Ob osmih

V zadnjem obdobju medijske strani in minute polnijo zgodbe o številnih kibernetskih napadih tako v domačem kot v evropskem prostoru. Tarče so raznolike, od državnih organov do zamrzovalnikov v trgovinah. Pogosto so posledica pristopa v slogu: 'kurativa pred preventivo', namesto da bi bilo obratno. Je v ozadju kriminal ali državni terorizem, kaj je skupnega tem napadom, kaj se lahko iz njih naučimo in, predvsem, ali bo Evropa varnejša, če poskrbi za lastno tehnološko suverenost? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmih z rednim profesorjem dr. Denisom Trčkom s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Ameriške vmesne volitve so pomemben preizkus predsedovanja Donalda Trumpa in razmerja politične moči v ZDA, saj odločajo o sestavi kongresa in s tem na njegovo sposobnost uresničevanja političnega programa pred predsedniškimi volitvami čez dve leti. V ospredju kampanje so bili gospodarstvo in življenjski stroški, zdravstvo, migracije ter vse bolj tudi zunanja politika. To zaznamuje predvsem zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, kjer so ZDA ponoči znova napadle cilje v Iranu. Posledice vmesnih volitev bodo pomembne tudi za Evropo, predvsem zaradi prihodnje ameriške podpore Ukrajini, zavezanosti Natu ter trgovinskih odnosov ZDA z EU. O tem v tokratni epizodi Ob osmih politolog Marko Lovec.

Kaj je skupnega TikToku, t.i. reel-om na Instagramu in kratkim videom, imenovanim shorts, na YouTubu? Vertikalno gledanje! In če so ti videi samostojna entiteta, gre pri t.i. mikroserijah za serije epizod, ki jih med sabo povezuje neka rdeča nit. Mikronadaljevanke so na Kitajskem in v ZDA izredno priljubljen format, kmalu jih bodo pobliže spoznali tudi slovenski gledalke in gledalci, saj si boste lahko novembra ogledali mikroserijo Moja dva fanta v produkciji RTV, pri njej pa sodeluje filmar Luka Márčetić, ki rad eksperimentira z različnimi formati in ki je tokrat gost oddaje Ob osmih.

Slovenija velja za eno varnejših evropskih držav, a razkritja zadnjih tednov kažejo tudi drugačno podobo. Mednarodne kriminalne združbe, trgovina z ljudmi, tihotapljenje drog in orožja ter pranje denarja odpirajo številna vprašanja. Smo predvsem tranzitna država ali tudi središče mednarodnega kriminalnega podzemlja? Odgovor na vprašanje, ali je Slovenija varna država z veliko kriminala, smo iskali v pogovoru z novinarko Večera in doktorico penologije Damijano Žišt.

Ali je mogoče nogometne lovorike kupiti z denarjem, ki na papirju sploh ne bi smel obstajati? Manchester City, eden najbogatejših klubov na svetu, se sooča z eno največjih finančnih afer v zgodovini angleškega nogometa. Kaj je Cityju očitano, kakšno prednost si je lahko pridobil in kaj nam ta primer pove o svetu, v katerem živimo? O tem smo se pogovarjali z Luko Petričem iz športnega uredništva Radia Slovenija.

Paragvajci in Bolgar, ki so morali v nečloveških razmerah delati v ilegalni tovarni cigaret pri Lendavi, ter Madžarke, ki naj bi jih v Slovenski Bistrici izkoriščali za prostitucijo. Dva nedavna primera trgovine z ljudmi v Sloveniji, dve obliki izkoriščanja in isti temeljni problem: ljudje, ki drugim jemljejo svobodo in dostojanstvo zaradi lastnega zaslužka. Zakaj trgovina z ljudmi v Evropi 21. stoletja še vedno cveti? Kdo je najbolj ranljiv in kako žrtvam pomagati, da se rešijo iz primeža izkoriščevalcev? O tem smo v oddaji Ob osmih govorili s predsednico Društva Ključ Polono Kovač Javh.

Fenomen politične sredine se pojavi najmanj ob vsakokratnih volitvah, saj od propada LDS Slovenija še ni imela sredinske, liberalne stranke, ki bi celoten mandat ostala zvesta svojim načelom. Ampak vsi politični projekti prej ali slej zdrsnejo na eno od strani politične ločnice, ki jo nekdanji minister in predsednik državnega zbora Gregor Virant, sogovornik v tokratni oddaji Ob osmih, postavlja kot mejo med Kučanovim in Janševim blokom. Vseeno poskusi ostajajo, je pa sredinska drža, ki je ne bi smeli zamenjevati z zmernostjo, naporna, a ne nemogoča.

V slovenskem turizmu že leta poudarjajo, da si med gosti želijo takih, ki so pripravljeni plačati več, vendar v zameno za kakovost. Ena izmed možnosti, kako pripeljati take turiste k nam, je tudi neposredna letalska povezava z ustreznim trgom. Zato je nedavna novica o tem, da se pozno spomladi odpre linija Ljubljana ‒ New York, vsekakor voda na naš mlin. Več o tem, kako naj Slovenija od tega odnese čim več, v tokratni oddaji Ob osmih s strokovnjakinjo za turizem Majo Uran Maravić.

Ekonomisti opozarjajo, da javna poraba pri nas nevzdržno raste, v prihodnjih dveh letih bo presegla 19,4 milijarde evrov. Ustvarimo bistveno manj, hodimo po robu, zaradi kršitev evropskih fiskalnih pravil nam grozi bruseljski postopek. Bo res potrebno drastično zategovanje pasu ali bodo vladni ukrepi sprostili podjetniški potencial in nas bo rešila gospodarska rast? Kaj je strašenje in kaj kažejo številke, česa ne ve niti fiskalni svet? Ob osmih so se pogovarjali z vodjo službe za analize pri Fiskalnem svetu Alešem Delakordo.

Goreča mestna hiša v Limogesu, zažgana turistična pisarna v Lyonu in spopadi s policijo na pariškem Trgu republike. To so nekatere izmed pretresljivih podob sobotnih protestov v Franciji. Pred mesecem dni so zaradi pomanjkanja učiteljev in slabih razmer v šolah začeli protestirati dijaki, nato so se jim pridružili še študenti, sindikati in drugi, ki jih je na ulice pognala naraščajoča draginja. Čeprav je večina demonstracij potekala mirno, pa so ponekod izbruhnili nasilni spopadi, ropanje in požigi. Kaj se dogaja s Francijo pol leta pred predsedniškimi volitvami? O tem smo v oddaji Ob osmih govorili s političnim analitikom in svetovalcem Charlesom Nonnom.

V Bruslju poteka zasedanje voditeljev Evropske unije, tokratne teme pa odražajo zanimivo dvojnost našega odnosa do povezave - tudi zdaj ljudje od nje pričakujejo ukrepe za blažitev energetske krize in čim več pomoči najbolj prizadetim, ko gre za polnjenje bruseljske blagajne pa si prizadevajo za čim manjša vplačila. Na pogajalski mizi je predlog večletnega proračuna Unije, ki za sedem let predvideva nekaj več kot 1800 milijard evrov. Ali jim bo uspel poskus, da bi proračun posodobili in več namenili za nove prioritete kot sta konkurenčnost in varnost in kaj si od njega obeta Slovenija, smo govorili s profesorjem mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije Mojmirom Mrakom.

Začenja se kampanja pred lokalnimi volitvami. Kje se obetajo najzanimivejši spopadi in kdo lahko preseneti? Zakaj so nekateri župani tako težko premagljivi in zakaj se razmerja moči na državni ravni slabo preslikavajo v lokalno politiko? Kaj nam o razklanosti povedo nenavadna lokalna zavezništva, ki bi bila na državni ravni skoraj nepredstavljiva? Gost tokratne epizode Ob osmih na kvadrat je doktor Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski FDV.

Potem, ko se je z Vladimirjem Putinom dogovoril za dostavo ruskega dizelskega goriva, je Donald Trump že drugič v enem mesecu razglasil premirje med Rusijo in Ukrajino, kar se je nato izkazalo kot način pritiska in ne resničen dogovor. Ne Moskva ne Kijev namreč nista potrdila njegovih izjav. Še več, s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim si je Trump znova izmenjal nekaj ostrih besed, med drugim je izjavil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika. Medsebojni napadi se tako nadaljujejo, možnosti za vsaj začasno prekinitev vojne pa se s tem le odmikajo. O aktualnem dogajanju in posledicah za globalne trge tokrat s politologom in analitikom Denisom Mancevičem.

Kaj imajo skupnega Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Jemen in Združene države Amerike? To so države, ki so po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice v lanskem letu izvedle največ usmrtitev. V zadnjem času je največ pozornosti vzbudil primer neuspešne usmrtitve obsojenke v ameriški zvezni državi Tennessee, trenutna ameriška administracija pa za december napoveduje celo prenos usmrtitve pred strelskim vodom. Medtem, ko velik del razvitega sveta smrtno kazen odpravlja, ZDA svoje kriterije očitno rahljajo. Kaj to pomeni za Ameriko ter kaj za svetovna merila in človekove pravice smo ugotavljali v tokratni oddaji Ob osmih s kriminologinjo Mojco Plesničar.

Živimo v dobi zmanjšane pozornosti, ta pa je dandanes pri najstnikih še dodatno zmanjšana zaradi vseprisotnih naprav in spletnih vsebin. V tednu otroka, ki ga že več kot 70 leto organizira Zveza prijateljev mladine, razmišljamo o tem, kako, če sploh, lahko starši tekmujejo z družbenimi omrežji in spletnimi vplivneži. Gostja je sociologinja Lucija Čevnik.

Slovenija se sooča z dolgoročnim upadanjem rodnosti in vse hitrejšim staranjem prebivalstva. Lani se je pri nas tretje leto zapored rodilo manj kot 17.000 otrok, obenem pa se materinstvo pomika v poznejša leta, kar pomeni, da tudi morebitno povečanje rodnosti v prihodnje ne bo nujno prineslo večjega števila rojstev. Trendi pri nas so del širših evropskih in svetovnih demografskih sprememb, vprašanje demografije pa postaja vse pomembnejše politično vprašanje. Več o tem, katere politike pri tem dejansko učinkujejo in kako naj se Slovenija prilagodi demografskim spremembam, ki jih kratkoročno ni mogoče več preprečiti, pa v tokratni oddaji Ob osmih.

Tudi najtrdnejše evropske demokracije kažejo znake krhkosti. V Nemčiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo septembra postala najmočnejša stranka v dveh deželah, tudi na zvezni ravni pa vse bolj pritiska na CDU kanclerja Friedricha Merza. V Španiji je premier Pedro Sanchez po porazu v parlamentu razpisal predčasne volitve, v Franciji pa so v zadnjih dneh svoje nezadovoljstvo množično izrazili srednješolci. Ali smo priča običajnemu političnemu nezadovoljstvu – ali se v Evropi nekaj temeljno spreminja? Kako globoka je kriza evropske demokracije in kaj bi lahko pripomoglo k večji povezanosti evropskih družb? Gost oddaje Ob osmih je mednarodni pravnik Matej Avbelj.

Zakaj je javni sektor priročna tarča politike? Predsednik vlade Janez Janša je v zadnjem času večkrat dejal, da se je preveč razbohotil. 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju naj bi postopno preusmerili v gospodarstvo. Dodaja sicer, da brez odpuščanj. Ali je javni sektor res tako neučinkovit? Ga davkoplačevalci upravičeno vidijo zgolj kot strošek.? V kolikšni meri je upravičeno učinkovitost javnega sektorja primerjati z učinkovitostjo v gospodarstvu? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.

Včeraj se je na visokošolskih in višješolskih zavodih za približno 80.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto. Za generacije, ki danes vstopajo v visokošolski prostor, je značilno, da na izobraževanje vse bolj gledajo kot na naložbo v prihodnost: izbiro študija tako poleg osebnih interesov močno zaznamujejo zaposljivost, pričakovana varnost poklica, možnosti zaslužka in vprašanje, kako bo posamezno področje zaznamoval tehnološki razvoj, predvsem napredek umetne inteligence. Več o tem v oddaji Ob osmih s profesorjem sociologije Rudijem Klanjškom.

Evropo čaka težka zima z zelo visokimi cenami energentov, znova svari evropski komisar za energijo in poziva k varčevanju. Tudi v Bruslju nimajo pravih odgovorov za blažitev draginje, dolgoročni ukrepi za lastno energijo pa so dragi in zapleteni. Komu koristi kaos s cenami nafte, kaj to pomeni za inflacijo, obrestne mere in proračune držav, tudi slovenskih, ki so te dni na klopeh vlade in parlamenta, v oddaji Ob osmih z ekonomistom Jožetom P. Damijanom.

Srbijo čakajo zelo pomembni dnevi in tedni, k bi lahko odločili, kako se bo država razvijala v prihodnje. Predsednik države Aleksandar Vučič je leto dni pred iztekom mandata odstopil s položaja in se podal v boj za glasove na parlamentarnih volitvah, ki jih je že pred tem sklical za 25. oktober. Očitno je, da gre za dobro premišljen manever, ki bi mu omogočil podaljšanje vladavine, le da na drugem položaju. Kako se bodo odločili srbski volilci in kako pomembna je pri aktualnem dogajanju vloga Rusije, ki v političnem in energetskem smislu drži roko nad prijateljsko državo na Balkanu? Naša gostja je v tem jutru beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Slovenija je pred kratkim dobila še enega človeka na visokem položaju v mednarodnem športu. Tim Farčnik je postal predsednik Mednarodne biatlonske zveze, Pred njim so številni izzivi, tisti glavni pa je zmanjševanje razkoraka med peterico vodilnih držav v tem športu ter preostalimi reprezentancami. O tem in številnih drugih izzivih, ki so pred najbolj gledanim zimskim športom, pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

V času rekordnih podražitev fosilnih goriv vse kaže na energetsko krizo. Pričakovati je višje cene tudi drugih energentov, med njimi elektrike, ob tem bomo pred novo kurilno sezono prešli v višjo tarifo plačevanja omrežnine. Toda to zimo naj potrošnikov ne skrbi, je za oddajo Ob osmih povedal direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija je pri zagotavljanju električne energije zdaj 30-odstotno uvozno odvisna.

Po trojih deželnih volitvah v septembru, so se razmerja v nemški politiki močno spremenila. Največja zmagovalka teh glasovanj je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, ki je v dveh deželah dobila večino, v Saški-Anhalt ji je le malo zmanjkalo do absolutne večine. Največja poraženka pa je brez dvoma vladajoča Krščansko demokratska unija kanclerja Friedricha Merza, ki je v Mecklenburgu – Predpomorjanski ostala celo pod pragom deželnega parlamenta. O posledicah, ki jih bodo ti rezultati imeli za Nemčijo, se bomo tokrat pogovarjali z doktorskim študentom Aleksandrom Jekićem. *tesnobo

Slovensko politiko poganja logika zob za zob Državni zbor je začel redno septembrsko zasedanje. To je šele druga redna seja novega sklica parlamenta, prva po počitnicah, na njej pa kaj nekaj vročih točk. Med drugim predlog za razrešitev predsednika Zorana Stevanoviča in predlog za razrešitev podpredsednice Nataše Avšič Bogovič ter zakon o SKOK-u. Četrto vlado Janeza Janše je doživela tudi že prva interpelacija proti ministru za zunanje zadeve Tonetu Kajzerju. Na prvi seji se je sešla vlada v senci. Kje smo in kdo vodi igro? O tem z novinarjem in urednikom portala Zanima.me Rokom Čakšem.

Zakaj se tokrat vsa Evropa ukvarja z regionalnimi volitvami v eni od nemških zveznih dežel? Je panika zaradi zmage skrajno desne stranke Alternative za Nemčijo pretirana ali upravičena? Kaj so razlogi za njen vzpon, koliko so k njemu prispevali v Putinovi in Trumpovi strategi in ali res lahko zamaje temelje Evropske unije? O vsem tem, o naukih vladanja italijanske premierke in napovedih glede francoske skrajne desnice v evropskem super-volilnem letu 2027, v oddaji Ob osmih s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Boštjanom Udovičem.

Pred Dnevom državnosti v tokratni epizodi Ob osmih gostimo predsednika Vrhovnega sodišča Damjana Oroža. Kako komentira sodno reformo, ki je pred vrati in ki med drugim ukinja okrajna sodišča, kakšna bo dostopnost za ljudi? Kaj danes poganja sodne zaostanke in ali napoved nove vlade za ustanovitev SKOK-a razume kot nezaupnico obstoječim organom pregona in sodstvu pri obravnavi korupcije?

Po ocenah naše Agencije za okolje lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature, za 2 do 3 stopinje in s tem tudi več tropskih noči in vročih dni - do sredine stoletja na primer v Ljubljani za pol meseca več. Kako bo to vplivalo na naša življenja in na kaj bi se morali kot družba začeti pripravljati že danes? Gostja Ob osmih je klimatologinja Katja Kozjek Mihelec z Agencije za okolje.

Kot bi Pogačarja postavili z makadama na avtocesto - s temi besedami na Fakultete za računalništvo in informatiko opisujejo razliko, ki jo prinaša računska moč novega superračunalnika Frida. Frida, ki stoji na strehi omenjene fakultete, je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, opremljena z novejšo generacijo računalniške opreme za umetno inteligenco, in omogoča dvakrat večjo zmogljivost od superračunalnika Vega. A kaj to konkretno prinaša Sloveniji na področju umetne inteligence? Gosta Ob osmih sta dekanja FRI Mojca Ciglarič in idejni vodja projekta Iztok Lebar Bajc.

Evropska centralna banka je prejšnji teden po treh letih dvignila obrestne mere. Da se te na slovenskih bankah navadno čez noč prevedejo v dražja posojila, ne pa tudi v višje obrestni na depozite, opozarjajo tako na Banki Slovenije kot tudi številni poznavalci. Če Banka Slovenije razen »moralnega prepričevanja« nima na voljo drugih ukrepov, se utegne slovenskim bankam zgoditi konkurenca tujih digitalnih bank – marsikateri Slovenec je tja zaradi ugodnejših pogojev že prenesel svoja sredstva. Kakšne so pasti in priložnosti, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s finančnim analitikom Andražem Grahkom.

Načrti družine Trump o gradnji luksuznega letovišča na neokrnjenem albanskem otoku Sazan so na ulice pognali Albance in Albanke. V Tirani se že tretji teden stopnjujejo protesti proti uničevanju okolja in proti korupciji, ki naj bi botrovala takim naložbam. Kdor je v minulih letih obiskal to prej desetletja izolirano državo, se je lahko prepričal o pospešenem razvoju infrastrukture. A kaj imamo od tega mi, se sprašujejo prebivalci. O razvoju Albanije s sociologinjo z ljubljanske Ekonomske fakultete Tamaro Pavasović Trošt.

Med Iranom in Združenimi državami Amerike se je pokadil beli dim, po elektronskem podpisu naj bi v petek strani v Švici tudi uradno podpisali dogovor o končanju vojne. Do takrat se lahko zgodi še marsikaj, a očitno je vsem v interesu, da se ta konflikt, ki predvsem zaradi zaprtja Hormuške ožine v primež stiska ves svet, čim prej vendarle konča. Kdo je zmagovalec te vojne, kje je v teh enačbah Izrael in kako spremenjen je svetovni red po tej ameriško-izraelski avanturi? Gost Ob osmih je profesor obramboslovja na FDV Rok Zupančič

Kdaj je na sporedu 500-ta oddaja Ob osmih je bilo tudi vprašanje na Pub kvizu, ki smo ga v ponedeljek organizirali, da bi s skupnostjo poslušalcev praznovali. Odgovor je: prav danes in prav ta epizoda! Kako se je odvilo sončno ponedeljkovo popoldne na travnati terasi ljubljanske Kavarne SEM, kjer je na vprašanja antropologa, ugankarja in dolgoletnega sestavljalca televizijskih kvizov dr. Ambroža Kvartiča tekmovalo 14 ekip? Prisluhnite. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Ena bolj protislovnih osebnosti tega mandata je zagotovo predsednik Resni.ce in državnega zbora Zoran Stevanović. Kljub temu, da je njegova stranka šele stopila v parlament, in to le s petimi poslanci, je to zelo dobro unovčil. Po začetnih očitkih, da je s prevaro omogočil četrto Janševo vlado, se je v zadnjem času znašel v središču viharja zaradi svojih izjav, s katerimi hodi po robu glede na funkcijo, ki jo opravlja. Kako se protisistemski politik znajde, ko postane drugi človek države? Zoran Stevanović je gost tokratne oddaje Ob osmih na kvadrat.

Opustitev novega evropskega bojnega letala je velik politični neuspeh, pravi obramboslovka Jelena Juvan. Kot ocenjuje, nad varnostjo še vedno prevladujejo interesi kapitala in nacionalni interesi. V vse bolj zagrete evropske debate o tem, kako se moramo osamosvojiti na obrambnem področju, je včeraj odjeknila novica o opustitvi projekta novega evropskega bojnega letala. Kaj to pomeni ob opozorilih, da je vojna v Ukrajini le še evropska vojna, smo bližje miru ali eskalaciji, kako se oborožujemo in kaj so smiselne vojaške naložbe - zgolj droni ali še vedno tanki in ostalo?

Velikokrat imamo pri nas občutek, da turistični ponudniki raje delajo za tuje goste kot za domače, ali pa smo celo užaljeni, ker da je večina ponudbe namenjena tujcem, pripravljenim seči globlje v žep. Pa je to res? Kako zaželen je slovenski gost, ali ga imajo nekateri za tistega, ki odžira prostor tujcu in kaj domačini sploh pričakujemo od domačih ponudnikov? V Ob osmih odgovore iščemo z Iztokom Altbauerjem, nekdanjim direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Samo še štirje tedni pouka so pred osnovnošolci in dijaki v tem šolskem letu. Z jutrišnjim dnem se nadaljuje tudi matura in to obdobje za številne učence in dijake pomeni tudi povečan psihični pritisk zaradi ocenjevanja, popravljanja ocen in tudi pričakovanj okolice. Recept za dodatno povečanje pritiska je kampanjsko učenje, ki naj bi ga v tem šolskem letu odpravil novi pravilnik o ocenjevanju znanja. O tem, kaj se je pokazalo v praksi, kaj pravzaprav povzroča ta pritisk, ki ga v preteklosti nismo poznali, in kako naj se s tem spopadajo učenci, učitelji in starši, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s članom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in učiteljem Klemnom Lahom.

Nastajajoča vlada napoveduje veliko prevetritev sistema boja proti korupciji, v središču pa je nova institucija SKOK, ki so jo pred volitvami napovedali Demokrati in o kateri zdaj pričakujemo predlog zakona. Že omenjanje tega zakona je sicer dvignilo kar nekaj prahu, zlasti zaradi tega, ker naj bi Skok pripeljal do ukinitve nekaterih institucij, zdaj pa kaže, da bodo delovale pod isto streho. O stanju korupcije v naši državi, o namerah in o tem, kako ranljivi smo zaradi nje tako razvojno kot varnostno, smo se v tokratni razširjeni epizodi Ob osmih na kvadrat pogovarjali s predsednikom sveta Inštituta za korporativne varnostne študije Denisom Čaleto.

Ali Izrael prvič po desetletjih resno izgublja podporo Zahoda? Izrael je dolgo veljal za eno najtesnejših ameriških zavezništev. Toda vojna v Gazi, odnos do Palestincev, vojna v Iranu in zadnji incidenti z aktivisti humanitarne flotilje sprožajo vprašanja o tem, ali se je v zahodni javnosti zrušil politični tabu, ki je zaradi holokavsta obkrožal to državo, in se bo to odrazilo tudi v politikah. Kako močan oziroma oslabljen je v resnici njegov vpliv v Washingtonu in Evropi? Gost Ob osmih je strokovnjak za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede Faris Kočan.

Verjeli bomo, ko bomo videli – ali pa tudi ne! Globoki ponaredki oziroma “deepfake-i” so vse boljši, zato tudi pri nas vse pogosteje vidimo na primer goljufive oglase, v katerih nam znani zdravniki priporočajo ta ali oni prehranski dodatek in kremo. Te dni lahko tako opazujemo oglas, v katerem so z umetno inteligenco zlorabili podobo kirurga Erika Breclja. Ponaredki, tudi glasu, so vse bolj prepričljivi in po eni strani lahko pomenijo ogrožanje zdravja, po drugi pa rušijo zaupanje tudi v resnične informacije. Kako se znajti v tej džungli Ob osmih z Vidom Klopčičem z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko.

Število smrtnih žrtev in okuženih zaradi ebole v Demokratični republiki Kongo narašča, bolezen pa se vse bolj širi tudi v sosednji Ugandi. Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila izredne razmere na področju javnega zdravja v Afriki, za zdaj pa ocenjuje, da globalno tveganje zaradi izbruha ebole ostaja nizko. Izbruh ebole se je sicer verjetno začel že pred nekaj meseci, a so ga razglasili šele v petek. O eboli, njenem širjenju in tveganjih, Ob osmih z epidemiologinjo Evo Grilc z NIJZ.

Je Norveška rešiteljica evropske energetske krize ali dokaz, da tudi zeleni prehod še vedno poganja denar iz fosilnih goriv? Država, kjer je bilo lani 96 odstotkov vseh novo prodanih avtomobilov popolnoma električnih, zdaj napoveduje, da bo krepila črpanje nafte in plina. Vlada je odobrila tako reaktiviranje zaprtih naftnih polj kot tudi vrtanje na novih območjih, češ da imajo "odgovornost" pomagati Evropi nadomestiti primanjkljaj zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. O tem, kaj vse to pomeni, z novinarjem Dnevnika Galom Krizmaničem.

Obisk koncertov se je v zadnjih letih podražil. Zdi se, da je to, da lahko vidiš v živo svetovno znanega glasbenega izvajalca ali izvajalko, postalo stvar luksuza. Kdo ali kaj narekuje višje cene in ali se tudi pri nas čuti globalni vpliv? V oddaji Ob osmih Tina Lamovšek gosti organizatorja koncertov Žiga Klančarja iz podjetja Mars Music.

"Danes govorimo o ’norih’ cenah, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica." S temi besedami je Geodetska uprava pospremila svoje najnovejše poročilo o trgu nepremičnin v letu 2025. Stanovanja in hiše so se lani podražile za 11 oziroma 10 odstotkov, po treh letih pa se je znova povečalo število transakcij. Od leta 2020 so se cene stanovanj dvignile za skoraj 80 odstotkov. Zakaj se “strop” cen vedno znova odmika in kakšne ukrepe bi morala nujno sprejeti Slovenija? Gost Ob osmih je Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja.

Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih.  Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.

Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.

Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer "tihi papež" na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.

Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.

V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.

Francoska platforma za pretočno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporočila, da vsak dan prejme skoraj 75 tisoč skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, in da je takih kar 44 odstotkov vseh na novo naloženih skladb. To je bistveno povečanje od lani, orodja umetne inteligence pa so pri ustvarjanju besedil, melodij in vokalov vse boljša; poslušalci razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, avtorske pravice in prihodnost industrije? Ali smo poslušalci pripravljeni uživati v glasbi, ki jo je v celoti ustvaril stroj? O tem z glasbenikom, producentom in založnikom Tadejem Koširjem. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.

Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani "tretji blok" parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.

Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.

Prvi krog posvetovanj pri predsednici republike še ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, ali se je Janez Janša pripravljen soočiti s sestavljanjem svoje četrte vlade. Parlamentarna razmerja so takšnemu razmisleku sicer naklonjena, poleg tega je aktualni premier Robert Golob že napovedal, da se veseli dela v opoziciji. Zakaj torej Janša čaka in katere so največje pasti morebitne Janševe vlade? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Rokom Čakšem, urednikom in novinarjem portala zanima.me.

Kako varne so kolesarske steze v naših mestih? To je ugotavljala prva sistematična raziskava kolesarske infrastrukture v Sloveniji, ki je v petih mestih ocenila nevarnost posameznih odsekov. Približno polovica ocenjenega omrežja je dosegla visoko ali ekstremno stopnjo tveganja, druga polovica pa srednjo ali nizko. Le desetina odsekov je bila ocenjena kot povsem varnih. Prostora za izboljšave je torej veliko in posegi niso nujno dragi in zapleteni. So pa pomembni, ker je kolesarjev vse več. Več o projektu in ugotovitvah Ob osmih z Erikom Logarjem in Klemnom Filipičem z Avtomoto zveze Slovenije.

Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.

V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.

Izvolitev novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča je politiko in velik del javnosti pahnila v pravo stanje šoka. Ne glede na vse pa je to zdaj dejstvo, ki ga bo politika slej ko prej morala sprejeti. Gre namreč za ceno, ki sta jo poznala tako Robert Golob kot Janez Janša, le da je bil Janša to ceno pripravljen plačati. V novi epizodi Ob osmih na kvadrat smo se o političnih preigravanjih in prihodnosti pogovarjali s Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV.

Današnja ustanovna seja državnega zbora lahko prinese prvi konkreten obris nove vlade. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob se sicer o sestavljanju koalicije pogaja z nekaj strankami, a se te medsebojno izključujejo. Na desni strani za zdaj vlada precejšnja tišina, čeprav ni malo namigov, da so pogajanja zelo dejavna. Kaj se kuha v zakulisju, kaj se da razbrati med vrsticami in kaj lahko pričakujemo danes - o vsem tem s političnim analitikom Antišo Korljanom.

Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah?

V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.

Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.

Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.

Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.

Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.

Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam. Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi "Ob osmih Na kvadrat", ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.

Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

Konec marca že nekaj desetletij tradicionalno prinaša planiški konec tedna, zadnje dejanje svetovnih pokalov v zimskih športih. Za slovenskimi skakalkami in skakalci je izjemna sezona, navijači pa se nadejajo tudi dolgih poletov. O navdušenju Slovencev nad smučarskimi skoki in poleti ter o posebnostih in največjih izzivih tega športa smo se pogovarjali z Gorazdom Pogorelčnikom, vodjo panoge skokov pri Smučarski zvezi Slovenije.

Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan.

Danes so se v Sloveniji spet močno podražili naftni derivati. Prejšnji teden so zaradi povečanega povpraševanja nekatere črpalke celo prenehale delovati. Zakaj je prišlo do težav pri oskrbi, kako globok je spor med državo in največjim slovenskim naftnim trgovcem in kaj trenutno stanje pove o slovenskem modelu oblikovanja cen bencina? Pa tudi kaj nas še čaka ob pričakovanem stopnjevanju krize, ki je nastala zaradi vojne na Bližnjem vzhodu? O teh temah bomo v oddaji Ob osmih spregovorili z makroekonomistom Bogomirjem Kovačem.

Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.

Najnovejše predvolilne ankete kažejo, da ni jasnega »konja, ki bi potegnil naprej«. Ni izključeno, da bodo v prihodnji vladi vse stranke, ki se bodo prebile v parlament, razen SDS in Resnice, pravi politični komentator in soavtor podkasta LD;GD Aljaž Pengov Bitenc.Brez dvoma gre za najbolj divje tedne pred katerimi koli parlamentarnimi volitvami v naši državi doslej. Zaključek je v celoti zaznamovala afera s prisluhi, ki se je zdaj prelila še na evropski politični parket. Ključno vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na volilni rezultat.

Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje in z njo geopolitični kaos, za katerega nihče ne ve, kam bo vodil - po številnih ocenah v recesijo. Kako naj zdaj ravnamo z denarjem, da ne bo izgubljal vrednosti, in kako naj načrtujemo finančno stabilnost? So lahko ena od rešitev te dni aktualne ljudske obveznice ali je pravi čas za nekoliko večje tveganje - sploh zdaj, ko imamo na voljo individualne naložbene račune? O vsem tem Ob osmih z Marjo Milič, voditeljico podkasta o upravljanju denarja Money-How.

Družba je čedalje bolj polarizirana, kot kažejo trendi, pa utegnejo skoraj nezdružljivi pogledi povzročati trenja med spoloma. Nedavna raziskava inštituta Ipsos, izvedena v 29 državah, je pokazala, da tretjina moških generacije Z, ki so rojeni med letoma 1997 in 2012, meni, da bi žena morala biti pokorna svojemu možu. Kako je pri nas? Ob osmih o tem s Tejo Kosi, mlado raziskovalko z oddelka za kulturologijo in Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede.

Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.

Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.

Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja. ***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov. Teme: - Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje? - Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen? - Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno? - Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji? - Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih? - Kje smo pri zaupanju v politiko?

Podkasti so eden najhitreje rastočih medijskih formatov – iz avdio vsebin se selijo tudi na video platforme, letos pa so na Zlatih globusih prvič dobili celo svojo nagrado. Hkrati postajajo tudi pomemben prostor politične komunikacije, kjer politiki v času kampanj nagovarjajo volivce v bolj sproščenih, pogosto tudi manj novinarsko vodenih pogovorih. Kaj to pomeni za politično razpravo in kaj za demokracijo? O fenomenu podkastov z novinarko in eno od pionirk slovenskih podkastov Natašo Briški.

Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska. Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.

Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.

Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.