Vroči mikrofon

Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael. Ta je z brezkompromisnim vojaškim odzivom sprožil novo eskalacijo širše krize na Bližnjem vzhodu. Gaza je porušena, ubitih je na desettisoče civilistov, konflikti, predvsem ob podpori ZDA Izraelu, pa so se razširili po vsej regiji. Že več mesecev traja tudi vojna v Iranu. Dogajanje močno vpliva na geopolitična razmerja in svetovno gospodarstvo, v Evropi pa zaradi zaprtja Hormuške ožine spremljamo rekordne cene nafte. Tudi pogajanja o koncu vojne v Ukrajini se ne premaknejo v smeri miru, medtem se povezujeta EU in Kanada. Geopolitične razmere v dneh zasedanja Generalne skupščine ZN in srečanja Donalda Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom analizira Dario Špelić, zgodovinar in novinar hrvaškega nacionalnega radia, poznavalec Bližnjega vzhoda ter avtor posebne serije podkasta Prva linija o Iranu.

POVABILO:

Prav to se sprašujejo v Kamniku z okolico, kjer je v začetku septembra že drugič v manj kot letu dni veljal ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Ta je danes znova skladna, precej težje pa je odgovoriti na vprašanje, zakaj se težave ponavljajo. Prebivalci izgubljajo potrpljenje in zaupanje v kamniško pitno vodo, na občini pa trdijo, da je njihova voda najbolj kakovostna pri nas.

Sogovorniki:

Če imate tudi vi vprašanje ali temo, za katero menite, da bi se ji morali posvetiti, nam jo predlagajte. Pišite nam na val202@rtvslo.si.

Participativni proračun je do lani uvedlo najmanj 66 slovenskih občin. Prebivalci lahko v okviru postopka sami predlagajo projekte, za katere menijo, da bi izboljšali okolje, v katerem živijo. Kakšni so rezultati, kako poteka postopek, kje so težave in zakaj si nekatere občine prizadevajo za uveljavitev tega procesa neposredne demokracije?

Sogovorniki:

Mira je šla na Žale prižgat svečo možu, ki je umrl zaradi kokaina. Ta je bil včasih droga elite, danes pa je zelo dostopen. Na začetku ga je jemal dvakrat, trikrat na teden, ko sta šla kam ven. Nekoč visok in močan uspešen moški je na koncu shiran, poln ran, v plenicah končal na invalidskem vozičku. Ko je doživel septični šok, še ni dopolnil 40 let. Drugačno zgodbo pa ima Nataša, ki je jemala amfetamine. V primerjavi z možem, s katerim ima štiri otroke, ob tem ni pila še alkohola. Bilo je polno nasilja. Ko so jima odvzeli otroke, sta oba prenehala uporabljati droge, se ločila in uredila življenje. Nataši bodo zdaj vrnili otroke. V otroštvu je bila žrtev spolnih zlorab, spid ji je dal občutek samozavesti in moči, toda še več ji je vzel. Na Društvu UP, kjer tistim, ki so se znašli v težavah zaradi drog in alkohola, zagotavljajo tudi brezplačne psihoterapije, pravijo, da najbližji ob odvisnikih pogosto čutijo sram, žalost, stisko, tudi jezo.

"Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih.

"Ta droga je sranje" - druga postaja, v kateri so spregovorili tudi odvisniki, s katerimi smo se pogovarjali na Metelkovi v Ljubljani.

Antifašistični tabor na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli je lani prekinila kontroverzna akcija avstrijske policije, ki še vedno ni dobila pravega epiloga. Mladi koroški Slovenci letos tradicionalni tabor organizirajo ob Zablaškem jezeru, približno 30 kilometrov od Celovca. Kakšno je vzdušje med 160 udeleženci, kako je z varnostjo, o čem se pogovarjajo, kako vidijo razmere v Avstriji in Sloveniji ter kaj jih skrbi na evropski in globalni ravni? Zapiski:

Ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja smo gostili v radijskem studiu v nedeljo 30. avgusta. Po 30. posvetu slovenske diplomacije in tik pred začetkom 21. Blejskega strateškega foruma. Pa tudi pred pohvalo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na omrežju X, namenjeno premierju Janezu Janši, ker naša država ni podprla skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila nadaljevanje izraelske gradnje na nezakonito zasedenih palestinskih ozemljih.

Nataša Štefe se je z ministrom pogovarjala o perečih premikih zunanje političnih stališč do Izraela, o pričakovanjih pred Blejskim forumom, o prihodnosti Evrope in Evropske unije, o pogledih na vojno v Ukrajini in o usklajenosti oziroma neusklajenosti slovenske zunanje politike.

Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, izjemno visoke povprečne temperature in dramatično pomanjkanje padavin. In posledice dolgotrajne suše ne občutijo le kmetje na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in na travnikih, ampak močno vplivajo tudi na gozdove, reke, morje in podzemne vode ter celo podzemno infrastrukturo. Kako se na letošnjo sušo in vročino odzivajo slovenski gozdovi, kako vpliva na življenje v rekah in morju? Koliko se je letos zmanjšal nivo podtalnice in kako hitro se lahko po koncu suše obnovi? Preverili bomo tudi, kako dolgotrajna suša vpliva na kakovost vode ter na vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ali se lahko zaradi izsuševanja tal zgodijo premiki tal in poškodbe cevi?

Sogovorniki: 

Pogosto mila kaznovalna politika, institucionalna odgovornost, relativizacija posilstev in reviktimizacija žrtev utrjujejo družbene predstave o dopustnosti spolnega nasilja, pri katerem gre predvsem za vprašanje moči, nadzora in podrejanja.

Tjaša Kosar iz Kulturno-umetniškega društva Transformator poudarja, da posilstvo pusti velike posledice. "Travma spremeni tvoje možgane, delovanje telesa in duševnost. Celo življenje imaš potem lahko nenadzorovane sprožilce, ki povzročajo različne telesne odzive. Nihče noče biti posiljen, a če žrtev, ki je šla skozi tako brutalno nasilje, kot je posilstvo, pove, da je celo manj brutalno kot iti skozi sodni proces, pove vse."

Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije OV-CA opozarja, da približno 20 odstotkov ljudi ne verjame ženskam, ki so imele izkušnjo nasilja. "Kulture posilstva še nismo razgradili. Stoji in pade tudi na brezbrižnosti, da se ljudje obnašajo, kot da to ni njihova stvar."

Moški, ki se je pred 20 leti začel drogirat, potem ko je izgubil celo družino, vključno s starši, partnerko, otrokom, pravi, da so droge, ki jih dilerji na ulici prodajajo danes, veliko slabše kot še pred nekaj leti. Drug odvisnik, ki obsoja tiste, ki za seboj povsod puščajo igle, se spominja težkega otroštva. Droga mu je dala iluzijo, da nima več nobenih problemov in mu je nadomestila občutek ljubezen staršev, ki je ni imel. Na Metelkovi je sedel tudi mlad človek s povitimi otečenimi in okrvavljenimi nogami. Okužb je veliko. V tokratni oddaji nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?

"Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih.

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji.

V drugem delu nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?

Kako bomo v Evropi ob vse hujših vročinskih valovih, suši in poplavah v prihodnje pridelovali hrano? Kmetje ob neustrezni evropski politiki in neučinkovitih okoljskih ukrepih opozarjajo, da so vse bolj ujeti med podnebne spremembe, nizke odkupne cene in globalno konkurenco. V okviru Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki ta teden poteka v Ljubljani, smo se pogovarjali z Morgan Ody, francosko kmetico in aktivistko, ki zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Teme pogovora pa: kdo ima po njenem največjo moč v prehranskem sistemu ter ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko.

Gostja:

Morgan Ody, francoska kmetica in aktivistka, ki kot generalna koordinatorka gibanja La Via Campesina zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu.

Brala je Mateja Perpar. 

Barcelona je postala simbol boja proti čezmernemu turizmu. Od zadnjih protestih, ki so v katalonski prestolnici potekali pod geslom Tourists Go Home, torej Turisti, pojdite domov, sta minili dve leti, a razmere se niso izboljšale. Še več, lokalne oblasti so priznale, da je mesto doseglo mejo svoje turistične zmogljivosti. Skoraj polovica prebivalstva se določenim delom mesta izogiba, ker so ti turistično preveč zasedeni. Kljub protestom in nezadovoljstvom pa 70 odstotkov prebivalcev še vedno meni, da je turizem koristen za mesto.

Po letih razvoja in promocije turizma je zato nastopil čas, da priljubljene turistične destinacije začnejo dejavno upravljati turizem. V Vročem mikrofonu preverjamo, kakšen je vpliv čezmernega turizma na oblegane destinacije, kako se s turizmom ukvarjajo v preoblegani Barceloni, kakšno turistično politiko so ubrali v Madridu ter česa se iz primerov tujih prestolnic lahko naučimo v Sloveniji.

Sogovorniki:

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Kaj se dogaja z delavskimi pravicami domačih in tujih delavcev? Kako se ponovno vračajo prakse izkoriščanja, za katere smo že mislili, da so stvar preteklosti? Obiskali smo Festival delavskega filma Kamerat v Hrastniku in Delavsko svetovalnico v Ljubljani.

Sogovorniki:

- režiser Matevž Luzar;

- srbski režiser Vladimir Šojat;

- hrvaški režiser Srđan Kovačević;

- Goran Lukić, Delavska svetovalnica;

- Hana Radilović, Delavska svetovalnica;

- Laura Orel, Delavska svetovalnica;

- predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj;

- namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc;

- izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota;

- Peter Gole, avtor knjige Podobe od kdo ve že kdaj;

- programski vodja festivala Kamerat Simon Tanšek;

- obiskovalci Festivala delavskega filma Kamerat. 

Generalna sekretakrat Amnesty International Agnès Callamard zaradi svojega delovanja ne sme v številne države, kot so Rusija, Kitajska, Filipini, Savdska Arabija. Bila je tudi posebna poročevalka Združenih narodov za zunajsodne usmrtitve; med drugim je preiskovala umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Sulejmanija. Brez dlake na jeziku govori o genocidu v Gazi, vojni v Iranu, zločinih iranskega režima, nezakonitih ameriških napadih, preganjanjih, sistematičnih kršitvah človekovih pravic, tudi Šutarjevemu zakonu in odstranitvi palestinske zastave s pročelja vladne palače.

"Palestinska zastava je zastava ljudi, ki so žrtve genocida in nezakonite okupacije. Odstranitev zastave je zanje klofuta. To nas mora resnično skrbeti. Oblast moramo pozvati, da naj, če ima prijateljski odnos z Izraelom, to prijateljstvo izkoristi za prave stvari, za to, da zahteva končanje genocida, nezakonite okupacije in spoštovanje mednarodnega prava. To bi moral narediti pravi prijatelj."

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu.

Gostje:
Miha Krofel, Biotehniška fakulteta
Matija Stergar, Zavod za gozdove
Iztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto
Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine

Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro.

Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Fotografija: Martin Steenhaut

Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem.

Sogovorniki:

Povezave: 

Za odzive: luka.hvalc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje.

Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.

Sogovorniki:

Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.

Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani.

Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše kot loto, so sogovorniki:

Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.

Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?

Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.

Gost v studiu: Andrej Šter, nekdanji vodja konzularnega sektorja zunanjega ministrstva

V Pragi so potekali množični protivladni protesti. V središču mesta se je zbralo 250 tisoč ljudi, ki se ne strinjajo s politiko novega češkega premierja, milijarderja Andreja Babiša. Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma.

Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset.

Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke?

Sogovorniki: 

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?

Sogovorniki:
Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosov
Nomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
David Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti
Tadej Grum, magistrski študent novinarstva
Srđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovja
Petar Petkovski, študent novinarstva

Minevata dva tedna od ameriško-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo večji del regije. Vojaška akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, ta hip pa se zdi, da se akterji od pogajalske mize le še oddaljujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump povodov za vojno nikoli ni prepričljivo pojasnil, niti ni pridobil soglasja ameriškega kongresa, kaj šele Združenih narodov. Zdi se, da še naprej seje kaos in računa, do bo iz tega nekako izšel kot zmagovalec.

O konfliktu na Bližnjem vzhodu, odnosih med ZDA in Evropo, vojni v Ukrajini in o zdravju ameriške demokracije pod Trumpom je ekskluzivno za poslušalke in poslušalce Vala 202 spregovorila Anne Applebaum. Zgodovinarka, novinarka ameriške revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America je avtorica pred kratkim v slovenščino prevedenega dela Avtokracija, d. d., slovenskim bralcem pa je na voljo tudi obsežna knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč – zanjo je leta 2004 prejela Pulitzerjevo nagrado.

Uporabne povezave:

V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško?

Sogovorniki:

Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.

Gostje:

Dr.Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

Dr. Maja Ravnikar in dr. Al Vrezec, aktualna prejemnika nagrad Miroslava Zeia

Zadnje čase pogosto govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je vroča, predvsem pa zelo pomembna tema. Kako o njej razmišljajo, kaj pričakujejo, potrebujejo in s kakšnimi izzivi se srečujejo osebe z demenco in njihovi svojci oziroma oskrbovalci?

Majda, ki že pet let skrbi za svojega očeta, vidi rešitev v povezanosti. Ana, Dubravka, Boris, Borivoje, Drago in Jože se udeležujejo druženj in ustvarjalnih dejavnosti, ki jih pripravlja združenje za pomoč pri demenci Spominčica, strokovna delavka Urška Telban poudarja, da je treba na teh srečanjih vsakemu nameniti dovolj pozornosti in spodbude. Jožetova žena je povedala: "Za dom starejših sva prijavljena že šest, sedem let, pozanimala sva se tudi, kje bova lahko dobila pomoč, ko jo bova potrebovala."

Dr. Luka Omladič je na ministrstvu za solidarno prihodnost pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, v ta sistem je trenutno vključenih približno 30 tisoč ljudi. Omladič napoveduje, da bo v prihodnjih letih uporabnikov 60 do 65 tisoč. Priznava, da trenutno prihaja do določenih zastojev, hkrati pa poudarja, da to ne more biti razlog ali celo izgovor, da ne bi naredili vsega, kar je potrebno, da v kratkem času zaživi dobro delujoč sistem.

Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?

Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik predlaga, da vsi delamo na tem, da predvolilnega časa ne bodo zaznamovale manipulacije, potvorjene podobe in potvorjeni osebni podatki posameznikov.

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost.

*Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?

Sogovorniki:
- agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
- predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved
- Elena Lunder iz društva za sonaravni razvoj Focus

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?

Analiza v Vročem mikrofonu z dr. Ano Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?

Sogovornice:

Ko pogledamo na leto 2025, ki se izteka, se Slovenija nahaja v nenavadni, a za predvolilno leto tipični situaciji. Del politike trdi, da je Slovenija zgodba o uspehu, medtem ko drugi opozarjajo pred morebitnim rušenjem države. Leto 2025 je poleg tega še utrdilo oceno, da varnost ni več samoumevna.

Sogovorniki:

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.

Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov.

Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili?

Sogovorniki:

Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.

V slovenskih estetskih klinikah Fabjan in Juventina opozarjajo na nujnost konservativnega pristopa, številne posege pri mladih odsvetujejo, saj pravijo, da so nepotrebni ali celo škodljivi. Ob tem izpostavljajo še tveganja medicinskega turizma: vse več mladih zaradi nižjih cen potuje v Turčijo ali Srbijo, kjer se pojavljajo zapleti, od okužb in poškodb živcev do posegov v hotelskih sobah.

Sogovorniki:

Zapiski:

Foto: Golden Boys

V tokratni oddaji smo se odpravili po sledi poslušalca, ki je v dežurno veterinarsko kliniko pripeljal mačka z dihalnimi težavami. V kliniki so mačka čez noč obdržali na opazovanju, opravili preiskave, ki po mnenju poslušalca niso bile nujne, in ugotovili, da je z mačkom vse v redu. Naslednji dan so izstavili račun za 450 evrov.

Druga poslušalka je imela povsem drugačno izkušnjo, v dežurni veterinarski ambulanti so ji očitali, da dela nepotrebno paniko, mačko so obdržali na opazovanju, vendar je, kljub visokemu računu, poginila. O cenah veterinarskih storitev, ki so prepuščene prostemu trgu v času dežurstev, pa tudi nasploh.

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste v zbirni center pripeljali določeno vrsto odpadkov, potem pa na licu mesta ugotovili, da teh odpadkov v centru ne sprejmejo ali pa bi za njihovo oddajo morali plačati kar zajetno vsoto? Upamo seveda, da vas ta težava ni preusmerila na kakšno divje odlagališče, se pa bojimo, da tudi zaradi manka pravih informacij kakšna prikolica, polna takšnih in drugačnih odpadkov, zavije tja, kamor ne bi smela.

Poslušalka, ki nam je opisala svojo težavo, je ravnala odgovorno:
Pred časom se je odločila za nov vir ogrevanja in odstranila 5000-litrsko plastično cisterno za olje, jo očistila in želela oddati na zbirni center na Ljubljansko barje. Pred tem je poklicala javno podjetje Voka Snaga in izvedela, da te cisterne ne bodo sprejeli, preusmerili so jo na zasebno podjetje. Tja je cisterno na koncu tudi odpeljala, čeprav so ji zatrjevali, da bi to morali brezplačno sprejeti na Barju.

Sogovorniki:
Jože Gregorič, VOKA Saga
Brigita Šarc, Dinos
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe.

V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede.

Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom.

Sogovorniki:

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja.

Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za  "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši.

Sogovornika:

V prvi polovici leta 2025 je bilo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavanih kar 2.593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotni porast glede na preteklo leto. Med njimi je bilo 351 napadov zahtevnejše narave. Vedno pogostejše so investicijske prevare s kriptovalutami, ki že predstavljajo tretjino vseh prijavljenih goljufij.

Po podatkih policije je bilo v letu 2024 v Sloveniji zabeleženih za 30,4 milijona evrov škode zaradi spletnih prevar, število prijav pa vsako leto raste. Samo letos je policija prejela že okoli 230 prijav prevar prodajalcev na spletnih portalih, kjer je prišlo do zlorabe plačilnih kartic. Skupna škoda presega 230.000 evrov, kar je štirikrat več kot leto prej.

V mesecu kibernetske varnosti raziskujemo, kako spretno prevaranti izkoriščajo našo pozornost, čustva in zaupanje ter kako pri tem vse pogosteje uporabljajo tudi umetno inteligenco.

Sogovornika:

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo.

Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo.

Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino.

Sogovorniki:

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?

Sogovorniki:

Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Začetek novega šolskega leta prinaša tudi odločanje o številnih obšolskih dejavnostih. Starši in otroci se znajdejo pred vprašanjem, koliko aktivnosti izbrati in katere so primerne za posamezno starost.

Strokovnjaki poudarjajo, da je pri tem ključno upoštevati želje otrok in jim omogočiti, da preizkusijo različna področja. Profesorica razvojne psihologije Ljubica Marjanovič Umek opozarja, da je za mlajše osnovnošolce dovolj ena do dve redni interesni dejavnosti, saj otroci potrebujejo tudi prosti čas za igro, ustvarjalnost in počitek. Posebej pomembne so gibalne dejavnosti: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno. Ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar pravi, da šole ponujajo pester izbor interesnih dejavnosti, a da prav prosti čas ostaja neprecenljiv za otrokov razvoj.

Hrup ni več značilen samo za mestna središča, vse pogosteje ga kot obremenitev doživljamo tudi na podeželju, kjer kosilnice, puhalniki listja in druge naprave posegajo v vsakdanjo tišino. Ker se tudi službeno delo seli v domača okolja, se odpira vprašanje, kako hrup vpliva na koncentracijo in produktivnost v delovnem okolju. V oddaji pudarjamo tudi negativne zdravstvene vplive hrupa, preverili pa smo še, kaj o prekomernem hrupu v zasebnem okolju določa zakonodaja in kakšen je odziv ministrstva v primeru mariborske pianistke, ki je bila kaznovana zaradi igranja klavirja. Kdaj gre za običajen zvok in kdaj za prekomeren hrup?

Sogovornice:

Pogajanja za globalni sporazum o zmanjšanju onesnaževanja s plastiko so znova obstala. Medtem ko se količina proizvedene plastike nezadržno veča, razhajanja med državami ostajajo nerešljiva. Kdo ovira napredek – in zakaj?

Maja Ratej je v studio za tokratni Vroči mikrofon povabila državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla, ki bo pojasnil, kje so ključne točke spora, kakšna je vloga Slovenije in zakaj plastika danes ni več le okoljsko, ampak tudi geostrateško vprašanje.

Portugalska je priljubljena turistična destinacija, hkrati pa država, ki počasi, a vztrajno, tudi gospodarsko raste, čeprav so plače še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Je največja izdelovalka koles v Evropski uniji. Od leta 2022 naprej so imeli na Portugalskem trikrat parlamentarne volitve. Prvič se soočajo z vzponom skrajne desnice, predvsem zaradi neuspešnega upravljanja z migracijami.

Prestolnica Lizbona je med evropskimi mesti z najdražjimi stanovanji, tudi zaradi turizma, ki je pomembna gospodarska panoga. Podeželje pa medtem stagnira in se prazni. Portugalska je tako še ena izmed držav dveh hitrosti v Evropske uniji, ki je na skrajnem zahodu celine dobrih 50 let po demokratični revoluciji še vedno zelo priljubljena. Portugalska Ima tudi veliko politikov na najbolj izpostavljenih mestih v mednarodnih institucijah. V reportaži smo obiskali tudi najbolj zahodno točko Evrope in se pogovarjali z izvajalcem glasbene zvrsti fado.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Nama in Maximarket, legendarni veleblagovnici v središču Ljubljane, že nekaj časa kažeta zelo žalostno podobo. Bo o usodi majhnih in velikih trgovin odločal le interes kapitala, ali bi bilo treba prisluhniti tudi ljudem, ki jih hočejo in potrebujejo?

Sogovorniki:

Pred osemdesetimi leti, 6. in 9. avgusta 1945, sta ameriška bombnika nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki odvrgla atomski bombi, zaradi katerih je umrlo več kot 200 tisoč ljudi, večinoma civilistov. Od takrat smo velikokrat slišali in izrekli besedi NIKOLI VEČ.

"Ne morem razumeti, kako lahko danes politiki omenjajo možnost ponovne uporabe jedrskega orožja. To se ne sme zgoditi, vsi moramo reči, da se ne sme," je povedala Kasaoka Sadae, ki je kot dvanajstletna deklica preživela atomsko bombo v Hirošimi.

O rožljanju z orožjem, tudi jedrskim, in možnostih, da se človeštvo jedrski katastrofi izogne z mirnim reševanjem sporov in razoroževanjem, govorita prof. dr. Zlatko Šabič, strokovnjak za mednarodne odnose in svetovalec predsednice republike, in direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori.

Francozi so v zadnjih desetletjih spremenili način upravljanja rek in ob protipoplavnih ukrepih morajo izboljšati kakovost in ekološko stanje vodotokov. Raznolikost rečne krajine namreč omogoča zadrževanje vode, ki se ne segreva, večjo biodiverziteto in odpornost reke. Regualcija rek v kanale pomeni izgubo raznolikosti. Preverili smo, kako se obnove in renaturiracije rek lotevajo v okolici Lyona.

Reportaža je nastala med ekskurzijo v okviru projekta LIFE2RIVERS - Spodbujanje obnove rek za izboljašnje kakovosti življenja, ki ga financira Evropska unija s sredstvi LIFE.

Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili?

Sogovorniki:

Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?

Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Poslušajte še: 

Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu.

Poslušaj reportažo tukaj.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah.

Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikoms Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Zapiski: 

V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus. 

Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.

Sogovornik:

Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?

Foto: Pitbul na razstavi psov v Celju leta 2010, BoBo

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.

Sogovorniki:
• Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite
• Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav
• Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije
• Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)
• Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.

Sogovorniki:

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?

Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Razpoke miru:

Palestinski ilustrator, novinar in založnik, ki so obiskali Slovenijo, se vsak na svoj način borijo z brezupom, ki spremlja grozodejstva in popolno razčlovečenje ljudi, ki so manj vredni kot številke. Njihovo orožje so besede, karikature, umetnost, kultura, tudi ekološko kmetovanje. Vsi trije so že doživeli mučenje v izraelskih zaporih. Tri različne zgodbe, trije različni pogledi. Je ob genocidu v živo še mogoče verjeti v človeka, verjeti v mir?

Sogovorniki:

Pred kratkim je Pirenejski polotok presenetil dobršen del dneva trajajoč električni mrk. »Bilo je dovolj, da se zaveš, kako močno smo odvisni od elektrike,« pripovedujejo Slovenci, ki so ga sami doživeli. Kako dobro smo na tovrstne dogodke pripravljeni v Sloveniji, kako bi potekal zagon po njih in kakšne izzive za stabilnost našega elektroenergetskega omrežja prinaša prehod na obnovljive vire energije?

Sogovorniki:

Zapiski: