Zelena luč

V Sloveniji je kar nekaj krajev, kjer pešci nimajo avtomatične pravice prehoda ceste. Semafor za zeleno luč za pešce zahteva pritisk tipke in če pešec tega ne ve, bo moral dolgo čakati, da bi lahko varno prečkal cestišče. Mnogi se zato odločijo za skok na cesto ob rdeči luči, kar seveda tako za voznike kot za pešce predstavlja veliko nevarnost.

Zakaj se torej zelena luč za pešce ne bi prižgala samodejno? Nam semaforji s svojimi forami dejansko poslabšujejo cestno varnost? Akcija Semafor brez for naslavlja prav ta vprašanja, vse udeležence v prometu vabi k sporočanju podatkov o nevarnih križiščih in priporoča semaforske ureditve, ki bi nam vsem zagotovile večjo varnost.

Za komentarje in ideje: jan.grilc@rtvslo.si

Pogled z razdalje nam včasih razkrije širšo sliko, v kateri se lahko skrivajo rešitve za mnoge probleme mest in naselij. Na prvi pogled bi morda rekli, da sateliti z upravljanjem mest nimajo kaj dosti skupnega. A se to spreminja - sateliti nam lahko zagotovijo podatke o površju, s katerimi lahko bolje razumemo vročinske otoke v mestih, stanje zelenic in rastlin, prometne tokove in varnost infrastrukture. Bistveno pa je, da vse te podatke znamo uporabiti za boljše načrtovanje ukrepov v mestu in naseljih. V Zeleni luči spoznamo projekt, s katerim na Dunaju želijo razviti učinkovit pristop za uporabo satelitskih podatkov o površju Zemlje pri načrtovanju sajenja dreves, spremljanju pogrezanja tal in zagotavljanju hladnih prostorov za meščane v času vročinskih valov.

Gostja:

Zapiski:

Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

Vse več funkcij v sodobnih avtomobilih upravljamo prek zaslonov na dotik, pozornost med vožnjo pa nam odvzame kup stvari, ki jih lahko med vožnjo počnemo. Pogovori, prehranjevanje, uporaba mobilnega telefona ali zgolj misli, ki odtavajo drugam. Že nekaj sekund nepozornosti pa je lahko dovolj, da voznik spregleda prometni znak, pešca ali kolesarja. Posledice so lahko še posebej hude za tiste, ki jih v prometu ne ščiti avtomobilska karoserija. V Zeleni luči preverjamo, kako velik problem so motilci pozornosti na slovenskih cestah in ali avtomobili z vse več zasloni postajajo tudi vse bolj moteči za voznike? Preverjamo tudi, kako deluje španski sistem kamer, ki zaznavajo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, ter kako bi lahko s tehnologijo, ustreznejšo prometno infrastrukturo in drugačnim načrtovanjem avtomobilske notranjosti zmanjšali tveganja za vse udeležence v prometu.

Sogovorniki:

Zapiski:

Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

V Zeleni luči smo se že večkrat pogovarjali z gibalno oviranimi osebami, ki so nam opisale, s kakšnimi izzivi se soočajo na vsakdanjih poteh. Zato tokrat predstavimo uspešen sistem, ki so ga razvili v estonskem Talinu in ljudem z gibalnimi oviranostmi pomaga pri premikanju po kraju. Na enem mestu so zbrali vse informacije o prometnih postajališčih, javnih zgradbah in drugih prostorih, ki so pomembne za invalide. Opremili so jih s fotografijami in natančnimi opisi dostopa, da lahko vsi že vnaprej ugotovijo, če lahko dostopajo do nekega kraja ali stavbe. Pogovorimo se z enim izmed avtorjev tega naprednega sistema, ki bi bil lahko zelo uporaben tudi v slovenskih krajih.

Gost:

Zapiski:

Za komentarje in ideje: jan.grilc@rtvslo.si

Slovenci radi kolesarimo, a predvsem takrat, ko je kolesarjenje šport ali rekreacija. Ko se odpravljamo v službo, šolo ali po opravkih, še vedno pogosto izberemo avtomobil. Kljub vlaganjem v kolesarsko infrastrukturo se delež vsakodnevnih poti, opravljenih s kolesom, bistveno ne povečuje. Kaj nam torej manjka, da bi kolo postalo resna alternativa avtomobilu? V Zeleni luči pogled usmerjamo tudi proti Nizozemski, ki svoje kolesarske kulture ni zgradila čez noč, temveč z desetletji spreminjanja mest in prometne politike. Kaj se lahko od nje naučimo, česa ne moremo preprosto prekopirati in zakaj bi lahko bile naslednji pomemben korak pri nas hitre kolesarske povezave med mesti in njihovim zaledjem?

Gosti:

Zapiski:

Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

V Zeleni luči se pred Dnevom brez avtomobila sprašujemo, kam nas vodi slovenski promet in kako bi lahko spremenili naša naselja, da bi živeli bolj zdravo in manj obremenjevali okolje. Imajo res vsi enake možnosti za premikanje? Kakšne mobilnostne rešitve bi zmanjšale našo odvisnost od avtomobilov? Kako bi lahko potovali hitreje, ceneje in bolj udobno? V času Evropskega tedna mobilnosti lahko mnoge ideje najdete v podkastu Zelena luč. Pogovorimo se z organizatorkami aktivnosti na državni, regionalni in lokalni ravni.

Gostje:

Zapiski: 

Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč bo tokrat osvetlila temo, ki je ob začetku poletja vzbudila kar nekaj začudenja in poskrbela za zmedo. Ljubljanske mestne oblasti razgrnile načrt z imenom Ljubljana - Supermesto 2045. V njem je opredeljen razvoj mnogih področij zelenega prehoda in urejanja javnih površin, glede mobilnosti pa izstopa napoved tako imenovanega “BRT” - ta kratica naj bi pomenila “baterijski tramvaj”. A ta kratica se v tujini že uporablja za sisteme hitrih avtobusnih linij s prilagojeno cestno infrastrukturo. Torej, se v Ljubljani napoveduje tramvaj ali le malo drugačni avtobusi? V drugem delu oddaje pa se pogovorimo še z dvema izmed avtorjev nove peticije za ponovno uvedbo tramvaja v Ljubljani.

Gosti:

Zapiski:

Za pripombe in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

Si predstavljate kolesarsko pot, ki vodi skozi osem držav, razdeljena je na 90 etap in dolga kar 5500 kilometrov? Slovenska ekipa, ki je zasnovala Trans Dinarico, si jo je ne le zamislila, ampak tudi uresničila. Pot zdaj privablja na tisoče kolesarjev, hkrati pa pomeni tudi odlično priložnost za razvoj kolesarskega turizma v krajih, skozi katere vodi. Spoznali bomo te priložnosti med vožnjo po etapi Trans Dinarice od Postojne do Ilirske Bistrice, razmislimo pa tudi o tem, kaj mora nek kraj ponuditi kolesarjem, da postane zanimiva destinacija. Zelena luč se torej ob začetku sezone odpravlja na terensko ekskurzijo!

Gosti:

Zapiski: 

Za komentarje in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat podrobneje pogledamo mit, ki se nanaša na vsakodnevno kolesarjenje v službo in šolo ter na zmanjševanje ogljičnega odtisa prometa. Mit se glasi takole: “Vsakodnevno kolesarjenje ne more resno spremeniti ogljičnega odtisa prometnega sektorja. Trajnostne cilje zmanjševanja izpustov lahko dosežemo le z elektrifikacijo avtomobilov.” Ali to drži? Kako močno lahko kolesarjenje pripomore k zmanjšanju izpustov?

Gostja:

Zapiski: 

Za predloge in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo mit, ki se nanaša na tako imenovani taktični urbanizem, torej začasne preureditve javnih prostorov in spreminjanje prometnih pravil. Mit se glasi takole: “Začasne prostorske ureditve prinašajo samo zmedo in višje stroške, saj je pozneje prostor treba še enkrat (trajno) urediti. Za to morajo poskrbeti strokovnjaki in odločevalci, običajni ljudje nimamo znanja o načrtovanju in urejanju prostora.” Ali to drži? Lahko vključevanje prebivalcev v proces odločanja prinese boljše rezultate?

Gosta: 

Za pripombe in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo temo, ki običajno razdeli javnost in spodbudi žolčne debate. Mit se glasi takole: “Če znižamo hitrostne omejitve v mestu, bo promet počasnejši in še več bo zastojev.” Ali to drži? Je čas vožnje res edina komponenta, o kateri moramo razmišljati, ko se pogovarjamo o hitrostnih omejitvah?

Gost: 

Zapiski: 

V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. V poletni vročini pogledujemo proti senci in raziskujemo mit: “Zelenice in žive meje prinašajo le stroške in delo z vzdrževanjem, veliko boljše so betonske ograje in tlakovane površine.” Pa so res?

Gosti:

Zapiski:

Montpellier je poleg Luksemburga največje urbano središče v Evropski uniji, kjer je javni promet za lokalne prebivalce povsem brezplačen. Kako jim je v mestu, na širšem območju katerega živi pol milijona prebivalcev, v nekaj letih uspelo vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem? Kako potekajo investicije in širitve omrežja? In zakaj morajo turisti ter obiskovalci iz drugih delov Francije za uporabo javnega prometa še vedno plačevati?

Sogovorniki:

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Zastoji na slovenskih avtocestah marsikoga sploh v času poletne sezone marsikoga spravijo v obup. Nekako naraven odziv v takih trenutkih obupa je, da si zaželimo še en dodatni pas, zaradi katerega bi na prvi pogled promet potekal hitreje. A primeri širjenja avtocest z vsega sveta kažejo, da ta logika enostavno ne drži. V Zeleni luči bomo zato tokrat govorili o fenomenu spodbujenega prometa, izhodišče za ta pogovor pa je predlog za novo avtocesto, ki bi vodila od Postojne do Jelšan. Ali torej več cest pomeni manj zastojev ali še več avtomobilov?

Gosti:

Zapiski:

Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si

V estonski prestolnici Talin se po cestah in pločnikih že vozijo majhni roboti za dostavo paketov, na tamkajšnji univerzi so sami razvili avtonomni avtobus, gradijo najmodernejši center za testiranje brezpilotnih letalnikov v Skandinaviji, iščejo poti za vključevanje dronov v javne storitve, digitalizirali so informacije o javnih prostorih za gibalno ovirane in vabijo razvijalce digitalnih storitev z vsega sveta, da svoje izdelke pridejo preizkusiti v Talin. Na mnogih ravneh je estonska družba zelo odprta za inovacije, ki lahko spremenijo delovanje prometa in javnih prostorov v mestu. A zakaj se trudijo biti v ospredju? Kako skušajo privabiti inovacije v mesto? Kakšne koristi imajo od tega prebivalci? V Zeleni luči smo obiskali Talin in spoznali nekaj izjemnih idej, ki že spreminjajo promet sedanjosti.

Gosti:

Zapiski:

Za zgodbe in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gledališče ali zdravnik od doma dosegljiv peš ali s kolesom v največ četrt ure.

Ta revolucionaren koncept ljudem vrača čas, ki ga sicer izgubijo v prometu, vsakodnevno življenje pa premika bližje domu in skupnosti, manjša odvisnost od avtomobilov pa prinaša čistejši zrak, varnejše ulice in kakovostnejše življenje. Temelji na zavedanju, da prihodnost mest ni v širjenju cest, ampak v približevanju življenja ljudem. V Zeleni luči se pogovorimo z avtorjem tega koncepta, hkrati pa na terenu preverimo, kako so ga sprejeli prebivalci. 

Sogovorniki:

Zapiski: 

Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projektaDostopnost za prihodnostso nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. 

V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto.

Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš cone ter ozelenili asfaltna parkirišča in trge. V zelo kratkem času so zmanjšali promet, hrup in onesnaženost zraka. Pariz zato danes velja za mesto, ki mu je uspel skorajda čudežen urbanistični preobrat in je postal zgled številnim mestom v Evropi.

Sogovorniki:

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojnost slepih in slabovidnih, ampak pogosto pomagajo tudi starejšim, otrokom in drugim uporabnikom javnega prostora. V Zeleni luči zato preverjamo, kako dostopna je prometna infrastruktura za slepe in slabovidne ter zakaj dobro prilagojen prostor koristi vsem.

Gosta:

Zelena luč se spet odpravlja ne teren, tokratna destinacija je prestolnica električne mobilnosti Oslo. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo kar 97 odstotkov prodanih avtomobilov v norveški prestolnici električnih. Hkrati tam elektrika poganja tudi kombije, tovornjake, ladje in celo gradbeno opremo. Polnilnice lahko opazimo povsod, tudi prometna pravila in finančne spodbude dajejo prednost električnim vozilom. A Oslo je moralo premagati veliko visokih preprek, da so prišli do takega ekosistema. Kako denimo zagotoviti polnjenje avtomobilov za prebivalce blokov? Kako zagotoviti dovolj električne energije na pravih lokacijah? Predvsem pa nas bo v Zeleni luči zanimalo, kaj se lahko iz njihovih izkušenj naučimo tudi v Sloveniji. Oslo je obiskal Luka Hvalc.

Gosta:

Zapiski:

Za vprašanja in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.

Gost:

Zapiski:

Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.

Gost:

Zapiski:

Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.

Gosti:

Zapiski:

Za komentarje in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike.

Gosta:

Zapiski:

Za komentarje in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.

Gosti:

Zapiski:

Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?

Gostji:

Zapiski:

Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije.

Gosti:

Za vaše komentarje in mnenja: jan.grilc@rtvslo.si

V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni.

Gosti:

Zapiski:

Za zgodbe in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.

Gosti:

Zapiski:

Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?

Gosta:

Poslušajte tudi:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.

Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažanje z javnimi prevoznimi sredstvi med različnimi turističnimi destinacijami in atrakcijami. Zato tokrat besedo v Zeleni luči prevzema naša olimpijska novinarska ekipa, ki je spoznala, kako so preuredili promet v Dolomitih, da ponuja zelo drugačno izkušnjo potovanja.

Sogovornik:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?

Gostja:

Zapiski:

Za mnenja in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.

Gost:

Zapiski:

Za pripombe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.

Gosti:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.

Gosti:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.

Gost:

Zapiski:

Za komentarje in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?

Gostja:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu.

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Zakaj je tako, je v pogovoru za Zeleno luč pojasnila svetovno znana profesorica prometnega načrtovanja dr. Susan Handy. Prihaja iz Kalifornije, na lastni koži je občutila mnoge uspešne in zgrešene prometne politike, o katerih piše v svoji knjigi “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”. Čeprav se morda zdi nenavadno, ocenjuje, da imata Kalifornija in Slovenija mnoge podobne prometne probleme in da se lahko učimo drug od drugega.

Gostja:

Zapiski:

Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji prihodnosti? V Zeleni luči se odpravljamo v celjski Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki, kjer se mešata človeška in umetna inteligenca ter mladi raziskovalci iščejo nove možnosti za spreminjanje transporta.

Gosta:

Zapiski:

Za priporočila in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. V Zeleni luči se pogovorimo, kako v praksi oblikovati drugačne prostore - take, kjer so dobrodošli vsi.

Gostji:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas.

Gosta:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrtovanju običajno ne pridejo do besede, sprejetih pravil in standardov pa pri gradbenih projektih enostavno ne upoštevajo. V Zeleni luči zato razmišljamo, kako bi prilagajanje prometne infrastrukture za gibalno ovirane pomagalo tudi drugim družbenim skupinam.

Gosta:

Zapiski:

Za zgodbe in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do popravila, oziroma ‘right to repair’, kot se gibanje imenuje v izvirniku, je izjemno pomemben vidik mobilnosti, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled v Zeleni luči. Vključuje namreč odprtost diagnostičnih orodij nepooblaščenim serviserjem, zagotavljanje nadomestnih delov, zasebnost podatkov, načrtovano zastarelost in mnoge druge.

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj načel za spopadanje s stanovanjsko krizo, ob tem pa razmišljamo, kako v načrtovanje novih stanovanjskih objektov vključiti tudi sodobne mobilnostne rešitve in tako prihraniti dragoceni prostor.

Gosta:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

* Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjske Fakultete za logistiko smo se odpravili na poligon, kjer s pomočjo tehnologije za spremljanje pogleda ugotavljajo, kaj voznikom e-skirojev premoti pozornost in pripravljajo strokovne podlage za pravila, ki bi vsem udeležencem v prometu prinesla več varnosti. In stabilnosti.

Gosti:

- dr. Tina Cvahte Ojsteršek in Pija Soršak, Fakulteta za logistiko UM

- Tomaž Horvat, vodja izmene postaje prometne policije iz Policijske postaje Ljubljana

Zapiski:

Raziskovalni projekt Električni skiroji v urbanih okoljih

Urban Cycling Institute

Za mnenja in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Kaj nam o prometu pove to, da je vse več otrok prekomerno prehranjenih? Kako bi moralo staranje prebivalstva vplivati na nastanek novih prometnih strategij? Vse to so podatki, ki na prvi pogled nimajo zveze z ozko opredelitvijo mobilnosti. A če želimo razumeti stanje prometnega sistema v Sloveniji in njegove posledice za kakovost življenja, moramo upoštevati tudi na prvi pogled nenavadne dejavnike. Na Urbanističnem inštitutu so zato zasnovali Observatorij mobilnosti - spletno platformo, na kateri bodo zbirali vse podatke, ki bi lahko pomenili dobro podlago za zasnovo novih prometnih strategij. V Zeleni luči se pogovorimo o tem, kaj nam podatki govorijo o trenutnem stanju prometa pri nas in o katerih družbenih trendih bi morali razmišljati, preden bo prepozno. Zraven razbijemo še en prometni urbani mit: je parkiranje pred blokom res pravica vseh in vsakogar?

Gosta:

- dr. Aljaž Plevnik, Skupina za transformativno prometno načrtovanje, UIRS

- Urban Jeriha, Inštitut za politike prostora IPoP

Zapiski:

- Observatorij mobilnosti

- Dražje LPP vozovnice

- Novi podatki iz mest, ki so uvedla omejitev hitrosti 30 km/h

- Zakaj je v mestih vse več podgan - BBC

- Debata o četrtem (digitalnem) voznem pasu

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha ušesa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni študent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Društva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje slišane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja društva, hkrati pa pove še zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane.

Ob tem pa še nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet. 

Gosta: 

- Matija Vene, predsednik Društva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in študent mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

- Nela Halilović, Inštitut za politike prostora IPoP

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Dan brez avtomobila je največja promocijska akcija za spreminjanje mobilnostnih navad. Njena uspešnost je seveda odvisna od posameznikov - koliko so pripravljeni spremeniti svoje ustaljene prometne navade, ki so v Sloveniji večinoma vezane prav na avtomobil. Veliko ljudi ima težave že z iskanjem informacij, na kakšne druge načine bi se v resnici sploh lahko premikali. Na državni ravni do pred kratkim nismo imeli aplikacije oziroma spletnega mesta, kjer bi bili zbrani vsi podatki o javnem prometu in deljenih prevozih. Trije študenti ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko so si zato zadali nalogo, da ustvarijo tako stično točko informacij. Nastala je brezplačna aplikacija brezavta.si, kjer lahko poiščete vse vozne rede vlakov in avtobusov, ob tem pa še aktualne podatke o izposoji električnih avtomobilov, koles ali skirojev. A proces zbiranja podatkov nikakor ni bil enostaven.

Gosti:

- Miha Frangež, Anže Jenšterle in Nedžad Beus, študenti in razvijalci aplikacije brezavta.si

Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.

“Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan pelje z Jesenic v Ljubljano in nazaj ali spet drugi, ki se z vlakom odpelje na dolgo pot v zahodno Evropo (tudi sam se to že izkusil), ne more vedeti dovolj o trajnostni mobilnosti, če je ne živiš vsak dan in skoraj za vsak premik.”

Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.

Njegovi opisi uporabe javnih prevoznih sredstev in trajnostnega načina premikanja razgaljajo vso resničnost slovenskega prometnega sistema. Martin ne izhaja iz stališča kritike ali iz nergaškega negodovanja, le popiše to, kar se mu je dogajalo. In kaj se morda ni zgodilo, pa bi se moralo.

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Zelena luč je nazaj! Po poletnem premoru, ki smo ga očitno povečini preživeli v kolonah na avtocestah, je spet čas za razmisleke o tem, kako promet narediti bolj trajnosten ter ob tem olajšati življenje prebivalcem mest in podeželja. Teme, ki jih bomo odpirali v oddaji, bodo spet imele skupni imenovalec: cilj spreminjanja prometa je bolj kakovostno življenje ljudi, v katerem premikanje ne pomeni le izgube časa, denarja in zdravja.

Nova sezona prinaša tudi nekaj novosti. Najbolj opazna bo pri strokovnih sodelavcih oddaje - imamo tri nove strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem popestrili izbor tematik in dodali vpogled v aktualno dogajanje na področju prometa. V prvi oddaji, ki hkrati služi tudi kot uvod v Evropski teden mobilnosti, z Matevžem Obrechtom, Markom Kovačem in Špelo Berlot Veselko pregledamo nekaj perečih problematik slovenskega prometnega sistema, ob tem pa razbijemo še en urbani mit.

Gosti: 

Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere so glavne težave in za kakšno pot naprej se bomo odločili? Ta vprašanja smo zastavljali strokovnjakom, raziskovalcem in običajnim udeležencem v prometu v prvi sezoni Zelene luči. V zadnji oddaji zberemo nekaj razmislekov gostov in potegnemo črto pod povedano.

Zelena luč se med podkaste in v eter Vala 202 vrača septembra. Do takrat: srečno pot!

Za komentarje, zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno iti na dopust s svojim avtomobilom? Pogovorimo se o izbiri vozila zaradi počitnic, možnostih javnega prometa in kolesarskih potovanjih, ki so lahko primerna za vsakogar.

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi priložnost, se v Sloveniji udeleži tudi strokovnih konferenc. Kljub temu, da že skoraj desetletje živi v tujini, ohranja stike s prometnimi strokovnjaki v Sloveniji in ni mu vseeno, kaj se dogaja z našim prometnim prostorom. V pogovoru je med drugim razmislil tudi o možnih spremembah ljubljanskega potniškega prometa in taktnih voznih redih vlakov.

Gost:

Zapiski: 

Za zgodbe in sporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Več kot 60.000 ljudi je v Sloveniji prevozno revnih, ocenjuje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa, hkrati pa si svojega avtomobila ne morejo privoščiti. Še bolj izrazite pa so neenakosti v slovenski družbi - te je razgalila nova raziskava o prevozni revščini, pri kateri je sodelovala tudi strokovna sodelavka Zelene luči Marjeta Benčina. V oddaji pregledamo rezultate analize, hkrati pa slišimo tudi izkušnje s terena o tem, kako prevoza revščina vpliva na ogrožene družine.

Gostji:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Na hrup smo se v sodobnih družbah navadili - spremlja nas praktično od rojstva, vedno je nekje okrog nas, sploh če je v bližini kakršnakoli prometnica. A to, da smo se na hrup navadili, je slaba novica. Povzroča namreč celo vrsto zdravstvenih težav, za naše telo predstavlja stres, v Evropski uniji vsako leto zaradi hrupa prezgodaj umre devet tisoč ljudi. Kako torej načrtovati nova naselja in prometnice, da bo glasen zvok manj vplival na naše zdravje? Kakšne tehnološke novosti in kakšni družbeni ukrepi bi lahko stanje popravili? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, kako rohnenje motorjev vpliva na naravo in kako bomo kot družba določili drugačne meje sprejemljivega hrupa.

Gosta:

Zapiski:

Za komentarje, predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Kitajska ima kar tri četrtine hitrih vlakov na svetu, gradijo na tisoče kilometrov avtocest, rastoča mesta so prepredena z javnim potniškim prometom, milijoni javnih koles se vozijo po urejeni infrastrukturi, stotine tovarn proizvaja rekordno število električnih avtomobilov. Še pred dvema desetletjema je bila taka podoba današnje gospodarske velesile nepredstavljiva. Kolega Maj Valerij se je v Pekingu pogovoril s prometnim raziskovalcem in profesorjem Hongchang Lijem, ki odstira vpogled v zakulisje delovanja ogromnega kolesja, ki poganja kitajski transport v 21. stoletju. V Zeleni luči se med reportažo vprašamo tudi, katere lekcije lahko prenesemo v Slovenijo?

Gosta:

Poslušajte tudi: 

Pogovor z Blažem Štefetom, Slovencem, ki dela v mobilnostni industriji na Kitajskem

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V Kanadi sta z ženo prodala avtomobil in ugotovila, da je življenje brez avta ne le znosno, ampak zanju bolj izpopolnjujoče. Mnogi jima niso verjeli, da je v ameriškem prometnem sistemu to sploh mogoče. Postala sta zagovornika kolesarjenja in se nato z družino preselila v Delft na Nizozemskem, kjer se jima je, kot pravi Chris Bruntlett, odprl nov svet. V Zeleni luči se pogovorimo o njegovih izkušnjah s prometnim sistemom na obeh straneh Atlantika, hkrati pa z nami deli tudi nekaj ugotovitev o učinkoviti kolesarski infrastrukturi.

Gost:

Zapiski: 

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Mesta se ves čas spreminjajo, njihova dinamika se odraža na življenjskih okoljih in prometnih sistemih. Največjo in najhitrejšo preobrazbo pa so mesta po vsem svetu doživela skoraj hkrati - pred petimi leti, v času izbruha pandemije covida-19. Prazne vpadnice, nedelujoč javni promet, pa tudi nove kolesarske steze in parki … Prizorov se vsi še dobro spominjamo, a kakšne lekcije smo odnesli od časa izrednih razmer pred petimi leti? Smo tudi dolgoročno začeli spreminjati pristope k urejanju mobilnosti in bolj prijetnega okolja v mestu? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, česa se nismo naučili in katere napake ponavljamo. Dodamo pa še izjemno zgodbo o javnem prometu, v kateri nastopajo zakotna alpska dolina, vlak in hokej. Dobra mešanica.

Gost:

Daljši pogovor z dr. Zaplotnikom v podkastu Pet let pozneje

Avtor zgodbe v drugem delu oddaje: Toni Obid

Za zgodbe in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Če ljudi vprašamo, kaj se jim zdi najpomembnejše pri javnem prevozu, največkrat slišimo, da sta to zanesljivost in hitrost. A na izkušnjo potovanja vpliva še mnogo drugih stvari, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Tokratni gost Zelene luči opozarja, da so vonjave, barve in storitve na prevoznih sredstvih ter postajah prav tako pomemben del zaznavanja kakovosti javnega prometa. Mark van Hagen bo delil izkušnje, ki jih je nabral v 35 letih raziskovanja zadovoljstva potnikov na Nizozemskih železnicah.

Gost: 

Zapiski: 

Za priporočila in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Zakaj pa ne bi dneva začeli drugače kot s stanjem v kolonah avtomobilov? Kolesarjenje v službo dokazano dobro vpliva na počutje in zdravje vsakega posameznika, hkrati pa odgovarja tudi na številne prometne probleme, ki jih poznamo v slovenskih krajih in mestih. Kampanja Polni zagona tudi letos spodbuja zaposlene in delodajalce, da dajo priložnost kolesarjenju, nagovorijo sodelavce in se ob tem še spremljajo rezultate svojih dejavnosti. V Zeleni luči spoznamo ekipo, ki je projekt vzela resno in iz njega naredila zabavno interno tekmovanje, delodajalca z urejenimi pogoji za kolesarjenje v službo in strokovnjake, ki so preučili pristope h kolesarjenju v tujini.

Gosti:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak.

Gost:

Zapiski:

Za priporočila in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba cestna varnost in onesnaženje v Afriki. V Zeleni luči s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom razmišljamo, kako deluje sistem izvoza, kdo z njim služi in na kakšen način bi lahko omogočili boljšo prometno prihodnost za razvijajoče se afriške države.

Gosta:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življenja postavljajo pod vprašaj. V Zeleni luči razmislimo, kako smiselna je druga uporaba baterij in kakšne možnosti se kažejo v prihodnosti.

Gost:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabljajo gorivo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi lahko zagotovimo manj uničujočih trkov v vesolju, pogledamo pa tudi katastrofični scenarij, po katerem bi si človeštvo lahko za več generacij zablokiralo pot v vesolje.

Gost:

Zapiski: 

Za priporočila in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. Maja Stepančič je preizkusila aplikacijo in se pogovorila z njenimi ustanovitelji, ki razmišljajo o različnih spodbudah za bolj zdrav način premikanja.

Gost:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!

Gost:

Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.

Gost: 

dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo, če se vsi stroški cestnega prometa dejansko odražajo na ceni goriva in če sta bencin in dizel v Sloveniji pravzaprav subvencionirana.

Gost:

Zapiski:

Za zgodbice in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem.

Gosta:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljamo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.

Gostji:

Zapiski:

Za priporočila in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

V zadnjih 30 letih se je načrtovanje prometnih tokov v Sloveniji osredotočalo predvsem na eno področje: gradnjo cest. Edini in zveličavni cilj je bil povečanje pretočnosti za avtomobile in višje potovalne hitrosti. Tak način razmišljanja o prometu je zastarel, se strinjajo prometni strokovnjaki. Skupina za transformativno prometno načrtovanje, ki deluje na Urbanističnem inštitutu, je zato pripravila strokovni povzetek, ki poziva k spremembi paradigme prometnega načrtovanja. V Zeleni luči razmišljamo o tem, zakaj mora biti glavno vodilo urejanja prometa kakovost življenja in dostopnost storitev, ne pa čim lažje premikanje z avtomobilom. V zgodbici z javnega prometa pa nastopata tudi čebula in posebna salama.

Gost:

dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec trdih delcev v zraku. Z razvijalci razmislimo tudi o tem, kako sploh pripeljati idejo do končne izvedbe in kako pomemben je razvoj lastnih komponent.

Gosta:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Popotovanje po tem letu začenjamo z nekakšnim potopisom. Nenavadna pot se je začela z nenavadnim vprašanjem - ali je mogoče z osnovnim električnim avtomobilom in povsem brez denarja priti na drug konec sveta? To vprašanje si je leta 2014 zastavil Nizozemec Wiebe Wakker. Okoliščine za tako potovanje so bile pred desetletjem precej drugačne - električni avtomobili so bili še v povojih, dosegi so bili precej manjši, baterije slabše, polnilne infrastrukture skorajda ni bilo. Wiebe je bil tudi povsem brez denarja. A vse to je vzel za izziv - je vseeno mogoče izvesti nekaj, česar ni naredil še nihče pred njim? V Zeleni luči se s protagonistom pogovorimo tudi o tem, kako je pot spremenila njegov pogled na moderno mobilnost.

Gost:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Odkar smo začeli z oddajo Zelena luč, v njej zbiramo tudi zgodbice iz javnega prometa. Saj veste, velikokrat se vam na vlaku ali avtobusu zgodi kaj nenavadnega, kar vas razjezi ali razveseli.

Gostje in poslušalci so prispevali svoje zgodbe, nekaj smo jih zbrali in jih lahko slišite v praznični inačici oddaje.

Kaj pa se je zgodilo vam? Sporočite na jan.grilc@rtvslo.si.

Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov. Avtomobilski proizvajalci kot največje težave navajajo majhno povpraševanje, posebej po električnih vozilih, visoke proizvodne stroške in vse bolj prisotno in močno konkurenco kitajskih podjetij. Prihodnost avtomobilske industrije v Evropi je torej nejasna, zato v Zeleni luči razmišljamo o priložnostih in nevarnostih razvoja v prihodnjih letih.

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificiral vozlišča, kjer bi lahko zgostili poselitev in večjemu številu ljudi omogočili dostop do učinkovitega javnega prometa. Kakšni so pogoji za razvoj, kako prilagajati tudi linije javnega prometa, da bodo večjemu številu ljudi omogočile izbiro? V Zeleni luči razmišljamo tudi o tem, kakšne so sploh kapacitete javnih prevoznih sredstev v jutranji konici proti Ljubljani. Namig: (pre)majhne.

Gost: 

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sprememb, ki so jih letos prinesli novi vozni redi, razmišljamo pa tudi o tem, kako povečati konkurenčnost javnega prometa.

Gosta: 

Zapiski: 

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.

Gosti:

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato sprašujemo, zakaj je litij sploh postal osnovni gradnik zelenega prehoda, kakšne so možne alternative surovine za baterije in v katere smeri se razvijajo akumulatorski sistemi.

Gost: 

Zapiski:

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je pred konferenco COP29, ki se začne v ponedeljek in bo trajala 11 dni, stanje na področju prometa in katere rešitve bi nas lahko pripeljale do zmanjšanja izpustov iz prometa.

Sogovornik:

Zapiski: 

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?

Gostji:

Zapiski:

Janov dodatek:

Prejšnji teden mi je pisala poslušalka, ki je opozorila, da je po naključju dobila informacijo, da terminske karte Integriranega javnega potniškega prometa od 1. oktobra veljajo tudi na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa. Da torej IJPP kartice, s katerimi lahko tedensko, mesečno ali letno uporabljate ves medkrajevni potniški promet, zdaj veljajo tudi za mestne trole v Ljubljani, če povemo drugače. Težava je bila v tem, da te informacije ni nihče nikjer objavil. Preveril sem pri LPP in potrdili so mi, da to drži, da kartice res veljajo že od prvega oktobra. Na vprašanje, zakaj to ni nikjer objavljeno, pa nisem dobil odgovora. In še vedno ta informacija ni nikjer objavljena, vsaj jaz je ne najdem, tako da delite s čim več ljudmi, da bodo izvedeli. Poslušalki pa še enkrat hvala. 

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Električna mobilnost prihaja. Ni še jasno, kako hitro in v kakšnem obsegu bodo električni avtomobili in tovornjaki zavzeli ceste, a vsekakor bo tudi mobilnost zahtevala vse več električne energije. Je naše električno omrežje pripravljeno na to? Bomo lahko postavili učinkovito mrežo polnilnic, brez da bi se omrežje sesedlo? Kje bomo dobili dovolj energije in iz katerih virov? Bodo “baterije na štirih kolesih” probleme omrežja povečale ali omilile? Nekateri odgovori so že jasni, drugi so odvisni od našega ukrepanja. V Zeleni luči zato osvetljujemo delovanje omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti.

Gost:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Vsako mesto ima svoje težave s prometom. Nekatera mesta imajo bolj jasne prometne strategije, druga manj, vsem pa je skupno, da morajo najti pravo pot za uveljavljanje sprememb. Kako torej spremeniti načine premikanja, ne da bi popolnoma ohromili mesto? Kako dati glas prebivalcem, da bodo lahko vplivali na to, kako bo urejena njihova ulica? Vsako mesto išče svoje rešitve, za primer pa se tokrat obračamo proti Dunaju. Mesto je uvedlo nekaj inovativnih praks, ki so se izkazale za uspešne. Jih lahko prenesemo tudi v naša mesta?

Gosta:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.

Sogovorniki:

Zapiski: 

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

En svet, stotine načinov premikanja, tisoči mest. Kaj lahko sploh rečemo o tem, kako se ljudje premikajo po svetu? To vprašanje si je zastavil dr. Rafael Prieto-Curiel, ki je s sodelavci preučil načine premikanja v 800 mestih po vsem svetu. Ustvarili so tri kategorije načinov premikanja (aktivna mobilnost, javni prevoz in avtomobili) in analizirali neverjetne količine podatkov, da so lahko ustvarili pregledno sliko mestne mobilnosti in rezultate primerjali med sabo. Izsledki? Razlike po sem svetu so zares velike. Razbijemo še en prometni mit, tokrat tega, da širitev cest zmanjša zastoje v mestih. Ob koncu oddaje pa dodamo še eno zgodbo z javnega prometa, tokrat jo prispeva Mitja.

Gosta:

Zapiski:

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si