Jutro 202

Leta 1989 se je predvajala prva epizoda legendarne serije Seinfeld. Absurdnost in peripetije vsakdanjega življenja, so osrednje tematike serije, ki sta si jo konec 80-ih let minulega stoletja zamislila Larry David in Jerry Seinfeld, ki ravno te dni praznuje 70 let. Večkrat nagrajena serija se je iz devetdesetih let in malih zaslonov preselila na sodobne pretočne platforme, kjer živi še danes. Odjemalci so ostali oboževalci iz preteklost, a hkrati sitcom vedno znova pritegne novo, mlajše občinstvo. Kaj je skrivnost uspeha, bistvo Seinfelda, ki je postal popkuturni fenomen? Na vprašanja nam je pomagala odgovoriti filmska kritičarka in novinarka kulturnega uredništva na portalu MMC, Ana Jurc.

V peti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Tjaša. Njeno ime je v Sloveniji čisto običajno, ni pa povsod tako. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.

Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro z zelo preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki vse te odgovore povezuje.

Nika Radjenovič se je s kolegico Andrejo Jagodic kot prva Slovenka s kolesom spustila s Kilimandžara. Njuna odprava ni imela le avanturistične note, ampak sta v ospredje postavili opolnomočenje žensk. V Tanzaniji sta spletli vezi z Eliakeney, lastnico turistične agencije, ki zaposluje predvsem vodnice in skrbi, da so za svoje delo dostojno plačane. Eliakeney je najmlajša od 14 otrok v družini in s svojim delom dosega pomembne premike. Nika in Andreja pa sta odpravo posvetili tudi tragično preminuli prijateljici.

V četrti epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' svojo zgodbo deli poslušalka Nena, ki že devet let živi na Bavarskem, kjer ji to ime pride še kako prav. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.

Še ne 30-letni Filip Ferlan je končal srednjo strojno šolo in se zaposlil v podjetju, ki se ukvarja z obdelovanjem kovin. Počel je vse mogoče, bil med drugim strugar in varilec, vmes je diplomiral, napredoval in postal vodja skladišča. A po nekaj letih odgovornega in stresnega dela je ugotovil, da v delu ne uživa več in da se s službenimi težavami ukvarja tudi doma, predvsem pa je nenehno v stresu. Zato je dal odpoved, nekaj mesecev delal kot natakar, potem pa se odločil za počitek na Kanarskih otokih, kjer je tri mesece užival lagodno otoško življenje in si poskušal začrtati svojo pot v prihodnosti. Do kakšnih sklepov je prišel, pojasni v pogovoru.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro z zelo preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki vse te odgovore povezuje.

Matic Jezeršek se je pred časom zaljubil v jadranje. Zato se je odločil, da bo na štop prečkal Atlantik. Na Kanarskih otokih mu je uspelo najti kapitana, ki se je s staro barko odpravljal v Brazilijo. Matic se je z veliko optimizma vkrcal, a njegova pavza na morju je bila vse prej kot pomirjujoča ...

V tretji epizodi rubrike 'Kako si pa ti dobil ime?' nas navdihujejo smučarski skakalci. Svoji zgodbi sta delila poslušalca Nives in Blaž, ki sta svoja sinova poimenovala po Domnu Prevcu in Timonu-Pascalu Kahoferju. Če imaš zanimivo zgodbo tudi ti, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.

Tokrat v Pavzi gostimo igralca in ustvarjalca Nika Škrleca, ki v življenju počne vse mogoče. Priljubljen TV voditelj se je nekoč na pamet naučil 3141 decimalk števila π, kot strasten potapljač na vdih pa je pod vodo z enim vdihom sestavil 10 Rubikovih kock. Vsega, česar se loti, se loti s strastjo, pa tudi analitično in celo znanstveno. Na tak način se je lotil tudi krajših odmorov ali mikro pavz med ustvarjalnim procesom (oziroma delovnim časom). Ogromno bere in razmišlja tudi o delovnih procesih in odnosih med sodelavci. Kako s pomočjo pavz poveča svojo ustvarjalnost in produktivnost, nam razloži v tokratni epizodi Pavze. Foto: Darja Štravs Tisu

V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.

Tokratni gost Pavze je Peter Krajnik, ki si je vzel premor od sodobnih prevoznih sredstev in pešači, zadnje čase pa tudi kolesari, skozi življenje. Začelo se je pred tremi leti med kovidom, ko je iz Zaprevala pri Starem vrhu do službe v Železnikih in nazaj začel hoditi peš. Peš gre tudi v trgovino, po opravkih, na športne aktivnosti ... Avta ne potrebuje več, zato ga bo sredi leta, ko mu poteče registracija, podaril sodelavcu. Pa ni omejen samo na Gorenjsko: pred kratkim jo je peš mahnil do Ancone, peš je prišel domov z obiska na Nizozemskem, lani pa se je usedel na kolo in se odpeljal do Portugalske. Sam zase pravi, da ni samotar in mu hoja preprosto 'paše'.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro z zelo preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki vse te odgovore povezuje.

Bernarda Gregorec Cafuta je pred dobrim desetletjem s soprogom Petrom kupila ekološko kmetijo. Pred štirimi leti pa se je poslovila od sodelavcev v podjetju in se posvetila le kmetovanju. Čeprav je njena pot od takrat zavila bolj v smer promocije zdrave prehrane in kuhanja in čeprav kmetijo še vedno prenavljajo, je v Halozah našla svoje poslanstvo.

Pilotna epizoda rubrike z za zdaj še delovnim naslovom Kako si pa ti dobil ime? Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.

Mlada popotnica Sabina Jugovec je po desetih letih običajnega življenja mladega človeka, ko je med redno službo poskušala čim več dopustniških dni izkoristiti za potovanja, ugotovila, da nekajtedenska potovanja preprosto ne zadostujejo več. Pustila je službo, si vzela pavzo za nedoločen čas in se sploh prvič, brez časovnih omejitev, sama podala na potovanje. Najprej po Srednji, nato Južni Ameriki. Prepotovala je Mehiko, Gvatemalo, zdaj je v Kolumbiji, kjer je spoznala veliko podobno mislečih ljudi na pavzah. Zdaj ugotavlja, kako in kam naprej. Ali nazaj.

Petra Kovačec je socialna delavka, ki se je po sedmih letih dela na področju duševnega zdravja odločila za spremembo kariere. Sprememba je bila zelo drzna, odpravila se je na študij tradicionalne indonezijske umetnosti v Džogdžakarto. Česa se je med študijem poslikave blaga naučila o slikanju odtenkov življenja, zakaj se je vrnila in zakaj se njena pavza ni razvila čisto tako, kot je pričakovala.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Je komik in docent na Fakulteti za matematiko in fiziko. Ne nujno v tem vrstnem redu. Pred dvema letoma je bil ambasador akcije 40 dni brez alkohola. In se tako navdušil, da si je lani zadal še eno postno akcijo in letos še eno …

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro z zelo preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. In ker je ravno praznik radia, tudi trije zmagovalci.

V iskanju miru in sprostitve zaradi naporne službe je razmišljal o potovanju v eksotične kraje. Po nasvetu prijatelja pa pristal v samostanu Stična. Kaj ga je tako prevzelo, da je svoje bivanje s predvidenih 14 dni podaljšal na en mesec in nato na vse življenje?

Tokrat bomo v Pavzi gostili študenta fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, glasbenika in plesalca Drejca Derganca, sodobnega mladega človeka, ki si je pred dobrim letom predpisal enoletno pavzo od pametnega telefona in si omislil najpreprostejši mobilni telefon na tipke. Koliko drobnih opravil, komunikacije, navigacije, družabnih obveznosti in podobnega lahko človek, rojen v svet drsanja po ekranih, opravi s ‘prazgodovinskim’ mobilcem? Kaj je med svojo pavzo najbolj pogrešal in kaj je spoznal?

Čeprav bomo danes govorili o čikpavzi, z njo še zdaleč ne želimo promovirati kajenja. So pa čikpavze ali politično korektneje krajši, nekajminutni odmori za oddih in druženje med delovnim časom prav tisto, kar vsak zaposleni potrebuje. Med temi nekajminutnimi odmori se namreč lahko sprostimo, lahko zmanjšamo stres, se družimo in neformalno povežemo s sodelavci. Prav na takih pavzah pogosto mimogrede razrešimo kakšno težavo ali dobimo izvrstno zamisel. "Etika 'čik pavze' in kaj se lahko od nje naučimo" je naslov članka na spletni strani Psihologija dela, ki jo urejajo študentje in študentke psihologije tako ljubljanske kot mariborske Filozofske fakultete. In pred dobrim letom je tam omenjeni članek objavila Hana Stela Hrovatin, gostja tokratne nekoliko akademsko obarvane pavze.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Uroš Čimžar je že kot študent s kolegi ustanovil podjetje in pripeljali so ga na italijansko borzo. Po dobrih 20 letih se je odločil za premor. Razloži nam, kako se je ob iskanju dolgčasa soočil tudi z zdravstvenimi izzivi.

Šest mesecev in več kot osem tisoč kilometrov je trajala in bila dolga prva ‘pavza’ Tomaža Gajserja, fanta iz Haloz, ki je pri tridesetih pustil službo, prodal premoženje in se odpravil na dvojno potovanje: s kolesom od Žetal do Katmanduja in hkrati na pot iskanja samega sebe ter svojih meja. Njegova polletna pavza se je raztegnila na nekajletno, saj je po tem obredel še Avstralijo in Novo Zelandijo, v tem času pa zastavil tudi svojo novo podjetniško pot. A je prišla korona in življenje se mu je po pavzi utirilo v običajnejše tirnice.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Ustvaril je več kot 80 vlog, je tudi akademski slikar in umetnostni zgodovinar, a pripovedoval bo o pavzi oz. sobotnih letih. Boris Mihalj, član igralskega ansambla SNG Drama, končuje tretji doktorat in pri akademskem udejstvovanju mu je prav prišlo sobotno leto, ki je, kot poudarja, pravzaprav sobotno delo!

Mitja Peček je Katjo Lenart v studio pretihotapil kot presenečenje za Tino Smole, gostjo globalne vasi. A ker je tudi Katja strokovnjakinja za vse v povezavi z Ugando, sta se na dolgo in široko pogovarjala o ugandščini, ugandskem radiu, kulturi in ljudeh. Skratka en konkreten ugandski šnelkurs!

Gregor iz Novega mesta in Andrej v živo pišeta pop song. Za pomoč sta prosila poslušalce, ki so jima poslali besede, verze in rime. Nastala je skladba Cmokie.

Martina Peštaj je TV-mama, ki ima "mulce" na e-pavzi. Je urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, ki je pred dobrima dvema mesecema sinovoma Maksu in Benu močno omejila uporabo digitalnih naprav. Z Miho Švaljem sta se v torkovem jutru pogovarjala o izzivih, ki jih za starše in otroke predstavlja tehnološko zaznamovana medijska krajina, v kateri živimo.

Maks in Ben sta sinova torkove jutranje gostje Martine Peštaj. Urednica otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija je tudi medijska psihologinja in temu je prilagojena vzgoja otrok. V tokratni Pavzi izveste, kako je biti poskusni zajček pri maminih digitalnih omejitvah.

Timov oče Peter ima dovolj njegove "zblojenosti in mentalne odsotnosti", zato se je odločil, da v njuno domačo rutino vpelje obvezna srečanja za pogovore na štiri oči. Pred faksom se bosta vsaj enkrat tedensko usedla za mizo in malo pomoževala: tako kot sta to počela, ko je bil Tim še otrok.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Pavza jo je odnesla z Vala 202 in jo na Val tudi prinesla. Maja Ava Žiberna je pred dobrim letom dni z enosmerno letalsko vozovnico odpotovala v Južno Ameriko. Pustila je službo, oddala stanovanje, našla varstvo za psa in se odpravila na potovanje, ki bi ga zaradi večnega čakanja na »idealni jutri« skoraj zamudila.

Marta Satler je pred približno dvema desetletjema zbolela za rakom. Po zahtevnem zdravljenju, ko še ni vedela, ali je bolezen premagala ali ne, je ugotovila, da potrebuje pavzo. Od vseh preizkušenj, bolezni, družine in sploh vsega. In se je odločila, da gre kot prostovoljka v Ugando, v kraj ob jezero Bunyonyi, kjer je bila nadomestna babica prostovoljcem in afriškim otrokom. V naslednjih dvajsetih letih je skupaj tri leta preživela v Ugandi, učila plavati otroke, številnim poiskala botre, da so lahko nadaljevali šolanje, izdala prvo slikanico v jeziku ručiga in podobno.

Kombinacija športa, torej gibanja, in kviza z Anjo nam ponuja radijsko igro s sila preprostimi pravili. Tri vprašanja, trije odgovori. V finalu pa poiščemo športnika ali športnico, ki povezuje vse te odgovore.

Tina Dragan je pred meseci pustila visok položaj v eni od zavarovalnic in se posvetila svoji podjetniški poti: vodenju športnih vadb. Njen delovnik je vrsto let trajal več kot 10 ur, zdaj umirjeno pove, da dela manj kot osem ur in le štiri dni na teden.

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Ena najboljših slovenskih odbojkaric Iza Mlakar je pri 24 letih presenetljivo končala kariero in se posvetila študiju medicine. Dve leti pozneje pa se je izkazalo, da je bil konec pravzaprav le pavza.

"Gap year" oziroma "premostitveno leto" je obdobje, ko si predvsem mladi ljudje po srednji šoli ali pred začetkom podiplomskega študija vzamejo odmor za oddih od šolanja, leto dni pa izkoristijo za različne izobraževalne dejavnosti, spoznavanje kultur, iskanje samega sebe ali preprosto za pridobivanje izkušenj na potovanjih, ob delu, v prostovoljstvu ali kombinaciji vsega naštetega. Na Kanarske otoke kličemo Klaro Lotrič, dodiplomsko študentko dizajna, ki tam opravlja obvezno prakso. Pred začetkom študija je v premostitvenem letu samo sebe dva meseca iskala na Portugalskem, tri v Združenih državah in pol leta na Tajskem.

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Prva gostja oddaje Pavza je Deana Jezeršek. Pred meseci je prodala svoj delež v podjetju in se odločila za sobotno leto. Zdaj več časa preživi s hčerkama. Končno pa si je izpolnila tudi željo iz otroštva; da bi igrala klavir. Kot zagotavlja, zavzeto vadi in poleg glasbenih spretnosti trenira predvsem potrpežljivost. »Konec koncev je potrpežljivost vrlina, ki jo na sobotnem letu najbolj treniraš.«

Kakšne so osnovne zakonitosti glasbe za malčke: kako ne podcenjevati otroka in hkrati starša, ki sliši druge pomenske odtenke? Kako biti hudomušen, poučen, zabaven … Razmišljamo z avtorico za otroke in glasbenico Romano Krajnčan in vrtimo Hudo mravljico, pa Murnčke in celo … Baby Shark! “Veliko zgodb sem slišala, da so starši skrivali kasete, ker so se naveličali pesmi. Neverjetno, kako otroci v pesmi vedno najdejo nekaj drugega, so pozorni na glas, violino, orkester …” Romana Krajnčan

Kviz, v katerem poslušalke in poslušalce odgovarjajo na tri vprašanja. Za zmago potrebujete pravilne odgovore na vsa vprašanja ter najti ime športnika oziroma športnice, ki jih odgovori povezujejo.

Kaj vse se lahko živemu človeku zgodi na cestah? To, da gre za razburljiv teren, so potrdile tudi zgodbe, ki so se znašle v našem e-nabiralniku. Da pa se ne bi preveč omejevali, smo se odločili zapustiti domači teren in nabrati nekaj najbolj razburljivih prometnih pričevanj izven meja domovine.

Vsaka sekunda šteje, zato kar preidimo k temi. Kako sta povezana glasba in oživljanje? Ena najbolj znanih referenčnih skladb za oživljanje je Stayin’ Alive, zasedbe Bee Gees iz leta 1977. Zakaj? Ali je že kdo ob oživljanju poslušal glasbo? O tem Tadej in Žiga z reševalcem in glasbenikom Primožem Velikonjo.

Debitantski single zasedbe Run DMC It's Like That iz leta 1983 je postal eden najbolje prodajanih vseh časov. A ne tistega leta, temveč šele 15 let pozneje. Zakaj oziroma kako?! Z remiksom! Nekaterim skladbam so remiksi dali novo življenje in jih iz pozabe dvignili visoko na glasbene lestvice. Tim Urbanja, Uršula Zaletelj in Žiga Klančar o skladbah, ki so osvežene postale celo bolj znane od originala.

Statistika pravi, da dve tretjini vseh svojih poti opravimo z avtomobilom, kar je več kot dovolj za marsikatero zanimivo prigodo. Zbrali smo štiri zgodbe, v katerih poslušalci razlagajo svoje dogodivščine z asfalta.

September je mesec, ko začnejo nastajati neskončne kolone vozil, ki hočejo čim prej priti iz točke A v točko B in popoldne nazaj. Razdalja je v tem primeru konstanta, je pa čas popolnoma nepredvidljiva spremenljivka. Ko potem v enačbo oktobra dodamo še začetek novega študijskega leta, je povprečen udeleženec te vmesne poti že na koncu z živci. Občutek, da tisti pred njim mečka ali oni drugi speljuje s prevelikim zamikom ali prevečkrat pritisne na zavoro, lahko povzroči jezo, celo bes. Se vam to dogaja? Na kakšen način odreagirate? In kako se pomirite? Maj Valerij je o tem razpravljal s poslušalci.

Lil Nas X, Doja Cat, Fleetwood Mac, Lizzo … TikTok se je uveljavil kot odskočna deska za mnoge glasbene izvajalce, saj je glasba ključna sestavina video vsebin na tej platformi. Tudi založbe so prepoznale potencial TikToka za učinkovito promocijo svojih ustvarjalcev. Glasba na TikToku ustvarja edinstven ritmični utrip, vendar pa se lahko uporabniki hitro naveličajo ponavljanja istih skladb. V Glodbah sta Uršula in Žiga raziskovala, kako je družbeno omrežje TikTok pripeljalo nekatere izvajalce do svetovne slave.

Samantha, Marko, Gaia Lina in Thiago Simba so 4-članska družina, ki je še marca živela v lastniškem stanovanju v Sloveniji. Pred poletjem pa so dom v Sežani zamenjali za dom na kolesih - prodali so stanovanje, vse življenje shranili v škatle, pustili najnujnejše in kupili avtodom. Za mlado družino so zdaj trije meseci potovanja, v tem času pa so uspeli priti vse do najbolj severnega dela Evrope. Na Norveško jih je poklicala Sara Zmrzlak.

Merch oziroma trgovski artikli glasbenikov kot drobtinice ali dobršen del pogače? Glasbenik s približno 3400-krat poslušano skladbo na platformi Spotify zasluži petnajst dolarjev. In prav toliko lahko zasluži s prodajo ene same majice. O majicah, zgoščenkah, vinilkah in … tudi drugih zanimivih kosih smo se pogovarjali tudi s Primožem in Boštjanom iz skupine Siddharta. Prisluhnite!

Štopanje je že skoraj nišna cestna dejavnost, ki sčasoma, vsaj tako se zdi, izgublja na popularnosti. Nekaj dvigovalcev palca na črpalkah in avtocestnih uvozih pa vendarle še opazimo. Neizbrisljiv produkt štopanja, tako kot včasih, tudi danes ostajajo dobre zgodbe. Zbrali smo nekaj vaših.

Učiteljica Taja Užnik z Osnovne šole Ledina Ljubljana je sedemletnike lani peljala na učno uro rokenrola v živo, na koncert zasedbe Hamo and Tribute to Love. Ljubezen do skupine je zrasla v oddelku podaljšanega bivanja, kjer so učiteljica in drugošolci poslušali njihovo glasbo ter se naučili, kako se vedemo na rokovskem koncertu. "Na koncertu ne klepetamo. Pojete in plešete, po koncertu pa lahko prosite za avtogram in pohvalite glasbenike. Pa primerno se je treba obleči, rokersko! Dala sem jim tudi rokerske zapestnice." - Taja Užnik

Kaj, razen posluha, imajo skupnega Amy Winehouse, Miles Davis, Slavko Avsenik in Mick Jagger? Zapise o življenju. V Glodbah smo prelistali (avto)biografije znanih glasbenikov!

Štopanje je koncept, ki ga sicer vsi poznamo, a se zdi, da je tistih, ki kilometre nabirajo z dviganjem palca, vse manj. Je štopanje res kultura, ki umira? Kaj so lastnosti dobrega štoparja in zakaj ljudje sploh še ustavljajo? Štoparski vodnik po slovenskih cestah: 1. Če štopaš na lokalnih cestah, stoj par deset metrov pred primernim postajališčem. 2. Bodi nasmejan. 3. Poskrbi za urejen videz. 4. Pri štopanju so bolj uspešna dekleta, a je dobro, da potujejo v paru. 5. Da bo voznik, ki ti je ustavil, ustavil še komu, je fino, če se potrudiš, da si prijeten sopotnik/sogovornik.

So nastopajoči glasbeniki res tako žejni, da je treba vanje metati pivo? Uničevanje kitar, razbijanje steklenic … Vse to smo že videli na odru. Kaj pa pod odrom? Zakaj bi nekdo metal predmete v nastopajoče na koncertu? Uršula Zaletelj in Žiga Klančar v Glodbah o neprimernem vedenju na koncertu.

V zadnjem delu miniserije Mixed by Erry z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom in didžejem Lovrom Muženičem govorimo o bumu jugoslovanske diskografije in piratstvu na območju nekdanje skupne države. Osrednji sogovornik serije, lastnik prve nezakonite glasbene založbe v Italiji, Enrico Frattasio, pa pripoveduje o življenju bratov po sojenju leta 1997.

V drugem delu miniserije Mixed by Erry smo spoznali etnomuzikologinjo Simono Frasco, ki je napisala knjigo o fenomenu iznajdljivih bratov Frattasio. Ti so v svoji nezakoniti glasbeni založbi zaposlovali več kot 100 ljudi, ki so s piratstvom preživljali družine. In čeprav so bratje obogateli, jih je po dveh desetletjih dosegla roka pravice in morali so plačati odškodnine. Enrico Frattasio se spominja, da so na sojenje prišle televizije z vsega sveta. “To je bilo tako, kot bi sodili teroristom!”

V prvem delu miniserije o piratski glasbi se selimo v Italijo, natančneje, v Neapelj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podjetni in iznajdljivi bratje Fratassio so odkrili možnosti presnemavanja kaset in ustvarjanja kasetnih miksov. Enrico Fratassio - Erry je s svojimi didžejskimi spretnostmi in širokim znanjem o glasbi počasi začel graditi piratski imperij. Po istoimenski knjigi je Netflix posnel dokumentarni film Mixed by Erry.

Slavko Franca je obiskal že 64 koncertov legendarne zasedbe The Rolling Stones, tudi zgodovinskega na Kubi. Pravi, da se zgodba The Rolling Stones ne bo nikoli končala, saj je kot epidemija, ki je zajela svet in okužila tudi njega. “Še dobra bolezen je, da ni bolj nevarna,” se pošali in povabi v muzej.

Interaktivni kviz za neomejeno število igralcev prinaša pet vprašanj, povezanih s poletnimi skladbami. Pri vsakem vprašanju so mogoči trije odgovori. Zmagovalec je tisti, ki v najkrajšem času zbere največ pravilnih odgovorov!

Poletje, visoke temperature, tvoj najljubši bend, veliko prijateljev in še več neznancev, ki hitro, če seveda želiš, postanejo tvoji prijatelji. Skorajda neomejena ponudba različnih glasbenih žanrov, ob katerih se vsak dan lahko zabavaš do jutranjih ur. Če ste v zadnjih 23 letih namenoma v začetku julija obiskali Novi Sad, verjetno veste o čem govorimo. O festivalu Exit seveda. Tradicionalno dogajanje na Petrovaradinski trdnjavi že več let obiskuje naša radijska ekipa, tudi tokrat vam pošiljamo nekaj utrinkov.

Sladko brezdelje, izbrana družba, nenavadna destinacija ... Samo želja ali že čudoviti spomini?

Matej Celestina je nekdanji reševalec, ki zadnji dve leti dela v Dispečerski službi zdravstva. Pravi, da je najpomembnejše, da dispečerji ob klicih ostanejo mirni in pomirijo klicatelja, če je ta paničen. Poklic je dinamičen, včasih pa tudi zelo naporen – ker na liniji čakajo do prihoda reševalne ekipe na kraj, klic lahko traja tudi več kot pol ure.

Martina ima že skoraj 35 let trgovinico Trava na Mestnem trgu v Škofji Loki. Delikatesi je dala ime Trava, saj je ravno ob odpiranju njen mož pogosto in rad risal travne bilke. Trava slovi naokoli po odličnih sendvičih in je tiste vrste lokalno vozlišče, ki od strank prejema tudi razglednice z dopustov. Martino pa najbolj razveselite, če jo ob vstopu v njeno “sendvičarno” lepo pozdravite in ne gledate v svoj telefon.

Deset let je že, kar se je v Kinu Šiška po idejni zamisli Maše Pavoković začelo dijaško glasbeno tekmovanje Špil Liga, na katerem se je v tem času predstavilo več kot 100 mladih izvajalcev. V petek 16. 6. 2023 smo dobili zmagovalce sezone 2022/23. V finalu so se predstavljali Black Camo, Harvi, Razpad sistema in Špil ligni, ki so tudi zmagali.

Matevž Baloh dela kot računovodja na ZRC SAZU. Tja je prišel z namenom, da ostane dve leti, zdaj je tam že šesto leto. Opaža, da je vedno več “papirja” oziroma birokracije. Po službi pa se ukvarja še s stand up komedijo. Pravi, da obstaja razlika med vicem in šalo ter da tudi pri humorju "velja demokracija", kar pomeni, da nikoli ne moreš nasmejati čisto vseh.

Barbara Zabukovec je že 27 let vzgojiteljica. V vrtcu Idrija bdi nad skupino Ježki, v kateri je 22 otrok, starih 5–6 let. Z Natašo sta poklepetali o zdravih malicah, počitku, ki ga cenimo šele, ko odrastemo, in stresnih izletih v Kekčevo deželo. Barbara je tudi pobudnica projekta En svet, eno srce, v sklopu katerega si je vrtec prizadeval prejeti razglednice z vsega sveta. Zbrali so jih že več kot 700 iz 70 držav, kmalu jih bodo na Festivalu idrijske čipke prodali in podarili v dobrodelne namene.

Uršula in Žiga v Glodbah z gostom o poletni koncertni sezoni.

Jan Kozlevčar je pred nekaj več kot trinajstimi leti v knjižnici začel delati kot prostovoljec. Zato, da mu kot brezposelnemu na Zavodu za zaposlovanje ne bi "težili". Knjižnico je izbral, ker zelo rad bere. Prebere po dve knjigi na mesec, kar se, kot pravi, za knjižničarja spodobi. Sicer pa je tudi član glasbene skupine Jegulja. Ker gredo knjige in glasba odlično skupaj!

Gosta drugega dela Glodb o oglasni glasbi: menedžerka, komunikacijska strateginja in poznavalka glasbene industrije Maša Pavoković in raper Boštjan Nipič - Nipke.

Urška Bančič je psihologinja v Zdravstvenem domu Kočevje, kjer vodi delavnice tehnik sproščanja, sodeluje pa tudi pri pripravah na porod in starševstvo. Opaža, da imajo ljudje vedno manj predsodkov do tovrstnih delavnic. Je tudi knjižni molj, ki kdaj prebere celo kakšno knjigo za samopomoč. Odsvetuje pa tiste, ki obljubljajo hitre rešitve s preprostimi tehnikami.

Uršula in Žiga z gostom o glasbi v slovenskih oglasih.

Andreja je izkušena učiteljica vožnje, ki tudi v prostem času že od nekdaj zelo rada vozi. Kljub še vedno prisotnim predsodkom, da naj bi bile ženske slabše voznice, sama pri svojem delu opaža, da so voznice motorično sposobnejše kot vozniki. Kot voznica pa pravi, da kdaj koga preseneti, ko z večjim avtomobilom vešče parkira takorekoč do milimetra natančno. Najbolj uživa v predajanju znanja in takrat, ko so njeni kandidati uspešni. Takrat si reče: »Ta je pa moj!«.

Darja od leta 2016 dela kot sprevodnica pri Slovenskih železnicah. Prej je delala v gostinstvu. Pravi, da je njena služba zdaj manj stresna, čeprav ji je vedno hudo, ko potniki nanjo stresajo jezo zaradi zamud vlakov in drugih težav. Najtežje se je navadila zelo zgodnjega vstajanja in tega, da so, ko hodiš po vlaku, vse oči uprte vate.

Jadran Čalija že devet let ne hodi več v službo. Prej je delal v Tomosu, pa v banki, največji del delovne dobe, dvajset let, pa je bil sindikalist pri Obalni sindikalni organizaciji. Odkar je v pokoju, je tudi predsednik Krajevne skupnosti Koper-center. Leta 1990 je soustanovil Sindikat novinarjev Slovenije, še vedno pa verjame, da je bistvo sindikalnega delovanja stalno delo, solidarnost in predvsem pogovor z ljudmi.

Z anketiranci in ljubitelji namiznih iger o dobrih starih in povsem novih družabnih igrah. Ugotavljamo, katere namizne igre najraje igramo, s kom in kdaj. Ali obstajajo takšne, ki jih lahko igramo sami? Katere so za tiste, ki se hitro razjezite? V nagradnem kvizu o legendarni igri Monopoly pa smo dobili tudi svojega zmagovalca!

Infektologinja Mica Kolšek že 15 let dela na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V službo gre zelo rada in svojega poklica ne bi menjala, četudi bi lahko zavrtela čas nazaj. Okoli osme ure ima vsak delovni dan raport oziroma sestanek vseh zdravnikov na kliniki, svoj delovnik pa začne že pol ure prej. Razen ko ima dežurstvo. Takrat je v službi tudi ponoči. Njeno delo pa je včasih podobno tistemu, ki ga lahko vidimo v zdravniških serijah.

Včasih je lahko preveč dobrega tudi slabo. Žiga Klančar in Uršula Zaletelj v Glodbah govorita o skladbah, ki se jih tako prenajemo, da ob njihovem predvajanju nismo siti, ampak sitni.

Dejan Kokol šesto leto opravlja delo ravnatelja na Osnovni šoli Gornja Radgona. Že kot učenec je rad pomagal sošolcem, pozneje ga je navdušilo pedagoško delo. Jutra začenja že pred šesto, malice in kosila pa si navadno privošči kar v šolski jedilnici. Pri svojem delu najbolj pogreša stik z učenci, ki ga ima kot ravnatelj veliko manj kot učitelji.

"Na vsake toliko grem in poslušam 'osnovka playlist' in ga vedno znova 'zabenga'," pravi anketiranec. Kako pripravljeni smo na odkrivanje nove glasbe z leti? Se naš glasbeni okus žlahtno postara z nami ali se vračamo k skladbam, ki smo jih poslušali v mladosti? Kdaj, če kdaj, se nam začne nova glasba upirati?

Jurij Juhant že deset let dela kot oskrbnik v zavetišču za živali Horjul. Njegov delavnik se začne ob petih zjutraj, vnaprej določen dnevni urnik pa krojijo tudi nenapovedani klici in terensko delo. Prej pasjeljubec, ki je v tem času postal tudi ljubitelj mačk, pravi, da imajo zapuščenih psov vedno več. Pozna ime čisto vsakega »Horjulčka«. Nekdanji ekonomist si danes ne predstavlja več, da bi še kdaj delal v pisarni.

V Glodbah raziskujemo, katere pesmi ne smejo manjkati na športnih prireditvah pri nas in v tujini, ter se sprašujemo, ali veliki glasbeni nastopi res zasenčijo samo športno dogajanje.

*Love is in the air je primer fenomena, poznanega kot mondegreen. Mondegreen je napačna razlaga ali napačna razlaga fraze na način, ki ji daje nov pomen. Običajno zveni kot izvirna besedna zveza, vendar je pomen pogosto popolnoma spremenjen – z domnevno zabavnimi rezultati. Najpogosteje ga ustvarimo ob poslušanju pesmi. Poslušalec ne more jasno slišati besedila, zato zamenja besede, ki zvenijo podobno in imajo nek smisel. "Here we are now, in containers", “We’re working for peanuts”, "Jože prišel je med nas, stari dobri dedek Mraz", "Magnificova srajca, Magnificova majca" in druge primere slišite v Glodbah.

Brez števila pi ne bi bilo jutranje budilke, ure, ne bi bilo današnjega datuma, ne bi imeli telefonskih številk, bančnega računa. Naše življenje je tako prežeto s števili, da tega sploh ne opazimo več. Pravzaprav smo do številk brezbrižni, še več, večinski delež ljudi goji do njih skoraj odklonilen odnos. No, potem pa imamo tu tudi skupino, ki niti ni tako zanemarljivo majhna in ki številke in vzorce išče in najde tako rekoč v vsem. Eden izmed njih je tudi naš jutranji gost Gregor Pavlič, upokojeni profesor matematike in avtor knjige Na vrtiljaku števil.

Jure Longyka razkriva imena nastopajočih na junijskem jubileju v ljubljanskih Križankah.