V sredo

Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.

Kaj o Janisu menijo mladi, ki danes igrajo na betonskem igrišču z njegovim emblemom, kakšne so podobnosti z Luko Dončićem, kaj o Janisu pravi Goran Dragić? Po grškem košarkarskem derbiju Panathinaikos-Olympiakos je posebej za Val 202 govoril najmlajši izmed bratov, Kostas Andetokumbo.

Nova tekma, nova zmaga za slovensko reprezentanco. Jeseni ostaja stoodstotna in še vedno vodi v svoji skupini. V Belfastu je naredila še en velik korak proti evropskemu prvenstvu, za dokončno uvrstitev potrebuje zmago na Danskem ali pa točko v zadnjem krogu doma proti Kazahstanu.

Gostje podkasta so si edini. Igra na Severnem Irskem morda ni bila blesteča, toda najpomembnejše so tri točke. Raje kot lep nogomet gledajo Slovenijo na evropskem prvenstvu. Nekdanji selektor Slaviša Stojanović je poudaril tudi igro Adama Gnezde Čerina, pa sodelovanje udarnega dvojca Šeško–Šporar, ki Sloveniji daje dodatno razsežnost v hitrih protinapadih, tudi takrat, ko se mora braniti. Stojanović je o reprezentanci in tudi o novem trenerju Olimpije, na klop zeleno-belih prihaja Zoran Zeljković, debatiral s štirimi valovci, Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem.

Izjemno leto za slovensko kolesarstvo se je končalo z mavrično majico, novo zmago na spomenikih in odmevnim, velikim prestopom.

Tadej Pogačar je tretjič zapored dobil Lombardijo, Matej Mohorič je postal svetovni prvak na makadamu, Primož Roglič pa je tedne, mesece, morda leta ugibanj o tem, kje bo nadaljeval kariero, končal z odhodom iz Jumbe k Bori. O tem debatira trojica novinarjev Vala 202. Igor Tominecin Luka Dolar sta prejšnji teden na prizorišču spremljala največjo dirko ob koncu sezone, voditelj podkasta je Luka Petrič. Debata tudi o tem, kako močna ekipa je Bora, ali lahko Primožu Rogliču ponudi dovolj kakovosten kader pomočnikov za naskok na skupno zmago na Touru, pa tudi o Rogličevi zapuščini pri Jumbu.

Bliža se Pokal narodov v motokrosu. Gre za najbolj prestižno dirko v sezoni, ki jo tekmovalci imenujejo olimpijske igre motokrosa. Na ekipnem svetovnem prvenstvu v Franciji bo nastopila tudi Slovenija, ki je pred odhodom opravila menjavo v svoji postavi.

Ob Timu Gajserju in Janu Pancarju bi moral slovenske barve braniti Jaka Peklaj, ki pa se je poškodoval na zadnji dirki sezone v Veliki Britaniji. Zamenjal ga bo Miha Bubnič, letošnji državni prvak v odprtem razredu. Z motokrosisti in selektorjem Sašem Kragljem se je po treningu o pričakovanjih in ciljih reprezentance, ki želi izboljšati svojo najboljšo uvrstitev doslej, 9. mesto iz leta 1998, pogovarjal Marko Polak.

Pred začetkom tekme svetovnega pokala kajakašev in kanuistov v Tacnu gostimo tri generacije kanuistov družine Hočevar, ki so bili uspešni ali pa so še vedno v mednarodni konkurenci.

Vse njihove kolajne bi bilo težko prešteti. Na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu je začel dedek Tone Hočevar, trikrat je nastopil njegov sin Simeon Hočevar, v Tokiu je bila vnukinja Eva Alina predtekmovalka. Petnajstletni Žiga Lin je že kot osnovnošolec postal evropski ekipni prvak v kategoriji do 23 let. S štirimi člani družine Hočevar se pogovarja Franci Pavšer.

Gostimo petkratnega svetovnega prvaka v motokrosu. Tim Gajser je imel po končani sezoni izdatnejše medijske obveznosti kot v preteklih letih. Med temi tudi na Japonskem, ogledal si je Hondino tovarno, kjer izdelujejo njegove motorje, obenem se je na dirki z gokarti pomeril z motociklistom Marcom Marquezom in aktualnim svetovnim prvakom v Formuli 1, Maxom Verstappnom.

V pogovoru z Markom Polakom je Gajser podoživel peti naslov svetovnega prvaka in govoril o pripravah na novo sezono. Za zdaj potekajo še v telovadnici, nov motor pa bo začel, skupaj z novim moštvenim kolegom, bolje spoznavati januarja na Sardiniji.

V veslaškem centru na Bledu so zaznamovali obletnico od prvih olimpijskih medalj za Slovenijo, ki so jih v Barceloni leta 1992 osvojili blejski veslači.

Iztok Čop se spominja, kako sta bila z Denisom Žvegljem ob prvi kolajni po osamosvojitvi zaradi brona nekoliko naivno razočarana. Hkrati izpostavlja, da si zaradi mladosti predrzen in si upaš postavljati visoke cilje. Žvegelj dodaja, da so spomini in čustva sveži, da ostajajo v telesu in da naključno privihrajo na plan. Jani Klemenčič, dobitnik medalje v četvercu brez krmarja poudarja, da je veslanje šport, kjer se ekipa pokaže v pravem pomenu besede. Spoznaš, kaj je zaupanje, odgovornost. Pravi, da so se dopolnjevali in so bili pripravljeni dati vse drug za drugega. Četverec so pred tremi desetletji sestavljali še Sadik Mujkić, Milan Janša in Saša Mirjanič.

Gost je eden najobetavnejših odbojkarjev na svetu Rok Možič. 20-letni igralec Verone je bil v za Slovenijo že končani ligi narodov najučinkovitejši slovenski igralec. Dopolnjuje napadalni mozaik reprezentance, ki pričakuje domače svetovno prvenstvo. Slišite lahko, kako na življenje profesionalnega športnika gleda slovenski mladenič, zakaj še nima izpita za avto in kje vidi svojo odbojkarsko prihodnost.

Večerni pogovori s športniki.

Večer šampionov

V športno pogovorni oddaji V sredo s slovenskimi zimskimi športniki, ki začenjajo priprave na novo sezono, prepletemo pogovore o načrtih, spremembah in izzivih prihajajoče sezone z domačim svetovnim nordijskim prvenstvom v Planici.

Smučarski skakalci so že začeli fizične priprave pred vrnitvijo na skakalnice, kjer nadgrajujejo svojo tehniko. Reprezentanti po koncu sezone pregledajo predvsem rezultate, selektor pa dela bolj natančne analize, na podlagi katerih se delajo načrti za naprej. Letos bo veliko sprememb tudi pri opremi, Zoran Zupančič upa predvsem, da to ne bo vplivalo na tehniko skakanja.

"Svetovno prvenstvo v Planici je letošnji največji izziv. Domače prvenstvo je precej bolj redko kot olimpijada." – Peter Prevc

Novi vodja biatlonske panoge Tomas Globočnik se v zadnjih dneh ukvarja predvsem s posledicami prestopa Anamarije Lampič v njihove vrste. Pravi, da je vse presenetila, da je njeno dejanje glede na prihajajoče domače svetovno prvenstvo hrabro in odločitev pozdravljajo. Poudarja, da je prva biatlonska sezona Lampičeve namenjena predvsem spoznavanju s tekmovanjem v panogi.

Dobitnik olimpijske kolajne Tim Mastnak meni, da skupno treniranje deskarjev ni prava pot, upa, da se SZS tega zaveda in bo njihove želje upoštevala. Čeprav delajo vsak zase, pa pozdravlja srečevanje s sotekmovalci na določenih delih sezone, kar bi bilo za vse dobro.

"Nisem veliko spreminjal. Celotno sezono sem bil v svetovnem vrhu in ni mi treba iskati tople vode. Držati se moram preverjenega recepta, stremeti k temu, da bom brez poškodb in bom lahko treniral po pripravljenem programu. Verjamem, da bodo rezultati dobri tudi v prihodnjih sezonah." – Tim Mastnak

Žan Kranjec si je po koncu sezone vzel prosto, da je spočil telo in glavo, a so kondicijske treninge začeli že v začetku maja. Kljub vzponom in padcem v svetovnem pokalu je bila zanj zaradi medalje na olimpijskih igrah sezona uspešna, si pa želi več konstantnosti.

Tudi Ana Bucik je začela treninge, čeprav se vrstijo še medijske obveznosti, ki pa so po njenih besedah prijetne, tako da se tudi med pripravami lahko nekoliko sprostijo. Dodaja, da so kondicijski treningi naporni, a sestavni del dobre podlage za zimo. Cilja na naslednjo stopničko – stopničko na stopničke.

Večerni pogovori s športniki.

Andreja Slokar se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal

V športni pogovorni oddaji »V sredo« na Valu 202 je bila tokrat sogovornica najboljša slovenska smučarka zadnje sezone svetovnega pokala Andreja Slokar. 24-letna specialistka za slalom iz Ajdovščine se je šele v lanski sezoni prebila v svetovni pokal in se s samostojno ekipo nekoliko bolj vključila v reprezentančne okvire, v zadnji sezoni pa je že dosegla dve zmagi svetovnega pokala in bila izjemno blizu olimpijski medalji. O njeni karieri, hitrem vzponu in načrtih za prihodnost se je po koncu sezone z njo pogovarjal Igor Tominec.

Nova junakinja svetovnega pokala je povedala, da sicer intervjujev ne mara prav preveč, da obožuje predvsem smučanje in tekmovanja, da pa so ji tudi tekme še ne tako davno predstavljale težavo.

"Zdaj se s tekmami dobro spopadam. Še pred tremi leti pa sem zmrznila. Ko je bil trening, sem bila super, na tekmi pa slaba. Zdaj je na srečo ravno obratno. Pomagalo mi je delo s psihologi. Poleg tega bi izpostavila Severina Lipovška, mojega kondicijskega trenerja. Ko je on začel delati z mano, nisem bila niti Š od športnice. Če zdaj pogledam za nazaj, me je malo sram, v kakšni pripravljenosti sem bila."

Je zelo družabna oseba, zato ji covid časi niso bili ravno pri srcu. Je pa res, da v svetovnem pokalu ni doživela obdobja pred covidom, tako da ji je šele letošnji finale v Meribelu prinesel tudi nekaj spektakularnega vzdušja.

"V svetovni pokal sem vstopila že po začetku epidemije covida. Pravzaprav drugačnega svetovnega pokala sploh ne poznam. In ta, ki ga jaz poznam, preveč spominja na tekme nižje ravni, na katerih poleg nas ni nikogar. Zato je bilo prav dobrodošlo, da smo se na olimpijskih igrah in na finalu svetovnega pokala, lahko tudi vsaj malo družili."

Že po koncu svetovnega pokala je v tej pomladi investirala v hitre discipline z mislijo, da izboljša svoje predstave na hitro postavljenih veleslalomih. Pozitivni stranski učinek je bil, da je osvojila naslove državne prvakinje v obeh hitrih disciplinah in v kombinaciji.

"Smo se odločili z ekipo, da se bom malo bolj vrgla v hitre discipline. Predvsem zato, ker v veleslalomu ne znam pravilno reagirati, kadar je postavljeno naravnost in je proga zelo hitra. To je trenutno moj največji minus. Ne moremo pa govoriti o novi zvezdi v hitrih disciplinah, ker mi predvsem superveleslalom ni prijetna disciplina. Hitrost je visoka, ob tem pa moraš delati zahtevne zavoje. Smuk mi je bolj všeč, sama hitrost mi ustreza, zavoji pa niso tako hudi."

Slovenija je gostila ekipno evropsko prvenstvo v šahu, brez uspeha za slovenske šahiste in šahistke, hkrati poteka dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka. V večeru na Valu 202 se v športno pogovorni oddaji V sredo odpravimo na črno-bela polja šahovskih figur.

Slovenija je gostila ekipno evropsko prvenstvo v šahu

Brez uspeha za slovenske šahiste in šahistke na domačem ekipnem evropskem prvenstvu, hkrati poteka dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Nimamo vsak dan priložnost govoriti o šahu, konec letošnjega leta pa je za to več kot primeren, da spregovorimo o igri na 64 poljih, ki nam ob koncu novembra in začetku decembra ponuja toliko razlogov za pravzaprav vsakodnevno debato. Spomladi bo Slovenija gostila še posamično prvenstvo.

Gostje:
- Nina Rob, direktorica evropskega prvenstva
- Matej Šebenik, član slovenske reprezentance in član strokovnega sveta
- Matjaž Mazzini, predsednik komisije za promocijo šaha pri ŠZS
- Luka Lenič, najboljši slovenski šahist in prva šahovnica na zadnjih velikih tekmovanjih

Konec tedna se začenja sezona svetovnega pokala v smučarskih tekih. V večeru na Valu 202 se posvetimo začetku sezone Anamarije Lampič, ki bo v olimpijski sezoni eden osrednjih slovenskih zimskih likov.

Pred začetkom svetovnega pokala v smučarskih tekih

Konec tedna se začenja sezona za smučarske tekače, tudi za Anamarijo Lampič, ki bo v olimpijski sezoni eden osrednjih slovenskih zimskih likov.

Po nekaj težavah z boleznijo in prehladi je še vedno pozitivna, saj ve, da je poleti in jeseni dobro trenirala. Z ekipo so se letos odločili za višinske priprave z mislijo na Olimpijske igre.

"Lani sem bila na visokem nivoju – težko rečem, da bom letos to ponovila ali presegla. Imam željo biti še boljša, telo pa bo pokazalo kaj še lahko naredi, koliko še imam moči. Vsak dan, vsako leto delam na tem, da bi se izboljšala." – Anamarija Lampič

Pred kratkim se je skoraj popolnoma spremenila servisna ekipa. Lampičeva upa, da se bo dobro obnesla:

"Olimpijska sezona je že pred vrati, jaz pa novih ljudi sploh še nisem spoznala. Tu je velik vprašaj kako bomo zmogli. Počakati moramo na tekme. Menim, da so prepozno šli v to akcijo, ukrepati bi bilo treba takoj po koncu sezone."

Svoje občutke pred pričetkom sezone so podali tudi Miha Šimenc, Eva Urevc in trener reprezentance Nejc Brodar.

V drugi polovici januarja bo domača tekmo v Planici, nato pa sledi selitev na planjavo nad Pekingom v začetku februarja.

V sredinem večeru na Valu 202 vam ponudimo preplet zgodb slovenskih športnikov, ki so prevzeli slovensko državljanstvo in pustili pečat v slovenskem prostoru. Vladimir Boisa, Marija Šestak, Jakov Fak, Natalija Derepasko, Kliton Bozgo, Zoran Jovačič in Bojan Tokič vzbudijo zanimanje pri širokem spektru ljubiteljev športa, njihove zgodbe prepletemo v športno-pogovorni oddaji V sredo.

Zgodbe sedmih športnikov, za katere se je Slovenija iz postojanke sredi kariere spremenila v nov dom.

Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije smo prepletli zgodbe nekaterih izpostavljenih športnikov, ki so v Slovenijo iz tujine in iz takšnih ali drugačnih razlogov tu ostali vse do danes, večina je na mednarodnih tekmovanjih tudi zastopala Slovenijo.

Denimo namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je za Slovenijo nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, v Londonu leta 2012, v Riu de Janeiru leta 2016 in v Tokiu leta 2021.

Za uspeh mora biti prisoten tudi kanček talenta

"Kot otroci v Bosni smo se veliko podili po nogometnih igriščih. Mojemu očetu, ki je tudi trener namiznega tenisa, gre zahvala, da me je pripeljal v ta šport. Ne vem, kako bi se vse skupaj zvrstilo, če bi se zares podal v nogomet." - Bojan Tokić

Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.

Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah

"Slovenija mi je dala veliko, tukaj imam veliko prijateljev, dobro se počutim, blizu je morje, blizu je tudi smučišče. Dala mi je eno novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna." - Marija Šestak

Devetinštiridesetletni Kliton Bozgo je v Maribor prišel z 22 leti. Zvezdne trenutke v nogometni ligi prvakov je doživel prav z vijoličastimi. Vmes je igral za Olimpijo, pozneje še v Avstriji. Dvakrat je bil najboljši strelec slovenske lige.

Za vsakega nogometaša je čast, da igra za svojo državo 

"Odločil sem se za Maribor. Zelo dobra izbira. Prvič sem igral za Maribor, žena je iz Maribora, poročila sva se na ljubljanskem gradu. Ko sva dobila datum za poroko, je prišlo vabilo iz reprezentance za isti dan." - Kliton Bozgo

Jakov Fak je za slovensko biatlonsko reprezentanco začel nastopati leta 2010 in takoj začel nizati uspehe. Ko je prišel v Slovenijo, je čutil, da se mora znova dokazati in da kolajne, ki jih je osvojil prej, ne veljajo nič več.

Medalje doma nimajo posebnega mesta, športniki vedno stremimo k novim uspehom

"Moj dom je zdaj tu, tukaj se počutim dobro. Mislim, da so me ljudje sprejeli in tudi jaz sem sprejel večino dobrih stvari, ki jih Slovenija ponuja." - Jakov Fak

Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Svoje življenje je posvetila športu, a nikoli si ni predstavljala, da bo trenerka.

Moj cilj je biti najboljši

"Ko sem igrala za slovensko reprezentanco sem dobila slovensko državljanstvo. Ukrajina ne dovoli dvojnega državljanstva, zato sem morala ukrajinski potni list vrniti in ostal mi je samo slovenski." - Nataša Derepasko

Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.

Počutim se kot Slovenec, a ne zanikam svojih korenin

"Slovenijo sem poznal. Mislil sem, da bom ostal petnajst dni, pa sem tu že 29. leto. Leta 1992 sem imel 16 let. V Slovenijo sem prišel ambiciozen, kar ni slabo, potem pa sem doživel, da ni bilo tako, da so bili drugačni časi." - Zoran Jovičić

Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.

Živim v najlepšem mestu, ki me spominja na Gruzijo

"Saj veste, kaj pravijo. Od koder je tvoja žena, od tam si tudi ti. Moja žena pa je iz Ljubljane. Živim v najlepšem mestu, ki me zaradi zelene narave spominja na Gruzijo." - Vladimer Boisa

V tokratni športno pogovorni oddaji v središče postavljamo slovenske odbojkarje, ki so izjemno odigrali predtekmovanje v ligi narodov. Slovenija bo kot prva debitantka v tem tekmovanju, oziroma predhodnji svetovni ligi, zaigrala v polfinalu. Kako dojemajo slovenski uspeh različne generacije slovenske odbojke, izveste v večeru na Valu 202.

Slovenski odbojkarji v polfinalu lige narodov

Slovenski odbojkarji so se že v svojem krstnem nastopu v ligi narodov uvrstili na sklepni turnir najboljše četverice. Reprezentanca v Riminiju s svojimi predstavami navdušuje že skoraj en mesec, nanizala je 12 zmag.

"Ne samo mi, cela Slovenija je lahko ponosna na te fante, da živijo odbojko 24 ur in so najboljši prijatelji!" – Sebastijan Škorc, pomočnik selektorja

Že pred nekaj dnevi je dvestoto tekmo v reprezentančnem dresu odigral Mitja Gasparini, proti Bolgariji je ta jubilej dosegel še kapetan Tine Urnaut.

"Zelo sem vesel, da nam je uspelo zmagati na moji 200. tekmi v reprezentanci, je pa pomembna tekma iz več razlogov. Glavni razlog je tudi vrstitev na sklepni turnir. Zelo sem vesel." – Tine Urnaut

V polfinalu lige narodov se bo Slovenija v soboto pomerila s Poljsko.

Ob polfinalnih tekmah slovenskega odbojkarskega pokala preverimo, kaj je minula, doslej najkakovostnejša sezona na domačih tleh, prinesla posameznim klubom. Ugotavljali bomo, kakšna je klubska in reprezentančna prihodnost slovenske odbojke, kdo so vzhajajoče zvezde ter kakšen je doseg slovenskih klubov in reprezentanc.

Merkur Maribor po 28 letih spet državni prvak v odbojki

S petkovim finalom državnega pokala med ekipama ACH Volley Ljubljana in Calcit Volley se sklepa ena najzanimivejših sezon slovenske odbojke.

V domačem prvenstvu je Merkur Maribor prekinil primat kluba iz prestolnice, ko je preprečil 17. zaporedni naslov ljubljanskemu ACH Volleyju. Podpredsednik in izvršni direktor štajerskega kluba Matjaž Strdin je poudaril povezanost, ki se je razvila v ekipi. To v veliki meri pripisuje pretežno domače sestavljeni ekipi, ki tudi manj stane – zaradi česar so lahko parirali finančno močnejšima kluboma iz Ljubljane in Kamnika.

"V domačem prvenstvu so Mariborčani pokazali več želje, odločnosti, na koncu verjetno tudi znanja. Seveda mi je žal za državno prvenstvo, a pred nami je še finale pokala - tudi to je za nas pomembno tekmovanje, saj nam odpira pot do evropskih pokalov v prihodnji sezoni, in verjamem, da naši igralci zadnjo tekmo sezone jemljejo resno." - Rasto Oderlap, predsednik ACH Volleyja

ACH Volley je sicer spet prejel naziv srednjeevropskih prvakov, a v ligi prvakov ni dosegel želenih uspehov. Ljubljanski klub bo zaprosil za izdajo posebnega povabila za nastopanje v ligi prvakov prihodnjo sezono, še večjo željo po udeležbi pa predstavlja dejstvo, da bo prireditev ob žrebu potekala v Sloveniji, kar še utrjuje položaj slovenske odbojke.

Gregor Hribar, predsednik kamniškega Calcita, trdi celo, da smo spremljali najbolj kakovostno odbojko od osamosvojitve. Oderlap se ne strinja, meni, da je bilo sicer bolj razburljivo, a ne bolj kakovostno, saj kakovost kaže uspešnost na mednarodnih tekmovanjih.

Z dvigom slovenske odbojke se bo pri vseh omenjenih klubih hitro razvila tekma za novačenje domačih odbojkarjev, čeprav morajo kakovost iskati tudi v tujini. Klubski razcvet pa prinaša dobre napovedi tudi za državno reprezentanco, ki se v nedeljo zbere za nastope v ligi narodov.

Kolesarska pomlad v vseh pogledih ponuja slovensko navdušenje ob izjemnih predstavah Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. V športno pogovorni oddaji V sredo Igor Tominec gosti direktorja dirke po Sloveniji Bogdana Finka in slovenskega selektorja in športnega direktorja ekipe Tadeja Pogačarja Andreja Hauptmana. Govorili bodo o pravkar končani dirki po Baskiji, taktiki v kolesarstvu in vlogi pomočnikov, ki jo občasno za zadovoljstvo v ekipi prevzamejo tudi najboljši posamezniki.

Andrej Hauptman in Bogdan Fink o kolesarskih podvigih naših najboljših na dirki po Baskiji in o nadaljevanju sezone tudi na domačih tleh

Primož Roglič in Tadej Pogačar sta z medsebojnim dvobojem na dirki po Baskiji poskrbela, da se je kolesarstvo bolj kot po navadi spremljalo že v aprilu. S svojimi nastopi sta dokazala, da sta ta hip številka ena in številka dve na svetu. Večina ljudi je bila osredotočena prav na slovenska asa, sama pa sta poudarjala, da so na dirki še drugi kakovostni kolesarji. Tako meni tudi slovenski selektor in športni direktor ekipe emiratov Andrej Hauptman, ki trdi, da so tudi druge ekipe imele veliko odličnih tekmovalcev.

"Prava konkurenca, skoraj vsi tisti, ki so na takih dirkah lahko dobri, so bili tam. Čeprav na vzponu, ko sta Primož in Tadej pritisnila na vso moč, ni bilo tako." – Andrej Hauptman

Po dobrem začetku sezone lahko nestrpno pričakujemo prihodnje dirke in etape, ki nas čakajo. Na sporedu je tudi dirka po Sloveniji, ki bo potekala med 9. in 13. junijem. Direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink je razkril, da bodo razen Prekmurja zajeta bolj ali manj vsa območja naše države. Celotna trasa bo predstavljena v začetku maja.

"Vožnje na čas ne bo. Bo pet etap, ki so narejene tako, da je vsak dan kot enodnevna dirka. Zadnji dve uri imamo neposredni televizijski prenos in zato je v drugem delu etape tehnično in hribovito najbolj zanimivo." – Bogdan Fink

Kot športni direktor ekipe emiratov se bo dirke udeležil tudi Andrej Hauptman. S kakšno zasedbo, še ne ve, vendar upa, da bo v njej tudi Tadej.

Končana zima je prinesla cel kup podvigov slovenskih športnikov. Najuspešnejše so bile skakalke, Ema Klinec je postala svetovna prvakinja, Nika Križnar pa skupna zmagovalka svetovnega pokala. Po Primožu Peterki in Petru Prevcu je gostja tokratne športno pogovorne oddaje postala prva skakalka z velikim kristalnim globusom. Nika Križnar, sinonim za nasmejanost, tekmovalnost in neustrašnost, razkriva svojo pot do prestola v večernem pogovoru z Daretom Ruparjem.

Simpatična in zgovorna Gorenjka Nika Križnar je zaupala želje in cilje, ki so postavljeni najvišje, tako kot se za najboljšo skakalko na svetu tudi spodobi

Po nekaj prespanih nočeh v domači postelji so se ji misli že umirile. Lep del doživetega v zadnji sezoni, jubilejni deseti med smučarskimi skakalkami v svetovnem pokalu, je v sredinem večeru z nami delila Nika Križnar. Šele druga Slovenka, ki ji je uspelo osvojiti veliki kristalni globus. Obenem pa peta smučarska skakalka, ki je sezono ob koncu končala na vrhu seštevka zime.

Nika je govorila tudi o nepozabnem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu in tudi o tem, da so Slovenke v pokalu narodov za nekaj točk zgrešile zmago. Drugič doslej so sezono končale na 2. mestu.

“Ko dosežeš tak rezultat, dobiš dodatno motivacijo. Če je Primožu Peterki uspelo domov prinesti dva globusa, zakaj jih ne bi tudi meni?” pic.twitter.com/xjKsEdjMq7

— Val 202 (@Val202) April 7, 2021

Tudi mimo začetkov njene športne poti ni šlo. Osemmetrska naprava v Žireh je bila dovolj, da se je kot deklica iz Delnic v Poljanski dolini zapisala skokom. Prvo in še vedno zelo pomembno vzornico pa je našla kar v klubu – v Emi Klinec.

"Ko dosežeš tak rezultat, dobiš še dodatno motivacijo. Če je Primožu Peterki uspelo domov prinesti dva globusa, zakaj ne bi tudi meni uspelo to? Jaz se bom trudila še naprej. Poleg tega pa so zraven še pomembnejši cilji, kot so olimpijske igre. Tam bi tudi rada osvojila eno medaljo, ni pomembno, katere barve. Manjka pa mi še ena medalja s svetovnega prvenstva, tista najpomembnejša, tista, ki se najbolj sveti. Mogoče mi uspe v Planici, kaj pa vemo."

Ob vsem nam je Križnarjeva zaupala tudi, da njenih visokih ciljev in želja še zdaleč ni konec. Predvsem so ti povezani s prihodnjima sezonama, ki prinašata olimpijske igre v Pekingu in domače svetovno prvenstvo klasičnih smučarjev v Planici.

Svetovno prvenstvo v vnordijskem smučanju je v Oberstdorfu postreglo s kar šestimi slovenskimi kolajnami. Prvenstvo v Nemčiji je bilo zadnje pred Planico 2023. Organizatorji so že prevzeli zastavo svetovnih prvenstev, kako uspešni bodo slovenski športniki čez dve leti pa je odvisno tudi od načrtovanja dela v posameznih reprezentancah. Po koncu prvenstva na Bavarskem o izzivih prihodnosti govorimo s koordinatorjema slovenskih nordijskih reprezentanc in vodjo organizacijskega komiteja Planica 2023.

53. svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je v Oberstdorfu postreglo s kar šestimi slovenskimi kolajnami

Za slovensko nordijsko reprezentanco je najuspešnejše svetovno prvenstvo do zdaj. Po prvenstvu slovenskih zimskih športnikov gostimo koordinatorja slovenskih nordijskih reprezentanc. Analizirali bomo opravljeno delo v Oberstdorfu in razmišljali kako se pripraviti na domače svetovno prvenstvo v Planici leta 2023.

“Slovenci so v veliki merili dojeli, da je kot rekreativni šport smučarski tek univerzalen šport. Letošnja zima je pokazala, kako so Slovenci navdušeni nad smučarskim tekom, in zelo me veseli, da je veliko ljudi navdušenih nad tem športom. Za vrhunski smučarski tek se odločajo tisti, ki jim to pomeni še nekaj več, predvsem znajo to privzgojiti svojim otrokom.” - Marko Gracer, koordinator reprezentanc v teku na smučeh

Slovenski dobitniki kolajn:
Ema Klinec - 1. mesto na srednji skakalnici
Nika Križnar, Špela Rogelj, Urša Bogataj in Ema Klinec - 2. mesto na ekipni tekmi
Anamarija Lampič in Eva Urevc - 3. mesto v sprintu dvojic
Anže Lanišek - 3. mesto na srednji skakalnici
Anamarija Lampič - 3. mesto v sprintu v klasični tehniki
Nika Križnar - 3. mesto na veliki skakalnici

“Kolajne nikakor niso samoumevne. Je trdo delo vsakega člena, kamenčka, ki sestavlja mozaik. Nam je cilj, da nismo peti ali šesti, ampak med najboljšimi tremi reprezentancami. Kar pomeni, da potrebujemo izredno močno ekipo.” - Gorazd Pogorelčnik vodja panoge smučarskih skokov in nordijske kombinacije

Prvenstvo v Nemčiji je bilo zadnje pred Planico 2023. Organizatorji so že prevzeli zastavo svetovnih prvenstev, kako uspešni bodo slovenski športniki čez dve leti, pa je odvisno tudi od načrtovanja dela v posameznih reprezentancah.

“Velikokrat smo si prizadevali, da bi to prvenstvo bilo v Sloveniji. Na kongresu pred tem smo bili nekoliko obupani, saj je Oberstdorf takrat dobil prvenstvo. Če pa danes nekoliko pomislim, je morda celo bolje, da je tako, zaradi okoliščin po svetu.” – Tomaž Šušteršič generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica 2023

Po koncu novoletne skakalne turneje bomo v športno pogovorni oddaji V sredo gostili glavnega trenerja slovenske skakalne reprezentance Roberta Hrgoto. Reprezentanco je prevzel med domačim svetovnim prvenstvom v poletih v Planici in poskrbel, da je moštvo zadihalo s polnimi pljuči. Nekdanji slovenski reprezentant, zdaj pa eden najmlajših trenerjev v karavani, se bo v sredo zvečer o minuli novoletni turneji in prihodnosti slovenske reprezentance pogovarjal z Boštjanom Reberšakom.

Vedno visoki apetiti slovenske skakalne reprezentance na 69. novoletni turneji niso bili potešeni, želja po dokazovanju je odnesla odlične rezultate

Po koncu novoletne skakalne turneje smo v športno pogovorni oddaji V sredo gostili glavnega trenerja slovenske skakalne reprezentance Roberta Hrgoto. Reprezentanco je prevzel med domačim svetovnim prvenstvom v poletih v Planici in poskrbel, da je moštvo zadihalo s polnimi pljuči."Po sposobnosti fantov, ki so jih kazali na treningih pred novoletno turnejo, sem računal, da bi dva fanta lahko imela možnost za prvo deseterico. Eden od teh je Peter Prevc, ki je nakazal formo v vzponu z 9. mestom skupno. Grenak priokus je pri Anžetu, ki je z vsemi težavami pri doskoku v Nemčiji še vedno ostal, ko pogledam na koncu, v igri morda za 4., 5. ali celo tretje mesto. Težko je biti zdaj pameten, kam bi se zavihtel. Zavihtel se je na mesto, na katerem je, a mislim, da sva se oba, tako Anže kot jaz, veliko naučila iz te izkušnje," je novoletno turnejo ocenil glavni trener naše reprezentance.

Opravili smo tudi pogovor z najbolj vročim slovenskim skakalcem v letošnji sezoni, Anžetom Laniškom.

"V preteklosti bi velikokrat vrgel očala, čelado, smuči, ampak enostavno oprema ni bila nič kriva. Če je bil kdo kriv, sem bil to sam. Tudi lani v Kulmu sem imel kar precejšen izpad, ko se mi je ponesrečila prva serija, potem ko sem bil v kvalifikacijah tretji. Dobro sem se moral razpihati. Včeraj sem to sprejel veliko bolj mirno. Mislim, da je to neka stopnička ali celo dve na poti k uspehu." - Anže Lanišek

"Zdi se mi, da se načrtno dela zelo dobro do prvih uspehov, potem pa glava podivja in ta načrt se podre. Zdi se mi, da je tu potrebno bolj ohranjati pristop, način dela z mladimi, ki je dober. Pri preskoku iz mladinske v člansko reprezentanco je potrebno ohraniti isti način, isti nivo dela in potem pri zrelih dvajsetih dosegati vrhunske rezultate, ne pa ugasniti kot sveča." - Robert Hrgota

Robert Hrgota je razkril tudi, kako se je znašel v skokih, kako je sprejet na trenerski tribuni kot najmlajši trener in česa si želi pri gradnji strokovnega vodstva ekipe naše reprezentance.

V večeru na Valu 202 zaokrožimo kariero Filipa Flisarja. Smučarski kros je v njegovnem obdobju v Sloveniji dobil mesto med zimskimi športi. Vselej zanimiv sogovornik in smučar, ki mu ob naslovu svetovnega prvaka manjka le olimpijska kolajna bo v večeru klepetal z Jožetom Pepevnikom.

Tik pred iztekom koledarskega leta 2020 je konec svoje profesionalne športne kariere naznanil Filip Flisar

Najuspešnejši slovenski smučar prostega sloga - v svoji vitrini ima tudi zlato kolajno s svetovnega prvenstva in kristalni globus svetovnega pokala - je smučarskemu krosu pomahal v slovo pri 33 letih. Vesel predvsem dejstva, da športno pot končuje zdrav.

"V svoji karieri se na srečo nisem prehudo poškodoval. Imam telo, ki je funkcionalno in bo takšno še kar nekaj časa. Zato je zdaj pravi trenutek, da rečem bobu bob in grem v naslednje obdobje svojega življenja ter izkoristim svoje športne in atletske sposobnosti za nove vragolije."

Z neposredno komunikacijo in pregovorno štajersko zgovornostjo je v zadnjem desetletju z roko v roki z vrhunskimi rezultati ustvaril podobo enega najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov. In tistega, ki je dotlej neznano športno disciplino Slovencem najbolj približal.

Z njim smo se pogovarjali o spominih, vzponih in padcih, prelomnih trenutkih ter iskanju adrenalina v novih izzivih.

Večerni pogovori s športniki.

Matjaž Kek, Boštjan Nachbar in Martin Hvastija o športnih dogodkih v letu, ki ga je zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni

Posebno leto 2020 so v slovenskem prerezu zaznamovali predvsem nogometaši, kolesarji in košarkarji, ki so vsak na svojem področju utirali pot športnim tekmovanjem v spremenjeni realnosti. V ligi NBA sta navduševala Goran Dragić in Luka Dončić, nogometaši so končali tako domače prvenstvo kot mednarodna tekmovanja in imeli za nameček še pestro reprezentančno jesen, kolesarji pa so kljub prestavitvam izpeljali vse tri tritedenske dirke: po Franciji, Italiji in Španiji. Kako so se športi prilagajali in kakšna je prihodnost športnih tekmovanj? Kaj vzeti iz leta 2020 in kako zagristi v novo leto z najobsežnejšim koledarjem športnih tekmovanj doslej?

Spomladi se je ves šport znašel v hudem krču. Od marca so tekmovanja odpadala kot po tekočem traku. Številne panoge so predčasno končale sezono brez razglašenega zmagovalca. Nogomet pač ne.

“Treba je imeti prave ljudi na odgovornih mestih. Ne glede na to, da je Slovenec na čelu Uefe. Zagovarjal je idejo, naj se nogomet igra. Seveda ob ustreznih protokolih in lahko rečem, da so ti protokoli bili zelo strogi.” – selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek

V Žogi o ligi narodov, prvem mestu in jesenskem vtisu, razmišljali pa smo tudi o možnih ugodnih tekmecih na žrebu za mundial, pa ugotovili, da je precej več neugodnih. Gostje: Boštjan Janežič, Jože Pepevnik, @AljazGolcer in @MarkoCirman @Val202 https://t.co/0jckH9OEnT

— Luka Petric (@PetricLuka) November 19, 2020

Šport je v mlajših kategorijah tako v prvem kot tudi v drugem valu epidemije zastal, izjema so le profesionalni športniki.

“Boli me, da v Sloveniji mladim že več mesecev ni omogočeno trenirati. Verjamem, da bi bilo ob strogih protokolih lahko omogočeno mladim, da trenirajo. Predvsem, ker v pogovorih s starši in ljudmi v športu slišim, da mladi po vseh teh mesecih izgubljajo motivacijo za šport. In to nas lahko zelo skrbi.” – direktor sindikata košarkarjev evrolige Boštjan Nachbar

Slovensko kolesarstvo je v letošnjem letu zajela evforija. Z zmagama na dveh tritedenskih dirkah so slovenski kolesarji pokazali, da so več kot konkurenčni tudi najboljšim državam.

“Težko sledimo evforiji, ki se dogaja okrog kolesarstva v Sloveniji in širše. To nam v kolesarsko bolje razvitih državah zavidajo. Z veseljem sledijo tekmovalnosti Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja in upam, da bomo še nekaj let navijali za njiju.” – kolesarski komentator in nekdanji kolesar Martin Hvastija

Prišel, videl, zmagal @TamauPogi #tdf2020
Video @LukaD_ @bozic_matic pic.twitter.com/WaSiIqiWo9

— Igor Tominec (@IgorTominec) September 21, 2020

V Planici je vse pripravljeno na začetek svetovnega prvenstva v poletih. Da bi bili pred prvim zimskim vrhuncem sezone pripravljeni tudi vi, vam v večeru na Valu 202 ponujamo vpogled v zakulisje, predstavimo strokovnega komentatorja Jureta Šinkovca in pričakovanja slovenske reprezentance.

Pogovor s strokovnim komentatorjem Juretom Šinkovcem

V Planici je vse pripravljeno na začetek svetovnega prvenstva v poletih. Da bi bili pred prvim zimskim vrhuncem sezone pripravljeni tudi vi, vam v tokratni oddaji ponujamo vpogled v zakulisje, predstavimo strokovnega komentatorja Jureta Šinkovca in pričakovanja slovenske reprezentance.

"Čustva ob prihodu v Planico so še vedno prisotna. Skakalci smo vedno, ko smo se odpravljali na tekmo že v Ratečah pogledali, kako se obnaša prva zastava ob cesti. Če je plapolala, smo že vedeli koliko je ura in da se nekaj dogaja v zraku." - Jure Šinkovec

Matej Hrastar je pripravil pregled slovenskih nastopov in izvrstnih rezultatov na svetovnih prvenstvih. Med njimi je bil tudi uspeh na svetovnem prvenstvu leta 2012, ko je Robert Kranjec osvojil naslov svetovnega prvaka, naslednji dan pa skupaj z Jernejem Damnjanom, Jurijem Tepešem in Juretom Šinkovcem na ekipni tekmi osvojil tretje mesto.

"Mi gredo kar kocine pokonci, ko poslušam posnetke s tistega svetovnega prvenstva. Še kako se spomnim teh poletov, že na posamični tekmi se spomnim Robijevih poletov. Takrat smo ga, kot izkušenega letalca, res poslušali in poskušali naslednji dan uprizoriti nekaj podobnega." - Jure Šinkovec o medalji s svetovnega prvenstva

Boštjan Reberšak je pred začetkom zbral misli šestih slovenskih tekmovalcev, ki bodo nastopili na prvih dveh treningih in se skušali uvrstiti na kvalifikacije. V kakšnih razmerah bodo nastopili pa je preveril Aleš Smrekar, na pomoč mu je priskočil vodja tekmovanja Jelko Gros.

Večerni pogovori s športniki.

Poleg pogovora z nosilci prvih slovenskih zlatih olimpijskih kolajn, vam ponujamo še vpogled v delavnik športnikov. Prisluhnite kako športniki skrbijo za prehrano, prihološko pripravo in regeneracijo

V oddaji V sredo gostimo zlate olimpijce iz Sydneyja. Iztok Čop, Luka Špik in Rajmond Debevec so na današnji dan pred natanko dvajsetimi leti osvojili prvi slovenski zlati olimpijski kolajni. Kam jih je zapeljalo življenje in kakšni so spomini na zgodovinski dan v Sydneyju, izveste zvečer na Valu 202.

Slovenija je sedma država na svetu, ki je v letni koledar praznikov vključila tudi dan športa.

Val 202 na današnji dan ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Dan smo začeli v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora. Jože Pepevnik je preverjal kakšen je dan nogometaša in koliko prilagajanja potrebujejo športniki pri prehrani.

Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, ki vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo. Na treningu si je delček tega ogledal Matej Hrastar.

V spodnjem prispevku lahko izveste, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Marko Polak je ugotavljal kako poteka regeneracija pri kolesarjih.

V večeru na Valu 202 ponudimo ekskluziven vpogled v kolesarsko dirko po Franciji. Po kraljevski etapi so karte razdeljene, kakšne imata v rokah najboljša slovenska kolesarja izveste v večerni pogovorni oddaji.

Primož Roglič deluje v smislu, prišel sem in tu sem zato, da zmagam

Sredin večer po kraljevski etapi na 107. dirki po Franciji je bil rezerviran za pogovor o tem, kako so razdeljene karte pred zadnjimi štirimi etapami. Gostje so bili Martin Hvastija, Bogdan Fink in športni direktor ekipe Bahrain McLaren Gorazd Štangelj. Iz Courchevela se je javil tudi naš reporter Igor Tominec, svoje mnenje je dodal tudi Jani Brajkovič.

"Kar počneta Primož in Tadej, je nepredstavljivo za način razmišljanja, ki smo ga imeli še pred tremi ali štirimi leti. Nihče si ni upal pomisliti, da je to realen domet slovenskega kolesarstva. A smo prišli do tega." – Martin Hvastija

"Ko je Primož odhajal iz Adrie Mobil v Lotto Jumbo, je bil njegov cilj, da je v igri za zmago na dirki po Franciji 2020. To je povedal na prvem srečanju z novo ekipo," le eno izmed številnih zanimivosti razkrije Bogdan Fink.

"Četrtkova etapa prinaša teoretično zadnjo priložnost za spremembe v skupnem seštevku na samem vrhu, a menim, da so stopničke v večji meri že izklesane." – Gorazd Štangelj

Ob koncu oddaje je beseda stekla še o prihodnosti, vezani na preteklost ekip naših kolesarskih asov.

Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.

Tadej Pogačar je pri rosnih letih že dokazal, da je resen pretendent za skupno zmago na tritedenski dirki

Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadaljevanju dirke?

V posebni oddaji smo o tem razglabljali z gostoma Martinom Hvastjo, v tem času najbolj poznan kot televizijski komentator Toura, in Gorazdom Penkom, športnim direktorjem ženske ekipe ALE BTC Ljubljana in direktor Maratona Franja.

"Lahko si samo želimo, da v tej pravljici uživamo do konca Toura." – Gorazd Penko

Kakšna je razlika med našima kolesarjema? "Pogačarju se pozna, da je začel zelo mlad. Ta njegova spretnost, ko ostane sam, tudi v sprintih skupine pride do izraza, pri Rogliču pa se vidi, da je še vedno nekako "trd", ravno zaradi poznega začetka. Tadej je fenomen, je fant z izredno regeneracijo. Mislim, da je bila lanska dirka po Italiji Primožu izredno dobra šola. Tam je vozil kot nekakšen "najhitrejši strelec na divjem zahodu".

Večerni pogovori s športniki.

Trener državnih prvakov o prejšnji in prihajajoči sezoni, o Evropi ter o svoji igralski poti

Gost oddaje V sredo Dušan Kosić je pred dvema tednoma z nogometnim moštvom Celja osvojil prvi naslov državnih prvakov. Časa za počitek ni, saj se prva slovenska liga začne že prihodnji teden, kmalu pa tudi kvalifikacije za ligo prvakov.

"Vemo, da je Maribor v preteklosti v Evropi pisal čudovite zgodbe, od tega je veliko imel ves slovenski svet. Smo pogumni in smo v položaju, da tam nekaj naredimo. V mislih ne imeti le Celja, ampak celotno Slovenijo." - Dušan Kosič

Ljubljančan je pred trenersko kariero nogomet igral pri številnih klubih. Igralsko pot je začel pri Svobodi, največ nastopov je zbral za Olimpijo. Po koncu obdobja pri zelenih je odšel v četrto avstrijsko ligo, kjer je končal kariero.

"Bil sem hvaležen igralec. Kamor so me postavili, tam sem igral. Po navadi tam, kjer je manjkal kakšen igralec. Mogoče mi prav zaradi tega ni uspelo narediti prave mednarodne kariere." - Dušan Kosič

Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj. V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.

Po več kot dvajsetih letih se je v tekaški reprezentanci zgodilo, da je več moških kot žensk

Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj.

"Jaz sem zelo vesela, da sem vztrajala in da mi je uspelo na tem prvenstvu osvojiti kolajno. Verjela sem, da mi bo to enkrat uspelo." - Katja Višnar

V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.

"Vedno, ko pogledaš nazaj, se spomniš tistih lepših trenutkov. Prav se mi zdi, da je tako, da to nekako ostane. Kljub tej dolgi karieri se bom vedno spominjala teh najlepših trenutkov." - Vesna Fabjan

Večerni pogovori s športniki.

Športna redakcija že nekaj tednov vestno pripravlja športni kviz. Vsakič eden sestavi 10 vprašanj, preostali odgovarjajo in zbirajo točke

Kdo od Slovencev je osvojil medalje na biatlonskih svetovnih prvenstvih? Kateri slovenski košarkarski klubi so igrali v prvi jugoslovanski ligi? Kaj je Ma-Gi-Ca?

To je le nekaj vprašanj novega sredinega športnega kviza na Valu 202. Člani športnega uredništva jih pripravljajo na daljavo, prek spletne klepetalnice. Vprašanja in odgovore morajo posneti, pri tem pa ne smejo uporabljati pripomočkov, ki bi jim lahko pomagali pri iskanju odgovorov. Izpraševalec je bil tokrat Uroš Volk.

Večerni pogovori s športniki.

Kvizi so se v zadnjih tednih dobro prijeli v športnem uredništvu Radia Slovenija, še bolj kot sicer

Vsako soboto prek spletne klepetalnice na daljavo izpeljejo kviz, ki ga vsakič sestavi nekdo drug.

Tokrat je bil to Matej Hrastar, vprašanja pa so med drugim vezana na presenečenja svetovnih prvenstev v nogometu, na najuspešnejši slalom v zgodovini slovenskega smučanja in tudi na prevlado najboljšega odbojkarskega moštva v Sloveniji.