Aktualna tema

Danes se v Abu Dabiju prvič po februarju nadaljujejo rusko-ukrajinska pogajanja ob posredovanju ZDA. Vendar se diplomatska prizadevanja nadaljujejo v novih političnih razmerah: Donald Trump je na ameriških vmesnih volitvah izgubil republikansko večino v kongresu, kar bi lahko vplivalo na ameriško pomoč Ukrajini, sankcije proti Rusiji in možnosti za mirovni dogovor. Medtem Moskva in Washington po letih zaostrenih odnosov previdno obnavljata dialog, vse bolj tudi na gospodarskem področju. Kako v Rusiji ocenjujejo posledice ameriških volitev, koliko zaupanja imajo v Trumpova mirovna prizadevanja in ali lahko prihodnja pogajanja sploh prinesejo skorajšnji preboj? O tem je z ruskima politologoma govorila naša dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Predlog zakona, ki ga je že potrdil Odbor za zdravje, predvideva možnost prodaje in ponudbe alkohola v šolskih prostorih in na pripadajočih zemljiščih, ko v šoli pouka ni. Zagovorniki rahljanja omejitev pravijo, da s tem odpravljajo težave lokalne skupnosti tam, kjer težko najdejo primeren prostor za organizacijo javnih prireditev. To je škodljivo, slab zgled, slabo sporočilo za otroke, trdijo nasprotniki. Kaj pa pravite vi?

Glas je na radiu veliko več kot le sredstvo za prenos informacij. Z njim ustvarjamo bližino, gradimo zaupanje in dajemo besedam njihov pravi pomen. Kako pomembni so za kakovost radijskega programa profesionalni napovedovalci, njihova jezikovna kultura in občutek za govorjeno besedo? Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je nagrado kristalni mikrofon za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika letos namenilo Igorju Velšetu, priznanje Ane Mlakar pa Ajdi Sokler.

November je mesec ozaveščanja o zdravju moških, hkrati pa tudi mesec ozaveščanja o pljučnem raku. Številke so precej zgovorne: v Sloveniji je leta 2023 za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, od tega več kot polovica moških. Kako resen javnozdravstveni problem je rak v Sloveniji in ali se ljudje dovolj zavedamo, kako velika je verjetnost, da bomo nekoč zboleli? O tem več v pogovoru z doc. dr. Urško Ivanuš, dr. med., vodjo Državne komisije za presejalne programe ter vodjo programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Ta konec tedna vstopamo v obdobje martinovanj, ko vinarji na različnih prireditvah predstavijo svoja mlada vina. To je tudi začetek njihove najboljše prodajne sezone, ki traja do konca leta. Letošnje vino je kljub številnim vremenskim nevšečnostim, kot so toča, suša, ponekod tudi pozeba in težave zaradi bolezni trsne rumenice, splošno gledano, presenetljivo dobre kakovosti, ocenjuje Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in hkrati direktor kleti Puklavec Family Wines. Medtem ko se potrošnja vina globalno in v Evropi niža, je v Sloveniji v prvi polovici leta ostala na lanski ravni. Naraščajo pa stroški proizvodnje, in tako obstaja bojazen, da bodo trg preplavila poceni vina iz uvoza. Vinogradniki in vinarji ne pričakujejo neke finančne pomoči države, pač pa ima država nalogo ustvariti ustrezne pogoje za ohranitev tega dela gospodarstva. Pomaga lahko z omejitvijo sivega uvoza, ki predstavlja ogromen del nizkocenovnega vina, tako v gostinstvu kot v maloprodaji . Poskrbeti mora tudi za izkoreninjenje trsne rumenice, ki je trenutno največja rak rana slovenskega vinogradništva, za ostalo bodo vinarji poskrbeli sami.

Znova so vse glasnejše besede politikov o graditvi drugega bloka Jedrske elekrarne Krško. V vladni koaliciji poudarjajo nujnost projekta; na infrastrukturnem ministrstvu so potrdili, da so od ameriških oblasti prejeli osnutek sporazuma o sodelovanju pri civilni rabi jedrske energije. Več nevladnih organizacij je vlado in pristojno ministrstvo pozvalo, naj razkrijeta vsebino sporazuma. Zahtevajo tudi prekinitev vsakršnega zakulisnega dogovarjanja o projektu JEK 2 do izvedbe referenduma.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga romske skupnosti praznujejo danes 5. novembra, smo v ponedeljkovi oddaji Naše poti posebno pozornost namenili jeziku, ki je eden najpomembnejših temeljev romske kulturne identitete. Mednarodni dan romskega jezika so prvič obeležili leta 2009 v Zagrebu na Hrvaškem, kjer so predstavniki romskih organizacij, jezikoslovci in drugi strokovnjaki sprejeli pobudo za mednarodno priznanje tega dne. Leta 2015 je datum uradno razglasil za svetovni dan romskega jezika tudi UNESCO. O njegovi raznolikosti, narečjih, raziskovanju in prizadevanjih za njegovo ohranjanje se je Sandi Horvat pogovarjal s Samanto Baranja, jezikoslovko, ki se raziskovalno posveča romskemu jeziku, njegovim različicam ter možnostim njegovega razvoja in zapisovanja in za oddajo Naše poti pripravlja tudi mesečno rubriko romskega jezika.

V najzgodnejših letih otrokovega življenja je pomembno, da starši z njim preživljajo čas v igri, gibanju, petju, pogovoru - in tudi branju. Če otroku beremo, mu ne podarimo le pravljice in zgodbe, temveč tudi svoj čas, pozornost, varnost, toplino, pa tudi spodbudno okolje za njegov celostni razvoj in uspešno prihodnost. S svojimi osebnimi zgodbami in strokovnim znanjem so o pomenu skupnega in samostojnega branja govorili tudi na osrednjem dogodku nacionalne pobude Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo.

V mikrofon smo ujeli sinočnje dogajanje v Festivalni dvorani Bled, kjer je potekalo praznovanje šestdesete obletnice ene naših najstarejših radijskih oddaj »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«. Prvič je zazvenela prav za to priložnost napisana suita »Zemlja in sol« Kristijana Krajnčana, na dogodku pa so podelili tudi letošnjo Ježkovo nagrado, ki jo je prejel Jure Karas. Glasbena urednica Teja Klobčar je zbrala vtise in komentarje prisotnih.

V ZDA danes potekajo kongresne in druge volitve. Američani volijo 35 od 100 senatorjev ter vseh 435 kongresnikov, torej članov predstavniškega doma. Nova sestava dvodomnega kongresa bo po projekcijah v demokratskih rokah, kar prinaša spremembe v ameriški politiki.

Narečne besede v slovenskem jeziku so svojevrstno bogastvo. Ohranjano jezikovno raznolikost in posebnosti lokalnih okolij. Katere so vaše najljubše besede?

Na češki javni radioteleviziji se je ob polnoči začela druga 24-urna stavka zaposlenih. Program je okrnjen. Zaposleni na ta način opozarjajo na posledice ukinitve obveznega prispevka za javne medije, ki jo zagovarja vlada. Stavka bo popoldne prerasla v shode v Pragi in drugih mestih.

Desetletni Jaka Škof z Jurjevice pri Ribnici, ki je bil zaradi duchennove mišične distrofije na večmesečnem zdravljenju v Združenih državah Amerike, se je vrnil v domovino, danes pa se je spet pridružil svojim sošolcem 5. b razreda, ki so se ga zelo razveselili. Za posebej zanj izdelano gensko zdravilo Elevidys so morali njegovi starši ob pomoči številnih prostovoljcev zbrati 2,5 milijona evrov, v različnih akcijah pa je skupaj stopila vsa Slovenija. Zjutraj, pred začetkom pouka ga je pred ribniško osnovno šolo obiskal Marko Škrlj.

Pred nami je konec tedna, ki poudarja pomen spominjanja, slovesa – smrti, pa tudi življenja. Nekateri bodo jutri, pod vplivom komercializacije tega praznika, zaznamovali noč čarovnic – ki ima sicer, kot poudarjajo etnologi, korenine v keltskem praznovanju ob koncu žetve in začetku zime; v nedeljo pa bomo zaznamovali dan spomina na mrtve oziroma vse svete. Številne smrtne šege in dediščina, povezana s pokopi in slovesov, izginjajo. Na to opozarjajo organizatorji dogodka Pesmi slovesa – Večer pogrebnih pesmi, ki letos postaja tradicionalna. Prireditev, ki bo združila raznovrstne nastopajoče – v prvi vrsti pevce in etno izvajalce – bo jutri zvečer, v Krpanovem domu v Pivki. O tem, zakaj bi morali ohranjati dediščino spominjanja, nam je več zaupala pobudnica projekta, televizijska voditeljica, novinarka in urednica oddaje Na lepše Marjana Grčman.

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4 tisoč 300 ljudi, kar pomeni približno enega bolnika vsaki dve uri. Skoraj polovica ob tem umre, ostali pa se večinoma soočajo s trajnimi posledicami, zato strokovnjaki na dan možganske kapi opozarjajo, da je treba na simptome odzvati hitro in poklicati 112. Kako pa se je s tem soočil 32 letni Sebastjan Spital?

Invalidska podjetja so pomemben del zaposlovanja invalidov. Kako lahko umetno inteligenco in nove tehnologije izkoristimo za razvoj poslovanja, večjo konkurenčnost ter ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest za invalide, je bila osrednja tema letošnje konference z naslovom: Umetna inteligenca prinaša nove možnosti tudi invalidskim podjetjem, ki jo je pripravil Zavod invalidskih podjetij Slovenije. Konferenco je spremljala Petra Medved.

Današnje izraelske parlamentarne volitve bo zaznamovala visoka volilna udeležba. A tudi če bo Netanjahuja spodmaknil nekdanji poveljnik izraelskih sil Eisenkot kot njegov največji tekmec, glede politike do Palestincev ne bo velikih sprememb.

Pri nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so zaznali novo obliko prevare, s katero spletni goljufi poskušajo prevzeti nadzor nad računi spletne aplikacije WhatsApp. Na kakšen način se tega lotijo, se je pozanimala Cirila Štuber.

Grafiti so že dolgo del podobe naših mest. Za nekatere so oblika umetniškega izražanja in pomemben del urbane kulture, za druge pa predvsem poseg v tujo lastnino in vandalizem. V Ljubljani se tako znova odpira vprašanje, kje je meja med ulično umetnostjo in nezaželenim pisanjem po fasadah. Lastniki opozarjajo na stroške čiščenja in na to, da se napisi včasih pojavijo le nekaj dni po prenovi stavb. Kakšno je stanje grafitarske scene v Sloveniji, koliko prostora imajo ustvarjalci in ali je mogoče najti ravnovesje med svobodo umetniškega izražanja ter pravico do zasebne lastnine? O tem v nadaljevanju z ljubljanskim grafitarjem in uličnim umetnikom Azramom iz kolektiva 1107 Klan.

Katarina Obranovič O'Dell že vrsto let živi in deluje v Veliki Britaniji. Njena življenjska in poklicna pot je vse prej kot običajna. Delala je v britanski politiki, v Evropskem parlamentu, svoje izkušnje pa je pridobivala tudi v Avstraliji. Ukvarjala se je z mednarodnimi odnosi in celo kulturno diplomacijo. Danes pa je pomemben del njenega življenja tenis – med drugim vodi nacionalni teniški program Slovenije. A to še zdaleč ni vse. Kot mlada je vozila tudi tovornjak vlačilec, danes pa redno obiskuje sloviti Wimbledon. S Katarino Obranovič O'Dell smo se pogovarjal tudi o življenju v tujini, nenavadnih poteh, ki jih ubere življenje in kako po vseh teh letih ohranjati stik s Slovenijo, slovenskim jezikom in kulturo.

V Zagorju ob Savi so v začetku tedna slovesno podelili naziv »kmetica leta 2026«. Prislužila si ga je Danica Kosmač z Mrzlega Vrha na meji med občinama Idrija in Žiri. Naziva je vesela, saj ga ni pričakovala, manj je zadovoljna z medijskimi obveznostmi, ki jih je ta prinesel. Danica Kosmač je preprosta in delovna ženska, vešča vseh kmečkih opravil na družinski, hribovski kmetiji. Vožnja s traktorjem jo sprošča. Da je pri tem spretna in hitra, dokazuje tudi na državnih tekmovanjih. Številna priznanja in pokale je prejela tudi za domač kruh in krofe. Ima sedem otrok in 15 vnukov. Njeno življenjsko vodilo je, da je delo treba opraviti, ker samo se ne bo, ni pa dobro preveč načrtovati, saj se stvari hitro lahko obrnejo. Da je Danica Kosmač sproščenja in vedra sogovornica, se je prepričala Nina Brus, ki jo je povabila pred radijski mikrofon.

Umetna inteligenca postaja vse bolj viden del vsakdana, prinaša priložnosti in izzive. O teh so včeraj razpravljali na strokovni konferenci Mostovi umetne inteligence – od algoritma do podjetništva. To je bila že 50. strokovna konferenca, ki so jo pripravili na Svetovnem slovenskem kongresu, ki letos zaznamuje 35 let povezovanja Slovencev po vsem svetu v duhu narodne zavesti, znanosti, gospodarstva in kulture. Preverite utrip konference, ob robu katere smo preverili tudi možnosti za vračanje slovenskih znanstvenic in znanstvenikov iz tujine.

Bližajo se krompirjeve počitnice in številni Slovenci se bodo odpravili v tujino. Zunanje ministrstvo pred potovanji opozarja na varnostna tveganja, zaradi trenutnih razmer odsvetuje nenujna potovanja na Bližnji vzhod in v nekatere druge države, popotnikom v Evropi pa svetuje tudi previdnost zaradi demonstracij. Kaj je treba preveriti pred odhodom, katere destinacije zahtevajo posebno pozornost in kaj storiti, če se na poti znajdemo v težavah? O tem smo se pogovarjali z Viktorjem Mlakarjem, vodjo Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Predsednik Vlade Janez Janša je pretekli teden napovedal popis prebivalstva, ki bi vključeval podatke o narodnosti in verski pripadnosti v Sloveniji. Ali se vam zdi to dobra ideja? Po Ustavi je sicer izpovedovanje vere in drugih opredelitev svobodno.

Zgornji tok Soče danes velja za enega zadnjih divjih rečnih odsekov v Evropi. A podoba zgornjega Posočja bi lahko bila povsem drugačna, če bi se pred nekaj desetletji uresničili načrti za velike jezove in akumulacijska jezera. Zgodbo o tem, kako so se pogumni posamezniki uprli tem načrtom in jih preprečili, v novem dokumentarnem filmu Junaki Soče predstavljata Rožle Bregar in Rok Rozman. Njuno izkušnjo s snemanjem dokumentarca, zanimive drobce iz filma, pričevanja protagonistov o boju za Sočo, arhivske posnetke in glasbo zasedbe Bakalina Velika je v reportažo strnila Mariša Bizjak.

Ali ob nakupu kave, čokolade in oblačil plačamo realno ceno surovin in dela? Večinoma ne: v ceni namreč pogosto niso upoštevani skriti stroški, to so stroški, ki jih plačujejo kmetje in delavci na račun slabih življenjskih razmer, uničevanja zdravja in okolja. Sistem pravične trgovine pa jim z določitvijo višje minimalne odkupne cene omogoča pokritje stroškov in dostojanstveno življenje, poudarja Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji. Problem tega sistema je, da je to še vedno le alternativa konvencionalnemu sistemu trgovanja. Toda kot še pravi, ima nakup izdelkov iz pravične trgovine pozitiven vpliv tako na proizvajalce kot na potrošnike, saj so ti izdelki običajno tudi boljše kakovosti.

Koroška slovenska scenaristka in režiserka Andrina Mračnikar je postala znana širši javnosti v Sloveniji pred 4 leti z dokumentarnim filmom Izginjanje. Za pripoved o svoji družini in izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem je dobila več priznanj, med drugim nagrado občinstva na avstrijskem filmskem festivalu Diagonale v Gradcu in vesno za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Zdaj na filmska platna prihaja njen najnovejši film. Mila Marija je naslov prvega celovečernega filma v Avstriji, ki pripoveduje o koroških slovenskih partizanih in partizankah ter njihovem odporu proti nacizmu. Premierno je bil prikazan na filmskem festivalu v Zürichu. In že ob svetovno premieri je film dobil prvo priznanje - nagrado občinstva. Gre za prvi igrani film, ki ga sofinancirata Avstrija in Slovenija skupaj s partnerji iz Grčije in Slovaške. Je pa to tudi prvi igrani film v Avstriji v slovenskem jeziku, v obirskem narečju. V njem nastopa več igralcev iz Slovenije, med drugim v glavni vlogi Doroteja Nadrah, pa Marko Mandič, Jure Henigman, Timon Šturbej, Saša Tabakovič in Nina Valič. Kaj pa režiserka in scenaristka Andrina Mračnikar pričakuje ob predvajanjih v Avstriji in Sloveniji? Prisluhnite pogovoru!

V zadnjem času pa lahko spremljamo razvoj robotov, ki plešejo, tečejo na maratonih in govorijo šale. Gre za tako imenovane humanoidne robote, ki zaradi razvoja umetne inteligence postajajo vedno bolj podobni ljudem in bi lahko pokrili manko delovne sile v nekaterih sektorjih.

Bela palica ni le pripomoček za samostojno gibanje, temveč tudi jasno sporočilo družbi: »Ljudje z okvaro vida želimo biti vidni, slišani in enakovredno vključeni v vse vidike življenja,« so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice. Opozarjajo tudi, da potrebujejo ustrezne pogoje za izobraževanje slepih in slabovidnih učencev in dijakov, učinkovitejšo celovito rehabilitacijo, sistematično usposabljanje za pridobivanje digitalnih veščin ter dosledno uresničevanje standardov dostopnosti. Prispevek Petre Medved.

Danes so razglasili prejemnike najvišjih državnik nagrad za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost. Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejmeta komunikolog, akademik Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat. Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme elektroinženir Ferdinand Gubina, priznanje Ambasadorka znanosti pa astrofizičarka Andreja Gomboc. Štiri so letos Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prejmejo jih zgodovinar Borut Klabjan, biokemičarka Nataša Poklar Ulrih, strokovnjak za umetno inteligenco Sašo Džeroski in kemičarka Ingrid Milošev. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež, Mateja Sedmak, Barbara Gornik, Zorana Medarić, Hana Uršič Nemevšek, Kristina Sepčić, Ademir Hujdurović in Irena Mlinarič-Raščan. Puhovo priznanje gre v roke Aleksandri Lobnik.

Na mednarodni dan e-odpadkov smo pred mikrofon povabili mag. Emila Šehića, direktorja družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z e-odpadki. Z njim se je pogovarjala Cirila Štuber.

Referendumsko odločanje je za nami in tudi pred nami. Kaj napovedujete? O katerih temah se bomo še odločali in o katerih temah bi želeli odločati?

Ko se človek nenadoma zgrudi in se ne odziva, šteje vsaka sekunda. Tisti, ki pokličejo na številko 112, so pogosto prestrašeni in ne vedo, kako ukrepati. Na drugi strani telefona pa je zdravstveni dispečer, ki mora ostati miren, hitro oceniti situacijo, organizirati pomoč in klicatelja voditi skozi prve ukrepe za reševanje življenja. Ob Tednu oživljanja nam je zdravstvena dispečerka Špela Metličar zaupala, kaj se dogaja na drugi strani telefona, ko zazvoni klic na pomoč in nekdo pove: »Človek se ne odziva.«

To nedeljo smo odločali na štirih referendumih. Na zakonodajnem o uveljavitvi novele Zakona o parlamentarni preiskavi ter na treh posvetovalnih referendumih. O pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z vključevanjem v družbeno koristna dela, o volilni pravici tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah in o obveznem plačevanju RTV prispevka. Na Prvem programu smo v posebni poreferendumski oddaji z gostoma - pravnico doktorico Bruno Žuber in novinarjem, urednikom in publicistom Antišo Korljanom - komentirali kampanjo, izide in se ozrli tudi naprej. Napovedujejo se namreč novi referendumi, pred nami so lokalne volitve.

Kakšna je danes slovenska skupnost na Hrvaškem, kakšen odnos imajo njeni pripadniki do slovenskega jezika, kulturne in politične participacije ter kakšen je njen socialno ekonomski položaj. Na vsa ta vprašanja je iskala odgovore široko zastvaljena raziskava Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki je potekala med letoma 2023 in 2026. Demografska slika kaže na velik upad pripadnikov slovenske manjšine. Njihovo število se je v 30 letih zmanjšalo za dve tretjini, leta 2021 pa jih je bila več kot polovica starejših od 65 let. Kako vitalna je torej slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? O tem v pogovoru z dr. Barbaro Riman, vodjo raziskave, ki je tudi vodja reške enote INV.

Kje invalidske in humanitarne organizacije dopolnjujejo socialno varstvo države, kje zapolnjujejo vrzeli in kako ob naraščajočih potrebah zagotoviti dovolj sredstev za njihovo delo, so bila vprašanja, ki se jim je posvetil letošnji forum Partnerstva za prihodnost z naslovom Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi. V programe 120 invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jih sofinancira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, ki je pripravila forum, je vključenih več kot 400.000 ljudi. Več pa v prispevku Petre Medved.

Nobelova nagrada za mir gre letos južnoafriški pravnici, nekdanji sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča Navi Pillay. Nobelov odbor ji s tem izkazuje priznanje za njeno prizadevanje za mir in mednarodno pravo. S tem želijo svetovno javnost spomniti, da je pravna država temelj sistema za zagotavljanje miru in nenasilno reševanje konfliktov.

Nekoč smo jih srečevali na vsakem mejnem prehodu. Danes jih tam skoraj ne opazimo več – vendar to še zdaleč ne pomeni, da je delo carinika izginilo. Prav nasprotno: čez meje potuje vse več blaga, vse več pa ga naročamo tudi prek spleta. Kako carinik danes ve, kateri tovornjak, zabojnik ali paket je vreden podrobnejšega pregleda? Kaj lahko razkrije rentgenska naprava, kaj službeni pes in kaj podatki o pošiljki? Ob dnevu slovenske carinske službe smo se o tem, kako se je carina v 35 letih spremenila in kako je videti njeno delo danes, pogovarjali z Borisom Kastelicem, direktorjem za carine na Finančni upravi Republike Slovenije.

Javni medij – zakaj ga potrebujemo in zakaj je zanj vredno plačevati? O tem smo se pogovarjali s Sophie Balbo s švicarske javne radiotelevizije, ki ima z referendumi o usodi javnega servisa precej neposrednih izkušenj. Švicarji so namreč o svojem RTV-prispevku odločali že dvakrat. O zaupanju javnosti, o tem, kako mora delovati javna radiotelevizija v času platform pretočnih vsebin, kako pritegniti mlade in kako priti do tistih, ki javnih medijev sploh ne spremljajo? S Sophie Balbo se je pogovarjal Luka Robida.

Kako uloviti delce, ki nočejo biti ujeti? Nastaviš jim ogromno pasti, ki jih zakoplješ globoko v led. Tako bi lahko opisali ambiciozni projekt izgradnje detektorja Ice Cube Neutrino, s katerim so zaznali visoko energijske nevtrine, delce, ki nastajajo ob najbolj energijsko masivnih dogodkih v našem vesolju. Sevajo jih denimo supermasivne črne luknje. Za svojo vlogo pri sami ideji za detektor, njegovi postavitvi, kot tudi pri raziskavah nevtrinov, je letos Nobelovo nagrado za fiziko prejel Belgijec Francis Halzen.

Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.

Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili ameriški raziskovalec Karl Deisseroth in nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel. Nobelovo nagrado prejmejo za raziskave na področju optogenetike. Že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so odkrivali poseben celični mehanizem, ki aktivira živčne celice. Z njegovo pomočjo zdaj vemo, kako živčne celice v možganih oblikujejo spomine, čustva in vedenje. Odkritje je izjemnega pomena za nevroznanost, pojasnjuje profesor Zvezdan Pirtošek. Iztoku Koncu se je oglasil iz Združenih držav Amerike. Foto: Nobelova medalja/ Prvi

Pri ZKP RTV Slovenija je v sodelovanjus Prvi program - Prvi in Glasbeno produkcijo RTV Slovenija izdala skladbo Alfonso the Spanish Fly v izvedbi zasedbe Zookeepers in Big Banda RTV Slovenija. Pod odlično priredbo za jazzovski orkester se podpisuje skladatelj in dirigent Aleš Avbelj. Big Band RTV Slovenija je zasedbo Zookeepers gostil na koncertu v Siti teatru v Ljubljani 31. januarja 2025 in koncertna skladba Alfonso the Spanish Fly je prva v nizu izdaj pred prihajajočim albumom. Ob aktualni izdaji smo v studiu gostili kitarista in skladatelja Gašperja Kržmanca.

Umetna inteligenca se trenutno razvija z izredno naglico, a v prvi vrsti v Združenih državah Amerike in na Kitajskem. Kako naj Evropa ohrani pomembno mesto na tem temeljnem področju, je danes ključno razvojno in strateško vprašanje. Odgovor se skriva v tesnejšem in aktivnejšem sodelovanju evropskih držav in institucij, ki delujejo na tem področju. Takšno povezavo predstavlja vseevropska mrežo odličnosti na področju umetne inteligence ELLIS, katere članica je zdaj tudi Slovenija. Kaj povezava prinaša in kje so ključni izzivi za Evropo, se je na otvoritvenem dogodku pozanimala Nina Slaček.

Teden otroka letos poteka pod geslom »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« in v ospredje postavlja nekaj zelo preprostega, pa vendar pomembnega – pozdrav in naše odnose z drugimi. Več o tem v pogovoru z Drejcem Pavličem, predsednikom Otroških parlamentov.

Danes svoj 80. rojstni dan praznuje dr. Evgen Bavčar, filozof, umetnik, esejist, pisatelj, kulturnik in borec za pravice slepih. Sam je vid izgubil pri rosnih enajstih letih, zato njegov svet svetlobe in vidnih zaznav ostaja v spominih ujeta domovina, zlasti rodni Lokavec pri Ajdovščini. Že vrsto desetletij pa svojo zgodbo piše tudi po svetu, zlasti v Parizu, kamor sta ga študij in raziskovanje odpeljala že v sedemdesetih letih. Evgenu Bavčarju je posvečen tudi nagrajeni radijski dokumentarec Radia Slovenija - Potovanje na robu noči, ki ga bodo ob tej priložnosti na prireditvi v počastitev jubileja prihodnjo sredo, 7. oktobra, ob 17. uri javno predvajali v Trstu.

Pred enim mesecem so bili objavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, ki kažejo na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnic in 15-letnikov. Ti so pri matematični in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD, dosežek pri naravoslovni pismenosti, ki je bil v preteklih ciklih praviloma nad povprečjem OECD, pa se je prvič uvrstil v povprečje. Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti ali, če povemo bolj konkretno: 36 % slovenskih učencev ne dosega temeljne ravni bralne, 35 % matematične in 24 % naravoslovne pismenosti. Raziskava je pokazala tudi nižje ravni veselja mladih do naravoslovja ter zaznane opore učiteljev in družine. Udeleženci strokovnega posveta, ki ga je pripravil Pedagoški inštitut, kjer izvajajo raziskavo PISA, so razpravljali o tem, kako razumeti te podatke, ki opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja, ter kje iskati rešitve.

Marsikdo še vedno ne ve, da mu po dopolnjenem 30. letu vsakih pet let pripada preventivni pregled v ambulanti družinske medicine. Pregled obsega laboratorijske preiskave, meritve krvnega tlaka, telesne višine, telesne mase in obsega pasu, pogovor o življenjskih navadah posameznika ter oceno prehranskih navad. Po opravljenem preventivnem pregledu posameznik izve, ali obstaja tveganje za razvoj kroničnih bolezni oziroma je kronična bolezen že prisotna. Glede na rezultate je bolnik deležen kratkega svetovanja o zdravem življenjskem slogu in krepitvi duševnega zdravja, po potrebi pa tudi usmeritve na brezplačne delavnice centrov za krepitev zdravja. Kako potekajo aktivnosti v centrih in kako so z njimi zadovoljni udeleženci, je preverjal Domen Anderle.

Univerzitetna središča so danes, prvega oktobra, znova napolnili študentke in študenti. V novo študijsko leto jih je vpisanih nekaj več kot 69.600, še dodatnih 10 tisoč študentov pričakujejo na višjih strokovnih šolah. Minister za izobraževanje Borut Rončevič je v poslanici poudaril, da znanje ni le pot do diplome, pač pa je tudi sposobnost razumeti svet, kritično presojati informacije, iskati rešitve in ustvarjati novo. Utrip prvega dne novega študijskega leta je v sodelovanju z dopisniki Radia Slovenija strnila Jolanda Lebar.

Skupina Katalena letos praznuje svojih 25 let, odkar so se v Črmošnjicah v Beli krajini na delavnici ljudske glasbe zbrali vokalistka Vesna Zornik, pianistka Polona Janežič, multiinstrumentalist Boštjan Gombač, baskitarist Tibor Mihelič Syed, kitarist Boštjan Narat in bobnar Robert Rebolj. Pozneje se jim je pridružila še violinistka Jelena Ždrale in zasedba Katalena je letos spomladi izdala že svoj 10. album Meja. Nocoj pripravljajo koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo obenem predstavitev novega albuma in praznovanje 25-letnice. Kako potekajo priprave, je raziskala glasbena urednica Teja Klobčar, ki je skupino Katalena obiskala v njihovem skritem bunkerju.

Premier Janez Janša predlaga, da bi se okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmerilo v gospodarstvo, kjer manjka delovne sile. Ali takšen predlog podpirate? Je to sploh mogoče? Razmišljajo poslušalke in poslušalci.

Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani je odprl razstavo Preteklost v rokah prihodnosti, s katero zaznamujejo 70 let delovanja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva. V sedmih desetletjih je center skrbel za ohranjanje številnih dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, zemljevidov, načrtov ter druge pisne in grafične dediščine. Kaj vse se skriva za tako dragocenimi predmeti in kako se je ta stroka v 70 letih spremenila? Podrobneje v pogovoru z vodjo Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Lucijo Planinc.

Družbena omrežja izkoriščajo vplivneži in podjetja, da na njih tržijo svoje produkte. Že nekaj let pa to uporabljajo tudi politiki, še posebej v času lokalnih volitev in kar petih referendumov, ki zaznamujejo tudi letošnjo jesen. Kako pa to vpliva na naše dojemanje politike?

Vzroki za podnebno krizo, izgubo biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov izvirajo iz prekoračitve meja in ideje, da za dobro življenje potrebujemo čedalje več. Na tej ideji temelji ves naš gospodarski sistem. Ekološki ekonomist Giacomo D’Alisa pa opozarja, da potrebujemo drugačen sistem vrednot. Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih netih ne povečuje splošne blaginje, saj se kapital vse bolj kopiči v rokah elit. Eden od primerov je stanovanjska kriza, ki je posledica tega, da na stanovanje gledamo kot na naložbo, ne na dom. Posledično tisti, ki imajo denar, z nakupi stanovanj le-ta dražijo, tako da je dostop do njih ljudem z nižjimi dohodki vse bolj omejen. Giacomo d'Alisa je v Kostanjevici na Krki sodeloval na mednarodni šoli odrasti na povabilo Policy Lab.

Ideja za Hišo eksperimentov v Ljubljani se je pred več kot tridesetimi leti na postdoktorskem študiju v ZDA porodila fiziku dr. Mihi Kosu. Svoja vrata je odprla leta 1996. Ob odprtju razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani se je v studiu Prvega mudil njen ustanovitelj in direktor dr. Miha Kos. Odgovoril je na vprašanja: kateri so bili vzponi in padci Hiše eksperimentov, kakšna bo prihodnost hiše v prostorskem in finančnem smislu ter zakaj je pomembno varno okolje za delanje napak.

Marko Rozman se je v Aktualni temi pogovarjal s Petro Medved o Mednarodnem tednu gluhih, ki je posvečen praznovanju znakovnega jezika in kulture gluhih.

Ko potujemo v tujino, se večinoma zanašamo na angleščino. A vedno ne pomaga. Takrat se začne sporazumevanje z rokami, mimiko, pantomimo in predvsem z veliko dobre volje. In ravno v takih situacijah, v katerih se precej težko razumemo, nastajajo precej smešni trenutki. In prav ti so bili navdih za gledališki projekt Bridges, v katerem improvizatorji iz različnih držav na odru raziskujejo, kaj se zgodi ko besede niso dovolj.

Pred državnim zborom so danes protestirale igrače. Z zahtevami so Ekologi brez meja opozorili na spregledan problem ravnanja z odpadnimi igračami. Podatki njihove raziskave kažejo, da v Sloveniji zavržemo 881 ton igrač na leto. Kaj se zgodi z njimi, ko jih otroci ne uporabljajo več, kaj lahko naredimo drugače in kaj bi pomenila razširjena odogovrnost proizvajalca? Odgovore na ta vprašanja izveste v prispevku.

Večina ljudi bi se odločila za javni prevoz, če bi bil ta zanesljiv. Gneče na cestah mnogim prinesejo slabo voljo in stres. A zaradi počasnih voženj – na določenih odsekih vozi le 50 km/h – tudi vlak zamuja, avtobusi pa so nabito polni. Slovenske železnice pravijo, da je treba nadgraditi železniško infrastrukturo.

Postajamo vse bolj dolgoživa družba. Leta 2024 je bila v Sloveniji povprečna starost ob smrti pri moških skoraj 76 let in pri ženskah skoraj 83. Toda daljše življenje prinaša tudi nove izzive. Ker je starejših prebivalcev vse več, se mora spremembam v staranju prebivalcev prilagajati celotna družba – tako starejši kot tudi mlajše generacije. Razprave na to temo se je udeležila Lucija Vidergar.

Društvo potnikov Slovenije bo na dan brez avtomobilov praznovalo prvo obletnico. Vanj se lahko včlanijo uporabniki javnega potniškega prometa, da bi tako postali poročevalci s terena in da bi skupaj pripomogli k izboljšanju učinkovitosti in uporabnosti slovenskega potniškega prometa. Cirila Štuber se je o možnostih za izboljšave slovenskega potniškega prometa pogovarjala z Matijo Venetom, predsednikom Društva potnikov Slovenije.

11. oktobra nas čakajo en zakonodajni in trije posvetovalni referendumi – tudi o morebitni ukinitvi RTV prispevka. Kaj pa pravijo poslušalke in poslušalci?

Ko govorimo o spodbujanju lokalno pridelane hrane v šolah in tudi drugih javnih zavodih, se v praksi srečujemo z ovirami, povezanimi tako s ceno kot z omejitvami v šolskih kuhinjah in zagotovitvijo zadostnih količin. O tem, kako se da učinkovito povezati pridelovalce, občine in šole, je na nedavni konferenci Dovolj za vse spregovorila Alice Carradori iz italijanskega javnega podjetja Qualità & Servizi, ki zagotavlja šolske malice v sedmih toskanskih občinah, večina hrane, ki jo ponujajo, pa je lokalnega izvora. Pomemben del njihovega poslanstva je tudi zmanjšanje količin zavržene hrane in pa vrnitev k tradicionalni sredozemski prehrani, ki vključuje manj mesa.

Septembra se začenja nova evrovizijska sezona. Bo kaj drugačna, ker je letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije na Dunaju bojkotiralo pet držav - med njimi Slovenija - kot znak nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi, ob humanitarni katastrofi in očitkih o političnem vplivu na tekmovanje in glasovanje?

Danes mineva 25 let od terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so globoko zaznamovali ZDA in ves svet, najbolj pa New York. Za generacije, ki so bile takrat še otroci ali pa se še niso rodile, je ta dan del zgodovine. Za tiste, ki so bili tam, pa so slike, vonjave in zvoki še vedno del zelo živih osebnih spominov. New York se je po napadih spremenil – v občutku varnosti, v vsakdanjem življenju in tudi v odnosih med ljudmi. Tudi dopisnik Slovenske tiskovne agencije Robi Poredoš je bil 11. septembra 2001 v New Yorku. Kako je tistega jutra doživljal mesto in kako je poročal v naslednjih dneh in tednih?

Pred nami je predlog pomembnih zakonodajnih sprememb, ki zadevajo RTV Slovenija, ne le prihodnost tega javnega medija, pač pa tudi spremembo slovenske medijske krajine. O tem, kaj spremembe upravljanja in načina financiranja pomenijo za neodvisnost javnega RTV-servisa, se je Luka Robida pogovarjal z namestnikom generalnega direktorja Evropske radiodifuzne zveze oz. EBU Jeanom Philipom De Tenderjem. EBU je nedavno pozvala k močnejšim varovalkam, ki bi v okviru predlaganega zakona poskrbele za zaščito institucionalne in uredniške neodvisnosti tega medija - zato vprašanje: katere so glavne skrbi glede tega zakonodajnega predloga in kakšne posledice bi lahko imel za RTV Slovenija?

Izšla je slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov za leto 2027. Med več kot 3000 rekordi je mogoče najti tudi novi slovenski imeni. Anže Zavrl je najhitreje pretekel maraton s harmoniko, Blaž Slanič pa popolnoma v ognju najhitreje na enokolesu prevozil 100 metrov tudi med žongliranjem s tremi predmeti.

Francoska študija, ki je raziskovala mikroplastiko v pijačah, je ugotovila, da je v pijačah, ki so v steklenicah, več mikroplastike kot v pijačah, ki so v plastenkah. Dr. Saša Aden se je poglobila v rezultate in ugotovila, da mikroplastika v pijačah še zdaleč ni največjia težava in da raziskava ni upoštevala drugih onesnaževal. Prisluhnimo, zakaj še naprej priporoča pitje vode iz steklenic oz. še bolje kar iz pipe.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so čakalne vrste najdaljše v revmatologiji, ortopediji, dermatologiji, kardiologiji in nevrologiji. Odvisne so od vrste storitve, stopnje nujnosti in izvajalca. Kakšne so vaše izkušnje?

V nekaterih veterinarskih ambulantah je ob koncu avgusta zaradi velikega navala lastnikov celo zmanjkalo mikročipov za mačke. Obvezno označevanje in registracija mačk bosta sicer začela veljati šele 1. januarja prihodnje leto. Do takrat velja prehodno obdobje, v katerem država kot spodbudo delno sofinancira označitev in registracijo. Zakaj so številni lastniki pohiteli prav v zadnjih dneh avgusta? Kaj bo obvezno označevanje prineslo in ali lahko pomaga tudi pri problemu zapuščenih mačk? O tem v pogovoru z Damjano Grobelšek, vodjo sektorja za zdravje in dobrobit živali z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je na volitvah v zvezni deželi Saška - Anhalt prejela več kot 44 odstotkov glasov in tako podvojila volilni izid iz leta 2021. Krščanskodemokratska unija (CDU), ki je deželo vodila 24 let, je prejela le manj kot 18 odstotkov glasov. Podrobnejša analiza z Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.

Jutri zaznamujemo svetovni dan poškodbe hrbtenjače. Dan je namenjen opozarjanju na posledice okvar hrbtenjače, ki so najpogosteje posledica padcev, prometnih, delovnih ali športnih nesreč ter tudi različnih bolezni. Kako zahtevna je rehabilitacija ter kakšno podporo posamezniki po poškodbi ali bolezni potrebujejo? Kako poteka projekt »Tudi jaz bi šel noter«, katerega cilj je zagotoviti, da bi gibalno ovirani ljudje brez ovir vstopali v javne prostore, ter kaj pomeni šport za čim samostojnejše in kakovostnejše življenje teh ljudi, pa v prispevku Petre Medved.

Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto prebere le tretjina Slovencev, le 26 % četrtošolcev pa ima starše, ki radi berejo, kažejo raziskave. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, zdaj pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.

V Podlipi in Smrečju odgovor na to vprašanje poznajo že desetletja. Tamkajšnja krajevna skupnost ima v lasti dva vodovodna sistema, zanju skrbi sama in tudi preverja, kakšna voda priteče do uporabnikov. Toda lastni vodni vir ni samo vprašanje cevi, črpalk in vode v podtalju. Je tudi odgovornost – za kakovost, vzdrževanje, nadzor in varnost ljudi, ki to vodo pijejo. Kaj pomeni prevzeti takšno odgovornost? So lahko lastne vrtine rešitev za manjše skupnosti in kaj vse je treba vedeti, preden zavrtamo v tla? O izkušnji Podliškega vodovoda, kakovosti pitne vode in pasteh ter priložnostih lastne oskrbe s pitno vodo v pogovoru z domačinom Jožetom Malovrhom ter strokovnjakoma Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Igorjem Strmškom in Klaro Kopše Zorko.

Popravljanje koles. Srčnost. Zagnanost. Smeh. To so le nekatere izmed besed, ki lahko opišejo to, kar počnejo prostovoljci Ljubljanske kolesarske mreže. Oktobra lani so začeli zbirati rabljena kolesa, od letošnjega aprila naprej pa kolesa v okviru projekta Knjižnica koles izposojajo vsem, ki bi radi najeli kolo za čas od enega tedna do treh mesecev. Kolesa v tem času ni treba vračati, najem lahko po potrebi tudi podaljšate. Več o projektu v prispevku Lucije Vidergar, ki se je udeležila popravljanja in pripravljanja koles za izposojo novim uporabnikom.

Ko govorimo o kulturni dediščini, najprej pomislimo na predmete, oblačila, vzorce, šege in navade. A dediščina se pogosto skriva tudi v nečem veliko bolj vsakdanjem – v hrani, receptih in spominih, ki jih delimo za skupno mizo. Za Oksano Gorešnik iz Ukrajine tako kulinarika ni samo priprava hrane, ampak tudi način pripovedovanja o domu, družini in kulturi. Pretekli teden je v Slovenskem etnografskem muzeju ukrajinsko tradicijo predstavila skozi okuse, glasbo, zgodbe in pregovorno slovansko gostoljubnost.

Obrtna zbornica je dopoldne v Ljubljani pripravila tradicionalni 21. forum obrti in podjetništva, na katerem so predsedniku vlade in ministrom predstavili 149 zahtev, povezanih v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Od zdajšnje vlade pričakujejo zelo veliko, so poudarili, zadovoljni so s prvimi potezami, izpostavljajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi vlada pri referendumu o tem zakonu in uvajanju ukrepov nasploh računa na podporo gospodarstva, ocenjuje pa, da so zahteve malega gospodarstva v veliki meri že vgrajene vladno koalicijsko pogodbo. Povzemamo sporočila vlade in obrtne zbornice, dodajamo izjave po sestanku prevoznikov s pristojnim ministrom glede subvencioniranja pnevmatik in nafte, pogovarjali smo se tudi s finančnim ministrom Andrejem Šircljem.

Na Bledu poteka drugi in hkrati sklepni dan Blejskega strateškega foruma. Potem ko so včerajšnji nastopi političnih voditeljev odpirali predvsem širša vprašanja o vlogi in položaju Evrope v vse bolj napetih mednarodnih okoliščinah, se današnje razprave osredotočajo na konkretnejša vprašanja, kot so širitev Evropske unije, odnosi z Združenimi državami Amerike, prihodnost evropskega stebra zveze Nato in varnost na stari celini.

Včeraj ob 17.00 je dijaški dom Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole v Postojni ponovno oživel. Starši in dijaki – eni malce žalostni in zaskrbljeni, drugi prešerne volje, so stopali proti jedilnici, kjer so jih sprejeli ravnatelj in vzgojitelji in jih popeljali v sobe in novo šolsko leto. Letos jih bo tam živelo 156, 50 bo novincev, velika večina fantov, pa tudi dekleta, ki bodo večinoma obiskovala program zdravstvene nege. Med dijake, starše in vzgojitelje se je z mikrofonom odpravila Sabrina Mulec.

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Orientalski sršen je na Primorskem vse pogostejši, v Kopru so odkrili že več njegovih gnezd. Pojav te tujerodne vrste posebej skrbi čebelarje, saj lahko sršeni v kratkem času povsem uničijo čebeljo družino. Mestna občina Koper gnezda že odstranjuje, vendar opozarja, da občine same tega problema ne bodo mogle rešiti. Kako resno je stanje in ali ima Slovenija učinkovit sistem za spremljanje in omejevanje orientalskega sršena? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Rakarjem z Mestne občine Koper, Alešem Bozovičarjem iz Čebelarske zveze Slovenije in svetovalcem za tehnologijo čebelarjenja Simonom Golobom.

Nastija Fijolič je fotografinja, ustvarjalka video vsebin ter najuspešnejša slovenska tekmovalka v plesu na vozičku oziroma športu wheelchair dance. Po lanskem dvojnem slavju na svetovnem prvenstvu na Slovaškem je letos, pred tednom dni, poskrbela za slovensko slavje tudi na Finskem. Na mednarodnem športnem tekmovanju Guttman Games v Lahtiju je Amir Alibabič osvojil dve srebrni, Nastija Fijolič pa dve zlati kolajni. Ponosna Brežičanka, ki živi in dela v Ljubljani, je v pogovoru med drugim zaupala več o novem uspehu, o razvoju plesa na vozičku ter o talentih, ki jih bo razvijala tudi ob morebitnem premoru od tekmovanj.

Po silovitih poplavah in zemeljskem plazu, ki so v sredo prizadeli območje na meji med Nepalom in kitajskim Tibetom, pogrešajo več kot 1300 ljudi. Posnetki iz Nepala so pretresljivi, ogromne količine vode, blata, zemlje so odnesle cele vasi, tako je vsaj videti. Kaj je pravzaprav povzročilo ta 'cunami'? Dogajanje pojasnjuje geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji in drugih državah Evropske unije že nekaj časa teče razprava o uvedbi starostnih omejitev za uporabo družbenih omrežij. V Sloveniji večina staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. To je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko, Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, v okviru katerega deluje tudi točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Več o tem zdaj Cirila Štuber z gostom, Markom Puschnerjem.

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

V tem poletju je postala samostojna 59. splošna knjižnica v Sloveniji - Knjiižnica Ivančna Gorica. Z raznovrstnimi vsebinami, dogodki, bralnima kluboma, izzivi ter ob sodelovanju z različnimi ustanovami v lokalnem okolju privablja več tisoč uporabnikov. Ob obisku in v pogovoru z zaposlenimi smo odkrivali, kako se je vloga knjižnic v minulih letih okrepila. Podrobnosti - tudi o tem, kako spodbujati branje pri najmlajših - lahko slišite v prispevku. Izkušen knjižničar Roman Rozina pa je pripravil še nekaj bralnih predlogov: - Noah Charney: Slovenologija - Karl Gržan: Mir - Peter Mayle: Leto dni v Provansi - Janko Mlakar: Med Šmarno goro in Mont Blancom - Eleanor H. Porter: Poliana - Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč - Robert Specht: Tisha (roman) - William P. Young: Koliba - Dragica Šteh: Ta pesem je zate - Nejka Omahen: Vihar v meni - Alojzij Zupančič: Skozi štirinajst rodov - Metod Turnšek: Črni Hanej - Nataša Rebec Lukšič: Od pike do pike - Josip Jurčič: Lepa Vida

Iz zapora v kino, bi lahko vzkliknili ob sinočnji mednarodni premieri dokumentarnega filma Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca na sarajevskem filmskem festivalu. Film je nastal v zaporu na Dobu, prikazuje pa obsojence za najtežja kazniva dejanja, ki so skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Premiere se je ob režiserju Metodu Pevcu udeležil tudi Nenad Mirović, ki nastopa v filmu in je lahko odšel v Sarajevo zaradi začasne prekinitve kazni. V Sarajevu se je z njima pogovarjal Aleksander Čobec.

Letošnja turistična sezona v Nemčiji je solidna, primerljiva z lanskim letom. Podatki za prvo polletje pa niso prav spodbudni za Berlin. Nemška prestolnica izgublja privlačnost. Zakaj? Več v pogovoru z dopisnico RTV Slovenija iz Nemčije MAjo Derčar.

Med poletnimi meseci, ko se več ljudi vozi z e-skiroji, se zgodi tudi več prometnih nesreč, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa. V prvi polovici tega leta se je sicer zgodilo že 151 nesreč, kar je več kot prejšnje leto. In to kljub strožji zakonodaji, ki je februarja letos starostno omejitev za uporabo e-skirojev zvišala na 15 let .

V Rušah je pretekli konec tedna potekal 24. kantavtorski festival Kantfest 2026. Na petkovem tekmovalnem večeru so nastopili mladi kantavtorji in kantavtorice, najbolj prepričljivi so domov odnesli tudi odličja: zlato, srebrno in bronasto kanto ter nagrado vox populi. Pred mikrofon smo ujeli člana strokovne žirije - kantavtorja Janija Kovačiča, ob njem pa se nam predstavijo štirje nagrajenci: Tea Rakovič Schmidt, Eli Škaler, Blaž Krušič in Mija Novak.

Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.

Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.

Kopališča v slovenski Istri so letos nekoliko bolj dostopna za gibalno ovirane. Glavna novost sta sedeža Seatrack na centralni plaži v Portorožu oziroma na plaži Riviera v Piranu, tudi drugod na naši obali se dostopnost za gibalno ovirane izboljšuje. Predstavniki invalisdskih organizacij in društev sicer opozarjajo, da ureditev zgolj dostopa do morja ni dovolj - ampak je treba ob tem misliti širše, med drugim na prilagojen prevoz, parkirišča, ustrezen prehod do plaže (mimo peska), prilagojene sanitarije in podobno. Velika težava so tudi namestitve za težje gibalno ovirane.

Tik ob zaključku imenitnega, poučenega in družabnega tedna v CŠOD Bohinj, smo z radijskim mikrofonom obiskali dopoldansko dogajanje med udeleženci in mentorji. Kot boste slišali, je bilo vzdušje odlično, miselnih orehov pa tudi ni manjkalo.