji napovedujejo tesen boj za uvrstitev v sobotni finale. Je pa to največje glasbeno tekmovanje na svetu pomembno tudi za gospodarstvo in turizem. Ne glede na to, da naj bi šlo za povsem nepolitičen dogodek, so v Malmeju napovedani propalestinski shodi, ker na tekmovanju sodeluje tudi Izrael. V mestu veljajo strogi varnostni ukrepi. Na račun evrovizijskega tekmovanja pričakujejo približno sto tisoč obiskovalcev. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo se preselili v Malmö in preverili evrovizijsko vročico.

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev. S tem je želela poudariti vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Od leta 2002 Novinarji brez meja na ta dan objavljajo indeks medijske svobode in lestvico držav glede na stopnjo medijske svobode. Ocenjujejo jo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. Slovenija je letos uvrščena na 42.to mesto, osem mest višje kot lani. Najvišje, na 9. mestu, je bila leta 2005, najbolj silovito zdrsnila pa je v času prejšnje vlade, na 54-to mesto. Priložnost za pogovor o slovenskem novinarstvu.

Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.

Pred 20 leti, 1. maja 2004, je Evropska unija v svoji največji širitvi sprejela deset novih članic, med njimi tudi Slovenijo. Po dveh desetletjih strokovnjaki ugotavljajo, da je širitev prinesla veliko koristi tako starejšim kot novim članicam, nenazadnje se je od takrat Unija razširila še dvakrat. Vseeno je med državljani zaznati precej zadržanosti do Evropske unije in politik Bruslja, vsaj v Sloveniji pa je več zanimanja za notranjo kot za evropsko politiko, čeprav ima slednja večji vpliv na naša življenje. Čez mesec in pol bodo evropske volitve, kjer bo Slovenija prvič izvolila 9 evropskih poslancev. V oddaji Ob osmih smo gostili nekdanjo poslanko evropskega parlamenta Romano Jordan.

Pred nami so prvomajske počitnice, zaposleni jih lahko s samo tremi dnevi dopusta raztegnejo v kar devet dni. Številni načrtujejo potovanja ali vsaj krajše izlete. Kam in kako bo odvisno tudi od vremena. So pa prihajajoči prazniki ponavadi znanilec poletne turistične sezone. Turistični delavci že beležijo predkoronske številke. Kako bo letos? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmih.

Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.

Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?

Do začetka olimpijskih iger v Parizu je manj kot 100 dni. V začetku tedna so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo potoval do prizorišča iger, ki bodo v marsičem prelomne in rekordne. Tokratne olimpijske igre naj bi bile za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilčnejša udeležba doslej. Kako uspešna bo, bomo še videli. Tisti, ki si bodo priborili katero od medalj, bodo domov odnesli tudi košček zgodovine, saj bo v medalje vgrajeno železo iz Eifflovega stolpa. O pripravah in pričakovanjih pred olimpijskimi igrami smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z nekdanjim olimpijcem, nosilcem olimpijske medalje, veslačem in ambasadorjem olimpijske plamenice Janijem Klemenčičem.

Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je HDZ dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj je večina političnih strank že vnaprej napovedala, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.

En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje? V oddaji Ob osmih.

Razmere na pregovorno nemirnem Bližnjem vzhodu so v zadnjih mesecih postale še bolj nestabilne, sobotni iranski napad na Izrael je močno povečal nevarnost za nov velik regionalni spopad. Strokovnjaki mirijo, da to večini udeleženih ni v interesu, napenjanje mišic Izraela in Irana pa vseeno sproža veliko nelagodja. V tem težavnem obdobju za mednarodno skupnost je v središču dogajanja tudi Slovenija, ki drugič zaseda nestalni sedež v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, kot vse kaže pa je le še vprašanje časa, kdaj bo naša država priznala Palestino. O teh temah v pogovoru z nekdanjim predsednikom, mednarodnim pravnikom dr. Danilom Türkom.

Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.

Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.

Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.

Šest mladih Portugalcev je na sodišču za človekove pravice v Strasbougu vložilo tožbo proti 27-tim državam članicam Evropske Unije ter Veliki Britaniji, Švici, Norveški in Turčiji. Razlog: nezadostno ukrepanje držav na področju podnebnih sprememb. Kako bo razsodba vplivala na uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, tudi v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb, ki jih vsako leto čutimo tudi pri nas? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnico Mašo Kovič Dine

V preteklih tednih smo pri nas zaznali povečano število kibernetskih varnostnih incidentov oziroma napadov na informacijske sisteme ustanov in podjetij. Kljub temu, da večjih posledic ni bilo in da po trditvah strokovnjakov ni šlo za organizirane napade, ki bi imeli za cilj nepooblaščen vstop v sistem, se v širši javnosti pojavlja vprašanje, kako varni oziroma bolje rečeno kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi v Sloveniji? Katera podjetja in institucije so najpogosteje tarča kibernetskih napadov, kakšne vrste napadov oziroma groženj poznamo in kako se razlikujejo glede na namen napada ter kako v prihodnje izboljšati odzivnost na grožnje v kibernetskem prostoru? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.

Ta konec tedna so bile v Turčiji lokalne volitve, ki so v največjih mestih – Carigradu in Ankari – prinesle poraz Stranke za pravičnost in razvoj predsednika Erdoganaa. Kaj to pomeni za razmerja moči v turški politiki in za prihodnost države, bomo danes ugotavljali v oddaji Ob osmih z nekdanjim veleposlanikom v Turčiji dr. Milanom Jazbecem.

V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv

Postenje poznajo vse religije. Medtem ko se v tem času postijo muslimani, danes, na veliki petek, v rimskokatoliški cerkvi velja strogi post. V postnem času, ki traja od pepelnične srede, pa se tradicionalno odvija tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki je najbolj razširjena droga pri nas. Mnogi se v tem času odločijo tudi za post od drugih dejavnosti ali substanc, ki lahko škodljivo vplivajo na naše psihofizično stanje in vodijo v bolezen. Kako učinkovit je lahko takšne vrste umik, kdaj se zavemo, da smo zabredli, kdaj moramo prositi za pomoč, kako se spopasti z izzivi, ki neprestano prežijo na poti spreminjanja navad? Odgovore iz prve roke smo iskali v oddaji Ob osmih s pravnikom, profesorjem in publicistom Markom Pavliho.

Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.

Po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju je pridružitev evroatlantskim integracijam postala zunanjepolitična prioriteta Republike Slovenije. Ta cilj je izpolnila leta 2004, ko je postala članica Nata in nato še Evropske unije. Od pridružitve Natu bo v petek minilo 20 let. Danes naše članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogosto jemljemo za samoumevno, ni pa izjema niti razmislek, če je to sploh smiselno in koristno. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih se je Matej Hrastar o varnosti vzhodne Evrope, slovenskih pomislekih in (ne)izpolnjevanju zavez ter prihodnosti zavezništva, ki je že zdaj mnogo večje, kot je bilo ob slovenskem vstopu pogovarjal z Johnom Marshallom Callahanom, izrednim profesorjem za mednarodne odnose na kolidžu New England v ameriški zvezni državi New Hampshire.

Mineva sto dni, kar je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal stavko in ta najdaljša stavka v zgodovini države se bo – morda in upamo – vendarle premaknila z mrtve točke, v kateri so se znašli Fides na eni strani in predstavniki države na drugi. Svoje kolesje naj bi namreč v drugi polovici tedna zagnala mediacija. Ampak do kakršnegakoli premika smo zdaj ljudje sredi zagotovil, da gre tako enim kot drugim za bolnika in za ohranitev javnega zdravstva, obenem pa tudi sredi opozoril, da smo tik pred zlomom tega sistema. Kako poteka dogajanje na terenu, kakšno je res razpoloženje med zdravniki in kako zdravniki konec koncev vidijo razpoloženje ljudi? O tem se je Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z doktorjem Petrom Fazarincem, ki dela na oddelku za hematologijo in onkologijo celjske bolnišnice.

Aktualno dogajanje na britanskem kraljevem dvoru že več tednov polni naslovnice časopisov po vsem svetu; umik valižanske princese Kate iz javnega življenja, manipulacije z njenimi fotografijami, ugibanje o zdravstvenem stanju kralja Karla III. in celo lažne novice o njegovi smrti - vse to v kombinaciji s spremenjenimi komunikacijskimi praksami kraljevega dvora le še poglablja zaskrbljenost javnosti na Otoku in odpira številna vprašanja, povezana s fascinacijo nad življenjem kraljeve družine in nenehnim prestopanjem meje med zasebnostjo posameznikov ter javnim interesom. O vsem tem smo v oddaji Ob osmih govorili z doktorico Alenko Jelen, predavateljico na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem in Matjažem Ambrožičem, poznavalcem angleške družbe.

Pred nami je planiški praznik, finale v smučarskih skokih za moške in ženske. Letos bo Planica prvič gostila tudi finale ženske sezone, v kateri je skupno zmago že potrdila 19-letna Nika Prevc. Kljub pomladnim temperaturam je snega na letalnici dovolj, to je potrdil tudi včerajšnji tradicionalni prvi preizkus. V tokratni epizodi Ob osmih je gost Jelko Gros iz terenskega studia v dolini Pod poncami, ki je v devetdesetletih prerasla v dolino svetovnih rekordov.

Čez mesec in pol bo minilo 20 let odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije. To pomeni, da bomo junija petič volili naše predstavnike v evropskem parlamentu. A kot se zdi, Evropska unija pri Slovencih ne uživa vse večjega ugleda, prej nasprotno. Vse manj ljudi evropskim institucijam zaupa, povedna pa je tudi udeležba na volitvah za evropski parlament, ki se jih še nikoli ni udeležilo niti 30 odstotkov volilnega telesa. O tem, zakaj je tako in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bilo drugače, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z direktorjem direktorata za komunikacije v evropskem parlamentu Cirilom Štokljem.

Deseti teden stavke zdravnikov se vladna stran in sindikat Fides dogovarjata o tem, kako naj poteka mediacija, ki bi stavko končala. Kaj mediacija sploh je? Izkušeni mediatorji pravijo, da to ni prijeten postopek, da je lahko včasih zelo mučen, stranke pa morajo biti potrpežljive in razumeti drugo stališče ter biti pripravljene tudi nekoliko odstopiti od svoje začetne pozicije. O tem, ali lahko prav mediacija prinese konec najdaljše zdravniške stavke pri nas v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.z Gordano Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije.

Država je že nekaj časa v primežu stavk. Začeli so sodniki, nadaljevali zdravniki, ki stavkajo že rekordnih 9 tednov, stavkajo zaposleni na upravnih enotah, tožilci, operaterji na številki 112. Za prihodnji teden se napovedujejo protesti kmetov. Na eni strani zahteve sindikatov in interesnih skupin, na drugi strani vlada. Pogajanja pa večinoma brez uspeha. Kje so razlogi za tako silovit stavkovni in protestni val? Kako presekati ta gordijski vozel? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmi z izredno profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.

Na Hrvaškem bo to leto v znamenju volitev. Konec aprila ali v začetku maja bodo najprej parlamentarne volitve, 9. junija bodo tako kot v Sloveniji volitve v Evropski parlament, proti koncu leta bodo sledile še predsedniške volitve. Hrvaški premier Andrej Plenkovič naj bi sabor razpustil prav danes, predvolilna retorika pa se je že začela. Ena od predvolilnih tem bodo zagotovo tudi migracije in migracijski centri. O razmerah na Hrvaškem v oddaji Ob osmih z dopisnico RTV Slovenija iz Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.

Slovenska politika je sredi tako burnega obdobja, kot ga že dolgo nismo opazovali. Številke na anketah javnega mnenja so čedalje nižje, čedalje več ljudi resignirano ugotavlja, da ostajajo brez izbire. In pred vrati so evropske volitve, ki bodo kljub šibkejšemu dojemanju javnosti generalka za državnozborske. Opazujemo tudi pravo specialno vojno med strankami, vrstijo se odhodi ključnih oseb iz zakulisja, napovedujejo se spremembe v vodstvih strank. Zmeda se zdi popolna, ampak, ker je vedno nek ampak. Kot kaže, bo vlada svojo podobo skušala zloščiti z drugačno komunikacijo, s svežimi pristopi. O tem Ob osmih raziskovalec odnosov z javnostmi in profesor na FDV Dejan Verčič.

Pet mesecev mineva od izbruha najnovejše sovražnosti med Izraelom in Palestino. Izraelska vojska niti ob začetku ramazana ni ustavila napadov na Gazo, kjer smo priča najhujši humanitarni katastrofi doslej, humanitarni sistem ja na robu propada. Tamkajšnji prebivalci, zlasti otroci, umirajo zaradi podhranjenosti in dehidracije. Dostava humanitarne pomoči je močno otežena. O razmerah na terenu v tokratni epizodi Ob osmih izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Na področju enakosti spolov je treba še veliko narediti. Le zdi se, da se tradicionalni vzorci brišejo. To dokazuje tudi statistika; v Evropski uniji na primer ženske še vedno v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!« je tudi naslov popoldanskega protesta, ki bo ob mednarodnemu dnevu žensk potekal v središču Ljubljane. Tudi Združeni narodi skušajo z letošnjo osrednjo temo »Naložba v ženske pospešuje napredek« poudariti, da je dobrobit ženske na vseh področjih življenja ključna za uspešno gospodarstvo in bolj zdrav planet. 8. marec zaznamujejo v več kot 100 državah po svetu, ponekod je tudi dela prost dan. Tako je med drugim v Berlinu, kjer že nekaj let živi in dela doktorica sociologije spolov Nataša Pivec, gostja nove epizode Ob osmih.

Ta teden v Sloveniji poteka v znamenju boja proti raku. Letos je v ospredju kožni melanom, ki velja za najbolj nevarno obliko kožnega raka. Zaradi njega letno umre 125 Slovencev, čeprav 90 odstotkov primerov lahko preprečimo. Letno sicer za vsemi vrstami raka zboli več kot 15 tisoč Slovencev. Rak ni ena sama bolezen, ampak jih je kar 100 različnih. Zelo pomembni so presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka. Na tem področju je naša država zelo uspešna. Več o tem pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urško Ivanuš.

Državni svet. Drugi dom parlamenta ali le podaljšana roka leve ali desne politike? V preteklosti so že bili poskusi odprave državnega sveta, ki niso uspeli. Da bi bilo državni svet najbolje preprosto ukiniti smo lahko spet slišali po fiasku pred tednom dni, ko je prišlo do zmede pri glasovanju o zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije nato pa je še razpadel govorniški oder. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je predsednik državnega sveta Marko Lotrič

Prihodnji teden bodo začeli teči roki za opravila pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo devetega junija. Od ponedeljka bo mogoče vlagati kandidature za nastop na volitvah. Državna volilna komisija pa se ubada z vprašanjem, kako zapolniti mesta tajnikov okrajnih volilnih komisij, zlasti v Ljubljani. Za izvedbo volitev so predvideli tudi premalo denarja; zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah so tudi sodniki grozili, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah. A ti dve težavi naj bi že rešili. Evropske volitve bodo prve, na katerih bodo lahko volilno pravico uresničili tisti, ki so pod skrbništvom in bodo lahko glasovali s pomočnikom. O izvedbi tokratnih evropskih volitev v oddaji Ob osmih z novim direktorjem službe državne volilne komisije Igorjem Zorčičem.

Čeprav je bilo lani v Sloveniji prodanih več vozil kot leto prej je bilo to še vedno eno najslabših let v zadnjih 25 letih. Vsak deseti prodan osebni avto je bil električen. Si je pa opomogel trg rabljenih avtomobilov. Še ena značilnost avtomobilskega trga lani pa so bile, tako pri novih kot starih avtomobilih, visoke cene. V tem letu je že zaznati nižanje cen. Na Evropski avtomobilski trg sicer pospešeno prodirajo električni avtomobili kitajskih proizvajalcev. O tem kaj se dogaja na avtomobilskem trgu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.

Je dve leti od začetka ruske invazije na Ukrajino v igri tudi možnost, da bi se na Ukrajinski strani bojevali vojaki iz držav članic Evropske Unije? To je po srečanju 27-tih političnih voditeljev Unije v Parizu omenil francoski predsednik Emmanuel Macron. Takoj je sicer dodal, da o tem ni soglasja. V Ukrajini so takšno možnost pozdravili, v Rusiji pa to razumejo kot neizogiben neposreden konflikt. Slovensko obrambno ministrstvo je že sporočilo, da razprave o napotitvi Slovenske vojske v Ukrajino ni. Kaj bi pomenila morebitna uresničitev takšne napovedi? Kakšne bi bile možne posledice? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z dekanom fakultete za družbene vede Iztokom Prezljem.

V Slovenj Gradcu že 18 let pripravljajo licitacijo našega najbolj vrednega lesa z vseh koncev Slovenije. Dražba velja za največjo v tem delu Evrope in je eden od znanilcev razmer v panogi. Slovenske gozdove pestijo podnebne spremembe, ki iz naših gozdov med drugim izpodrinjajo smreko, ta pa je med najbolj zaželenimi drevesnimi vrstami. Nekoliko ostrejša klima je na Savinjskem, Gorenjskem in Koroškem, zato upajo, da bi se tam ohranila. 80 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, na dražbi les letos prodaja 760 lastnikov. O tem Ob osmih z Jožetom Jeromlom, predsednikom društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.

V tem mesecu zaznamujemo 40-letnico zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, kjer so ključno vlogo igrali Slovenci, tako pri organizaciji kot na tekmovališčih. 10 let pozneje so bile zimske igre v norveškem Lillehammerju, ki še danes veljajo za ene najlepših v zgodovini. Slovenska odprava se je z njih vrnila s prvimi tremi medaljami pod samostojno zastavo in vse do Sočija 2014, torej 20 let, so to po številu medalj ostale najuspešnejše zimske igre za Slovenijo. Spomine na idilični Lillehammer 1994 obujajo Alenka Dovžan, Katja Koren Miklavec in Jure Košir.

Smo pred najhujšo krizo v zdravstvu doslej? Zdravniška stavka traja že šesti teden. Pogajalci – torej vlada in Fides – so še vedno daleč narazen. Stvari se lahko še bolj zapletejo po prvem marcu, ko bodo začeli veljati številni preklici soglasij k nadurnemu delu. Odpadlo bo še več obravnav pacientov. Kaj pa etični vidik stavke? Komisija za medicinsko etiko opozarja, da stavka ne povečuje le stisk bolnikov, ampak jo spremljajo tudi stiske zaposlenih v zdravstvu. Tudi o tem v oddaji Ob osmih s predsednikom etične komisije v zdravstvu, nekdanjim ministrom za zdravje Božidarjem Voljčem.

Na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so se odzvali voditelji držav in institucij po vsem svetu. Moskovske oblasti pa so svarile pred protesti, ki so tam prepovedani. Sledil je največji val aretacij po političnih dogodkih v Rusiji od septembra 2022, ko so aretirali protestnike, ki so nasprotovali delni mobilizaciji rezervistov za Ukrajino. Kakšna bo Rusija po smrti Navalnega in kako bo to vplivalo na svet, v oddaji Ob osmih v pogovoru z Miho Lamprehtom.

Še naprej odmeva nedeljski incident na nogometni tekmi v Murski Soboti, v katerem je bilo zaradi odvrženega eksplozivnega telesa poškodovanih pet nogometašev in en član strokovnega štaba Mure. Takšnega navijaškega izgreda ne pomnijo niti najstarejši ljubitelji nogometa pri nas. Obsodbe prihajajo z vseh strani. Nekateri navijači tekme izrabijo za izživljanje svojih frustracij in potrebe po nasilništvu in ne zato, ker imajo radi šport. Nogometna zveza opozarja, da bo treba nujno potegniti jasno ločnico med navijaštvom in huliganstvom. Zakaj se takšni izgredi še vedno dogajajo in kako jih preprečiti? Več o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Gregorjem Tomcem s Fakultete za družbene vede.

Danes in jutri bo v mestnih središčih še malo več gneče, kot ponavadi, Delno jo gre pripisati tudi informativnim dnevom. Srednje in višje šole ter fakultete po vsej Sloveniji bodo namreč obiskali bodoči dijaki in študenti. Za srednješolske programe bo v novem šolskem letu na voljo nekaj več kot 26 tisoč vpisnih mest, za študente skoraj 12 tisoč vpisnih mest. Mladi intenzivno razmišljajo o svoji prihodnosti. Sprašujejo se kako priti do želenega poklica.Tokratni sogovornik je Boštjan Čukur, bolj znan kot 6 pack Čukur. Najbolj znan glasbenik med keramičarji. Tudi učitelj praktičnega pouka.

Mestna občina Ljubljana je odločena vseh 23 vrtcev združiti pod eno streho, torej v en javni zavod, in s tem – po besedah sindikalista Branimirja Štruklja - narediti megavrtec. V takšen javni zavod bi bilo od 1. januarja 2025 vključenih 13 000 otrok. Stroka opozarja, da ukrepi niso domišljeni, sprašuje pa se tudi, kaj s tem sploh želi doseči ljubljanska mestna občina, ki za uresničitev načrta potrebuje celo spremembo zakonodaje. Za danes je župan Zoran Jankovič sklical sestanek strokovne skupine za združitev. Nekaj odgovorov na to perečo tematiko je poskusila ponuditi tokratna epizoda oddaje Ob osmih.

Na Vrhovnem sodišču bodo dopoldne slovesno otvorili novo sodno leto. Začelo se je drugače kot ponavadi, s protestom sodnikov zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o njihovih plačah in ob aferi sodna stavba. Katere bodo prednostne naloge sodstva v tem letu? O vsem tem v oddaji Ob osmih s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem.

Danes v oddaji Ob osmih o pestrem političnem dogajanju v zadnjih tednih. Afera »sodna palača« je močno zamajala po velikosti drugo stranko v vladni koaliciji Socialne demokrate.Ti so zamenjali generalnega sekretarja stranke, aprila gredo na volilni kongres. Iz stranke je izstopila Dominika Švarc Pipan. Posredno je podpora močno padla tudi celotni vladi. Kaj torej v prihodnjih tednih in mesecih čaka vladno koalicijo? O tem v pogovoru s politologom Markom Hočevarjem.

V teh dneh so si zaradi včerajšnjega praznika številni vzeli krajši dopust, pred nami so zimske počitnice, mnogi pa že pogledujejo proti poletnemu oddihu.Ponudniki in destinacije so začeli intenzivneje predstavljati svoje programe, tudi na različnih sejmih. Domači turizem se je po katastrofalnih posledicah pandemije pobral, vsaj kar se tiče števila nočitev. Na drugi strani pa so se zlasti domači gostje začeli vsaj v času visoke sezone izogibati slovenskih turističnih biserov Lokalni prebivalci se vse težje spopadajo s posledicami množičnega obiska. Lahko tudi pri nas govorimo o antiturizmu, ali je usmeritev v trajnostni turizem pripeljala le do cenovne nedostopnosti za domače goste? O tem Ob osmih z Jano Apih iz Good place - Zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki je partner Slovenske turistične organizacije v Zeleni shemi slovenskega turizma Slovenia Green.

Peter Prevc je včeraj sporočil, da bo po koncu te sezone končal svojo bogato športno pot. Velja za najuspešnejšega slovenskega smučarskega skakalca v zgodovini. Ima veliki kristalni globus in tri male, zlatega orla in 12 medalj z različnih prvenstev. Kariero bo končal z najmanj 35 zmagami v svetovnem pokalu. Zraven je bil prav ob vseh 12 slovenskih zmagah na klasičnih ekipnih tekmah. Kot prvi v zgodovini je poletel prek 250 metrov. Je izredno priljubljen člen skakalne karavane, poznamo ga tudi pod vzdevkom »Peter mišica«. Pravijo, da ga tudi veliki uspehi niso spremenili, da je tak, kot je bil na začetku bogate kariere. Več o izrednem skakalcu in letalcu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z urednikom športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Reberšakom.

Slovenija sprejema več dokumentov na področju energetike, saj sledi evropskemu cilju, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. A vse to zaenkrat za nas pomeni uvozno odvisnost. Če je politika ta trenutek poenotena glede graditve nove jedrske elektrarne, se je zataknilo pri energetskem zakonu in omejevanju lesne biomase in plina. Kaj nas čaka in kako bomo pridobivali elektriko v prihodnje. O tem v današnji oddaji Ob osmih Rafael Mihalič, vodja laboratorija za oskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.

Velik del evropskih držav so v teh dneh zajeli protesti kmetov. Najbolj množični in celo krvavi so v Franciji, večje proteste pa so organizirali še v Belgiji, Nemčiji, Romuniji, Italiji, Španiji in Grčiji. Kot glavne razloge izpostavljajo nezadovoljstvo z evropsko zeleno politiko, nasprotovanje trgovinskim sporazumom ter nepoštene cene. Zakaj je nezadovoljstvo v takšnem obsegu izbruhnilo prav zdaj, ni to nemara povezano s prihajajočimi evropskimi volitvami in kako te problematike spremljajo slovenski kmetje. O tem Ob osmih s predsednikom Zadružne sveze Slovenije Borutom Florjančičem.

Spremembe v sistemu Nacionalnega preverjanja znanja, uvajanje prvega tujega jezika v prve razrede in nadomeščanje vsebin, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo in dopolnilni ter dodatni pouk z novimi vsebinskimi sklopi ... novela zakona o osnovni šoli je samo prvi korak na poti do prenovljenega sistema vzgoje in izobraževanja. Preobremenjenost učencev postaja vse večji izziv, mnenj o tem, kaj vse bi morala sodobna šola vključevati, pa je v širši javnosti na stotine. Tudi stroka si je enotna le v tem, da so spremembe na področju šolstva nujno potrebne, konkretne rešitve in poti, kako do njih priti, pa so si med seboj zelo različne. O tem v oddaji Ob osmih z dr. Damijanom Štefancem z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

V Sloveniji smo priča pravemu stavkovnemu valu. Zdravniki so včeraj še zaostrili stavko, danes bodo stavkali tožilci, sodniki so protestno delali kar 14 dni, stavkajo zaposleni na upravnih enotah. Nekateri govorijo kar o kaosu v državi. Vlada pa se spet ukvarja sama s sabo. Tokrat bo treba poiskati novega ministra ali ministrico za pravosodje, ministrica za digitalno preobrazbo se bo morala zagovarjati v parlamentu ob vloženi interpelaciji. Obljubljenih reform pa od nikoder. Koalicija naj bi danes predstavila prednostne naloge za letos. Kje torej smo in kam plovemo. O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s pravnikom, profesorjem, nekdanjim politikom Mirom Cerarjem.

Odločitev glede gradnje drugega bloka krške jedrske elktrarne, bi bilo treba sprejeti čim prej, smo prejšnji teden slišali na posvetu, ki sta ga skupaj pripravila državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je za danes popoldne na posvet o tem povabil politični vrh. Ali podpirajo jedrsko energijo, bodo povedali tudi ljudje na referendumu. A kdaj? Nekateri se zavzemajo, da bi referendum speljali že letos v začetku junija, hkrati z evropskimi volitvami. Čeprav je javnost pretežno naklonjena jedrski energiji, je pomembno vedeti čim več o tej daleč največji naložbi na področju energetike pri nas. O tem v oddaji Ob osmih nekdanji dolgoletni predsednik upave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman.

Na agenciji za okolje so pred dvevi predstavili pregled podnebnih in hidroloških značilnosti preteklega leta. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka sistematičnih meritev, torej od sredine 19. stoletja; povprečna temperatura zraka po svetu je znašala skoraj 15 stopinj celzija, rekordno visoke so bile temperature oceanov. Stroka opozarja, da bomo posledice našega neukrepanja na globalni ravni čutili še več generacij, enako pa velja tudi za Slovenijo, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kakšna prihodnost nas torej čaka in kakšne prilagoditve na podnebne spremembe so sploh še mogoče? O tem v oddaji Ob osmih klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.

Velik del Nemčije je v zadnjem tednu na cestah. Razkritje novembrskega sestanka skrajnih desničarjev je sprožilo proteste po celi državi, glavna tarča protestnikov pa je vzpenjajoča se stranka Alternativa za Nemčijo, ki je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že na drugem mestu, pred vladajočo SPD. Do sprememb prihaja v celotnem nemškem političnem prostoru, nastajajo nove stranke, ki se odcepljajo od uveljavljenih političnih sil. Kaj to pomeni za Nemčijo in Evropo, sta razmišljala dopisnica iz Berlina Maja Derčar in voditelj Matej Hrastar.

Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj sporočila, da bo zaradi tožilske in policijske preiskave, ki imata prednost, začasno prekinila preiskavo predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. So s tem na nek način rešili premiera? Pred nedavnim je namreč razburila predsednica republike Nataša Pirc Musar z izjavo, da bi Golob moral odstopiti, če KPK v tej zadevi ugotovi kršitev integritete. Ali protikorupcijska komisija že želi pasti v nemilost vlade? Slišati je namreč, da se krepijo premisleki o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije. Z argumentom, da v državah, kjer je korupcije najmanj, takšnega neodvisnega organa nimajo. O vsem tem v oddaji Ob osmih v pogovoru s predsednikom KPK-ja Robertom Šumijem.

Podkasti oziroma digitalne zvočne ali video vsebine, ki se naložijo na uporabnikovo prenosno napravo, niso nič novega, v zadnjem času pa postajajo vse bolj priljubljena platforma političnih akterjev – torej strank ali posameznikov, ki imajo s tem popoln nadzor nad vsebino, ki jo pošiljajo v širšo javnost. Pred dnevi je izšla prva epizoda podkasta predsednice republike Nataše Pirc Musar, njen predhodnik Borut Pahor je s pomočjo pokrovitelja posnel že 14 epizod podkasta, prav danes pa s svojim podkastom začenja tudi aktualna vlada. O podkastih kot sredstvu političnega komuniciranja in o tem, kakšne spremembe takšen trend prinaša v ustaljeno medijsko in novinarsko krajino se je Jure Čepin pogovarjal s kolumnistom in soustanoviteljem prvega političnega podkasta Antišo Korljanom in antropologom Danom Podjedom.

Večina prebivalcev na območjih, ki so jih prizadele uničujoče poplave, zimo preživlja na drugih lokacijah. Eni živijo tako rekoč s kovčkom na vratih, vedno pripravljeni, da ob nevarnosti zbežijo na varno. Drugi so v stanovanjih, ki so jim jih priskrbeli prijatelji, družina ali občina. Čas odkriva vedno nove posledice avgustovske ujme. Kako se bomo spopadli s plazovi in vodotoki? Za izseljene prebivalce pa je najhujša negotovost, da ne vedo, kdaj in kje bo njihov novi dom. Prva nakazila za nove domove naj bi v najbolj optimističnem scenariju prejeli že konec maja. A pred tem je treba opraviti cenitve. Ta teden se je vladna služba za poplave pogovorila z vsemi Korošci, ki bodo morali zapustiti svoj dom, prihodnji teden se odpravljajo še v Zgornjo Savinjsko dolino. Gost tokratne oddaje Ob osmih vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.

Dobili smo novo inženirko leta. To je postala magistrica strojništva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb Ljupka Vrteva. Kljub takšnim in podobnim akcijam, ki dobivajo tudi vse več medijske pozornosti, pa je delež raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, še vedno nizek. Če so v šolah možnosti enake za vse, kje se zalomi? So razlog za to še vedno stereotipi? Kakšni so pozitivni učinki zmanjšanja razlik? O tem v tokratni oddaji Ob osmih v pogovoru z astrofizičarko doktorico Andrejo Gomboc.

V soboto so na Tajvanu volili predsednika. Kitajska je pred volitvami zagrozila, da gre za izbiro med mirom in vojno. Po tej enačbi so Tajvanci izbrali vojno, Demokratični napredni stranki so namreč podelili tretji zaporedni predsedniški mandat. Tajvan tako ostaja privržen neodvisni drži, kar lahko Kitajsko le razjezi, odnosi med sosedama pa se utegnejo še poslabšati. To pa lahko pomeni dodatno destabilizacijo v mednarodni areni. O ključnih vprašanjih odnosov med Tajvanom in Kitajsko tokrat v oddaji Ob osmih.

Državni zbor bo danes izvolil novo ministrico za kmetijstvo. Vladna ekipa bo tako po treh mesecih spet popolna. Očitno je, da ima predsednik vlade Robert Golob težave z iskanjem kandidatov za ministre. Tudi tokrat je moral iskati med poslanci svoje stranke. Kadrovski bazen, iz katerega lahko črpa, se prazni. Kmetijski resor je velik in ima polno odprtih problemov. Novela zakona o zaščiti živali je v presoji na ustavnem sodišču, prav tako novela zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Bo nova ministrica Mateja Čalušić, ki je še pred imenovanjem dvignila veliko prahu z napačnim uradnim navajanjem svoje izobrazbe, kos razmeram v kmetijskem resorju? Tudi Slovenijo čaka nemški scenarij. Se bodo kmetje namesto na polja spet odpravili na ceste? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Pred natanko tednom dni so se zaradi začetka prenove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani na Dunajski cesti v Ljubljani začela obsežnejša dela, ki bodo po napovedih več kot dve leti močno vplivala na prometne tokove v prestolnici. V drugi fazi prenove, ki bo trajala do 21. februarja, sta odprta dva vozna pasova v obe smeri, avtobusi pa vozijo po običajnih trasah. Iskanje alternativnih, bolj prevoznih poti pomeni nastanek zastojev tudi na mestih, kjer jih doslej nismo bili vajeni, kar pa je bilo v preteklih sedmih dneh vendarle bolj izjema kot pravilo. Podrobneje pa v oddaji Ob osmih.

V nedeljo so minili trije meseci od napada islamskega gibanja Hamas na Izrael, v katerem so teroristi pobili 1200 ljudi in zajeli približno 250 talcev. Takoj za tem se je začel odgovor Izraela, ki je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v treh mesecih obstreljevanj in nato vojaških operacij zahteval več kot 23 000 žrtev in skoraj 60 000 ranjenih. Poleg tega je velika večina Palestincev v Gazi ostala brez doma. Izrael poskuša uničiti Hamas, pri tem pa posluša kritike, da mu je vseeno za življenja palestinskih civilistov in celo obtožbe o genocidu. Tudi o tem, kako vojno spremlja izraelska družba, v oddaji Ob osmih.

Skoraj polovica Slovenije leži na kraškem ozemlju, število odkritih jam se iz leta v leto povečuje. A tudi nesreče beležijo vsako leto. Najpogosteje se zgodijo zaradi presenečenj, ki jih je kraški svet poln. Za majhno luknjo na površini se lahko skriva večstometrski kraški rov, ki nepoznavalce preseneti. A laikom je dovoljen vstop samo v turistične jame. Teh je v Sloveniji 26. Slovenske jame so zanimive za obiskovalce in raziskovalce, jamarstvo pa velja za naporno aktivnost, predvsem zaradi težko dostopnega terena. Zakaj sta se dva vodnika in tričlanska družina kljub dežju odpravila v Križno jamo? Kaj to pomeni za obisk slovenskih turističnih jam, kako varen je ta turizem v prihodnje in kako lahko takšne nesreče preprečimo? Voditeljica oddaje Ob osmih Metka Pirc se bo o tem pogovarjala s predsednikom Jamarske zveze Slovenije Igorjem Benkom.

Bremena aktualnega trenutka postanejo lažja, če jih znamo vključiti v humor. Še posebej v tistega najbolj žlahtnega, kar naj bi veljalo za satiro. V celjski regiji satiro sistematično gojijo že več kot pol stoletja. Pred izurjenim peresom celjskih novinarjev ni varen nihče. Voditeljica oddaje Metka Pirc je z nekdanjim novinarjem Dela Branetom Pianom pogledala na leto, ki se je pravkar izteklo s humorne plati. V tokratni epizodi boste izvedeli, da so najbolj zabavne reči nastajale kar v spalnici enega od novinarjev, saj je bilo tam največ prostora. Celjski aktiv društva novinarjev pa je za delo v satiričnem časopisu Pipec pred nedavnim prejel tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije.

Na sodiščih bodo dopoldne sodniki prekinili obravnave in se zbrali na protestnih zborih, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča glede njihovih plač. Te so v primerjavi s plačami funkcionarjev izvršilne in zakonodajne oblasti prenizke. Zakaj je tako pomembna tudi materialna neodvisnost sodnikov? Kaj vlada sporoča z neuresničenjem odločbe ustavnega sodišča? Bodo sodniki tudi stavkali? O vsem tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s častno predsednico svetovnega združenja sodnikov, upokojeno sodnico Majo Tratnik.

S 1. januarjem je Slovenija drugič v svoji zgodovini zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov in tako prisedla k mizi, za katero so zbrane največje svetovne velesile. Prihodnji dve leti bo imela naša diplomacija priložnosti sooblikovati svetovno politiko in to prav v času, ki je poln izzivov in nasprotovanj. O slovenskih izhodiščih, vlogi naše države v svetovni diplomaciji in ciljih slovenskega članstva se je Matej Hrastar pred dnevi pogovarjal s slovenskim predstavnikom v Varnostnem svetu Samuelom Žbogarjem.

Drugi dan novega leta je že čas, ko lahko pogled bolj realno usmerimo v novo leto. Novoletne zaobljube imajo slab prizvok, saj so pogosto nerealne in že na začetku obsojene na neuspeh. A vendarle obstajajo ljudje, ki jim je uspelo. Kakšen je recept za uspeh? Nov velik izziv je v letu 2024 tudi pred gostjo tokratne oddaje Ob osmih. Ultratrailašica Barbara Jolič nam bo med drugim zaupala od kod črpa motivacijo za nepredstavljive napore, ki jih za mnoge predstavljajo ultramaratonske preizkušnje. Naj bo navdih tudi za uresničevanje zaobljub na drugih področjih.

Potem ko smo v minulih dneh v oddaji Ob osmih lahko slišali strnjen pregled leta, ki se izteka, z vidika notranje in zunanje politike, gospodarstva ter kulture, je danes na vrsti še šport. "Sneta ketna" Primoža Rogliča na Višarjah, evropski bron odbojkarjev, zlata medalja za Timija Zajca na svetovnem prvenstvu pred domačimi navijači, gol Benjamina Verbiča v Stožicah za prvo uvrstitev nogometašev na veliko tekmovanje po 14-ih letih - to je le nekaj športnih vrhuncev leta 2023, ki so se nam vtisnili v spomin in dajejo spodbudo tudi za olimpijsko leto, ki je pred nami. Jure Čepin se je pogovarjal z Boštjanom Reberšakom.

Ob osmih se tokrat podajamo v kulturne loge. Leto 2023 je gotovo zaznamovalo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Vendarle se je začela graditev Drame, slišali smo nove obljube o NUK2. Kaj pa tista prava kultura, ki jo vzamemo v roke, ki nas bogati s harmonijami, slikami in sporočili? Svoj pogled na kulturo v letu, ki se izteka, nam je zaupala direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.

Za slovenskim gospodarstvom je leto pretresov. Močno so poslovanje v energetsko intenzivnih panogah zaznamovale visoke cene energentov, na dveh tretjinah Slovenije pa poplave. Tokratno oddajo Ob osmih smo posneli na terenu, v regiji, ki so jo močno zaznamovale poplave, hkrati pa od tam prihajajo največji slovenski izvozniki. Koroška je tudi dežela, ki jo pesti odhajanje mladih in kadrov na sploh, najprej čez mejo. Voditeljica oddaje Metka Pirc je pred mikrofon povabila Boštjana Paradiža, direktorja podjetja Vabo, ki upravlja z največjim koroškim smučiščem Kope. Hkrati je predsednik regionalne koroške gospodarske zbornice.

V preteklem letu smo na seznam večjih oboroženih konfliktov našega časa dodali vojno med Izraelom in skrajnim gibanjem Hamas. Dogajanje na Bližnjem vzhodu je zasenčilo vse ostale dogodke, tudi vojno v Ukrajini. Omenimo še, da je zveza NATO letos dobila novo članico, Finsko, Slovenija pa bo naslednji dve leti zasedala mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. V kakšnem svetu živimo in kaj nas čaka v prihodnje sta v pregledu svetovnega dogajanja leta 2023 razmišljala Matej Hrastar in nekdanji diplomat ter publicist Mirko Cigler.

Končuje se turbulentno politično leto. Odhodi več ministrov, razmišljanja o rekonstrukciji vlade, napetosti med koalicijskimi partnerji. Vse to je botrovalo strmoglavljenju podpore vladi v javnosti. Opozicija je bolj ali manj v vlogi opazovalca, čaka, kaj bo na politični prostor prinesla morebitna nova stranka Anžeta Logarja. Vsi skupaj se že pripravljajo na evropske volitve, ki lahko vnovič premešajo politične karte. Parlament je le bleda senca prejšnjih sestav. Nov stil vladanja imamo tudi na funkciji predsednice republike. O vsem tem več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Gost Jolande Lebar je Marinko Banjac.

Umetna inteligenca vse bolj prodira v naš vsakdan. Področij njene uporabe je že nič koliko. Vsi, na primer, poznamo CHAT GPT, ki ga s pridom uporabljajo tisti, katerih delo je povezano s pisanjem besedil. S pomočjo umetne inteligence preverjamo na primer ukrepe za blaženje podnebnih sprememb ali oblikujemo nova zdravila. Številni opozarjajo pred zlorabami umetne inteligence in o pomenu izobraževanja o njej. Evropska unija je dosegla politično soglasje glede Uredbe o umetni inteligenci. Urejala bo razvoj in uporabo umetne inteligence z namenom preprečevanja tveganj ter zagotavljanja varnosti, kakovosti in temeljnih pravic. Več o tem v tokratni epizodi ob Osmih. Gost Jolande Lebar je Gregor Strojin, podpredsednik odbora za umetno inteligenco pri Svetu Evrope.

Kakšni bodo prazniki na poplavnih območjih? Zakon o obnovi je sprejet, humanitarne akcije so stekle, a poplavljene hiše ostajajo vlažne in prazne. Najhuje bi bilo, da bi pozabili na ljudi, ki so že tako osamljeni, zdaj pa jih pestijo še vse ostale skrbi. Koroška že tako velja za izpostavljeno regijo, podobno velja za Zgornjo Savinjsko. Številka 114 za pomoč vsem po poplavah še vedno deluje. Med prazniki skušajo vzpostaviti posebno akcijo, uskladiti različne službe in spodbuditi prav vse, naj pogledajo pri sosedu in mu namenijo tople besede. O tem sta se v oddaji Ob osmih pogovarjala voditeljica Metka Pirc in vodja klicnega centra 114 Andrej Šter.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tednom dni potrdil, da namerava kandidirati na marčevskih predsedniških volitvah, s čimer bi na oblasti ostal do leta 2030. Včeraj je več ur odgovarjal na vprašanja medijev in državljanov, ta so se dotikala predvsem vojne v Ukrajini, zunanjepolitičnih razmer in gospodarstva, precej pa jih je naslovilo tudi vsakodnevne težave državljanov. Kakšna je današnja podoba Rusije in njenega vodje po skoraj četrt stoletja na vodilnem položaju, sta v tokratni epizodi oddaje Ob osmih ugotavljala novinar in publicist Branko Soban in voditelj Matej Hrastar.

V nedeljo smo zaznamovali svetovni dan človekovih pravic, v ponedeljek bomo mednarodni dan migrantov, vmes se je ne prav revolucionarno končala podnebna konferenca v Dubaju. Posledice podnebnih sprememb z domov preženejo več milijonov ljudi vsako leto, večina je notranje razseljenih. Zaradi posledic ujm so ljudje tudi pri nas prisiljeni zapustiti svoje domove, imamo torej podnebne migrante tudi pri nas? Umanotera in Humanitas sta zgodbe podnebnih migrantov zbrala v knjižico s pomenljivim naslovom »Nekoč je bil dom«. Nekaj jih boste lahko slišali v pogovru Mirande Bratkič z gostjo Manco Šetinc Vernik.

Počasi se začenja stopnjevanje napetosti pred tekmovanjem za pesem Evrovizije, ki bo maja prihodnje leto na Švedskem. Potem, ko so fantje s skupine Joker Out na tekmovanju za pesem Evrovizije letos pustili odličen vtis, so se na RTV Slovenija odločili, da bo Slovenijo na 68-tem tekmovanju za pesem Evrovizije prihodnje leto zastopala pevka Raiven. Na razpis se je prijavilo več kot 100 kandidatov, v ožji izbor jih je prišlo pet, na mednarodno žirijo pa je največji vtis naredila Raiven. O izboru, pričakovanjih, pesmi, ki je še ne poznamo, se je Metka Pirc v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjala z vodjo evrovizijske delegacije na RTV Slovenija Mašo Kljun in pevko Raiven.

Vlada poskuša z interventnim zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva povečati dostopnost do zdravstvenih storitev.Zakon je nujen, da se bo lahko po novem letu začelo pobiranje obveznega zdravstvenega prispevka. Druge določbe predloga pa so naletele na številne kritike. Ključen očitek je, da ne prinaša boljše oskrbe pacientom. O tem v tokratni epizodi Ob osmih z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Denisom Kordežem in družinskim zdravnikom Rokom Ravnikarjem.

»Močno pijan trčil v prometno signalizacijo in nadaljeval z nevarno vožnjo«; »Pijan zapeljal na drugo stran ceste in trčil v nasproti vozeče vozilo«; »47-letnik vozil pod vplivom alkohola in kokaina ter storil več prometnih prekrškov«. To je le nekaj naslovov časopisnih in spletnih člankov v zadnjih 10-ih dneh, ki dokazujejo, da je veseli december z vidika prometne varnosti še vedno eden najnevarnejših mesecev, alkohol pa eden od glavnih dejavnikov za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Policija, Agencija za varnost prometa in nekatere nevladne organizacije so zato v teh dneh še okrepile svoje aktivnosti, korak naprej pa so s sprejemom Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, ki med drugim predvideva ničelno toleranco do alkohola, storili tudi poslanci. O podatkih, trendih in ukrepih na področju vožnje pod vplivom alkohola v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Jure Čepin z Matjažem Leskovarjem z Uprave uniformirane policije in Davidom Razborškom, direktorjem zavoda Vozim.

Vstopili smo v praznični december. Družba ali vsaj reklamna sporočila ga rišeta kot mesec poln veselja in obilja, srečnih družin za mizami, ki se šibijo pod težo dobrot. Prazniki za vse seveda niso taki, zaradi osamljenosti in različnih stisk so lahko izjemno težko obdobje. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje pogovor z bližnjim ali klic na eno od številk za pomoč. In na drugi strani vas po vsej verjetnosti toplo sprejme prostovoljka ali prostovoljec. O tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s Tjašo Arko, vodjo programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.

V gospodarstvu smo bolj odgovorni od vlade. Ne bomo šli na ulice, želimo pa opozoriti javnost in družbo, da ne plujemo v pravo smer. Če vlada tokrat ne bo držala obljube o ponujeni roki, se nam vsem skupaj piše slabo. Tako se je 15 gospodarskih združenj v ponedeljek z nezaupanjem odzvalo na obljubo predsednika vlade Roberta Goloba na vrhu gospodarstva, da jih bo povabil za skupno mizo. Zvečer je res sledilo vabilo predsednika vlade na pogovor. Ob tem pa smo slišali komentar ministra za finance Klemna Boštjančiča, da zahtevo delodajalskih in kmetijskih organizacij za razveljavitev ukrepov, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo, vidi kot izsiljevanje. Kaj torej pričakujejo od današnjega sestanka. O tem s predstavnikoma gospodarstva v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Gosta sta predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobič in predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah.

Pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji – ki ga obeležujemo 9. decembra – je v Sloveniji ves ta teden posvečen preprečevanju korupcije. Naša država ima na tem področju kar problem. Po nekaterih ocenah zaradi korupcije vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. V zadnjih 10-tih letih je na primer Slovenija na lestvici indeksa zaznane korupcije nazadovala za pet točk in občutno zaostaja za evropskim povprečjem. Letos je posebna pozornost namenjena vlogi prijaviteljev, ki odigravajo ključno vlogo pri odkrivanju korupcije. V vsem tem se je v tokratni epizodi oddaje Ob osmih Matej Hrastar pogovarjal z generalno sekretarko Transparency International Slovenija Marušo Babnik.

Na volitvah po Evropi v zadnjem času spremljamo pridobivanje podpore ali celo zmage desnih populističnih strank. V Italiji so to Bratje Italije, na Nizozemskem je presenetljivo zmagala Stranka za Svobodo, podobne premike pa lahko opazujemo tudi na drugih koncih sveta, na primer v Argentini in Združenih državah Amerike. Očitno gre pri tem za širši fenomen, ki nakazuje, da sredinske stranke ne znajo v zadostni meri nagovarjati strahov, ki jih imajo volivci, ali pa so preproste rešitve, ki jih ponujajo populisti bolj privlačne. O tem se je Matej Hrastar v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjal z doktorjem Matejem Avbljem.

Danes se začenja 28. Podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov. Pričakovanja so visoka z evropsko in tudi slovensko ambicijo o določitvi konkretnih korakov za odpravo fosilnih goriv na čelu. Ambiciozne načrte pa imajo tudi kontroverzni gostitelji letošnje konference – Združeni arabski emirati, ki načrtujejo približno 50-odstotno povečanje črpanja nafte in plina do leta 2030, ko bo že prepozno za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje. Kakšne možnosti za uspeh torej sploh ima COP28? Na kateri točki so države pri doseganju ciljev pariškega sporazuma? Kako se za pogajalsko mizo znajde Slovenija? Sijejo tudi žarki upanja? O vsem tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s prvim in dolgoletnim pogajalcem Slovenije Andrejem Kranjcem.

Kmalu bo minilo leto dni od odhoda iz predsedniške palače. Funkcijo predsednika republike je opravljal 10 let, pred tem je zasedal vse najvišje politične funkcije v državi. Bil je poslanec državnega zbora in evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, vodil je stranko SD. Nedavno je ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Kako vidi aktualne politične razmere v državi? O tem z nekdanjim predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki je pravkar izdal tudi knjigo – bolje priročnik za politične in druge začetnike - ZMAGA JE ZAČETEK

Kako hitro pridete do izbranega osebnega zdravnika? Ste z njim v stiku samo po elektronski pošti ali se oglaša tudi na telefon? To je zanimalo tudi varuha človekovih pravic. In raziskava, ki so jo opravili v njegovem uradu je pokazala, da ljudje nimajo dostopa do izbranega zdravnika in da se čakalne vrste še naprej povečujejo. Telefoni zvonijo v prazno, klicev se ne vrača ali pa se ljudi pošilja od enega do drugega izvajalca. O tem se je v tokratni epizodi oddaje Ob osmih voditeljica Metka Pirc pogovarjala z današnjim gostom: enim od 14-tih varuhov pacientovih pravic v državi Marjanom Sušljem.

Generalna skupščina Združenih narodov je maja letos 26. november razglasila za svetovni dan trajnostnega prometa. V Sloveniji smo, glede na gnečo na cestah, še daleč od tega. Po podatkih statističnega urada so avtobusi in vlaki v Sloveniji lani prepeljali manj potnikov kot leta 2008. Za železnico sicer velja, da število potnikov zadnja leta spet raste. Gneča je še posebej nevzdržna v prestolnici, kjer ob konicah vse stoji. O vzrokih za to in možnih rešitvah se je Jure Čepin v oddaji Ob osmih pogovarjal z izrednim profesorjem na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodjem nevladne organizacije CIPRA doktorjem Matejem Ogrinom.

Samo štiri dni po uveljavitvi novele zakona o zaščiti živali, ki so ga poslanci po vetu državnega sveta in ob nasprotovanju dobršnega dela veterinarske stroke in kmetov, sprejeli sredi oktobra, se je zgodil prvi sporen odvzem živine. Ta trenutek še ne vemo če in kaj je šlo narobe. Je pa očitno, da se uresničujejo bojazni izražene ob sprejemanju zakona. Je takšne zadeve pričakovati kar po tekočem traku, ali gre za nesrečno naključje? Kaj bi še lahko šlo narobe? Zakon bo zagotovo šel tudi v presojo na ustavno sodišče. O tem se je v novi epizodi oddaje Ob osmih, Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom veterinarske zbornice Slovenije in vodjo nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti v Ljubljani Ožbaltom Podpečanom.

Kurilna sezona se je letos začela nekoliko kasneje. Energentov je dovolj, nad cenami še naprej bdi država. Smo se že navadili varčevanja? Kako pa bo v prihodnje? Elektrika bo vse dražja, s plinom naj se ne bi več ogrevali. Vlada se je odločila za jedrsko energijo. Kaj pa TEŠ? Na Pohorju si ne želijo vetrnic. O vsem tem se je v najnovejši epizodi oddaje Ob osmih Metka Pirc pogovarjala z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom.