Poslovne krivulje

Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?

Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija.

Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.

Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija.

Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.

Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija.

Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.

Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija.

Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.

Kaj pomeni odboj na borzah, zakaj ima Ljubljanska borza dobre rezultate ter kako v trenutnih razmerah vztrajajo delnice nafte in kriptovalute, preverjamo s finančnim novinarjem Tomažem Okornom z MMC-ja.

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.

Ključna prednost takšne oblike varčevanja je čas: zgodnji začetek in redni manjši vložki lahko zaradi dolgoročnega nalaganja ustvarijo občutno višji znesek kot poznejši večji pologi. Zato bi morali o njem razmišljati že na prvi delovni dan.

Sogovornica:

Zlato je imelo skozi zgodovino vlogo hranilca vrednosti, a v sodobnem finančnem okolju ni nujno več varna izbira, kot jo pogosto razumemo. Cena je vse tesneje povezana z dogajanjem na trgih in geopolitičnimi napetostmi, zato lahko v določenih obdobjih deluje tudi kot tvegana naložba. Kljub temu ostaja pomemben del portfelja kot zaščita pred skrajnimi scenariji, vendar praviloma v omejenem deležu.

Sogovornika:

ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.

Sogovornica:

Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka.

Sogovornica:

Delnice so za nekatere še vedno sinonim za preveliko tveganje, za druge pa eden redkih načinov, kako dolgoročno priti do višjih donosov. Komu so sploh namenjene, zakaj pri njih ni dobro reagirati na vsako novico in kako hitro lahko nepremišljena poteza na borzi postane draga napaka. Preverjamo tudi kaj se dogaja z delnico Vzajemne, ki je v začetku meseca začela kotirati na ljubljanski borzi.

Sogovornik:

Slovenci imamo na računih in depozitih približno 30 milijard evrov, obresti pa pogosto ne dohajajo niti inflacije. V novi sezoni Tečajnice iščemo pametne in smiselne načine varčevanja in investiranja. V prvi epizodi se posvečamo novi, tretji izdaji ljudskih obveznic. Komu se izplačajo, kako delujejo in zakaj niso nujno najboljša rešitev za vsakogar?

Sogovornika:

Dejan Doberšek ima dolgoletne izkušnje z vodenjem v zdravstveni negi, je tudi predsednik Sekcije medicinskih sester v managementu. Kot pravi se je za delo zdravstvenika odločil, da bi pomagal drugim, za vodenje pa zato, ker je želel nekaj spremeniti.

Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pogovor s podnapisi najdete tukaj!

Gregor Makuc je glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Vodi skoraj 4.000 zaposlenih. Zelo neposredno govori o izzivih farmacevtske industrije, velikih naložbah v Sloveniji ter o tem, kako v podjetju pridobivajo in razvijajo ključne kadre.

Zanimiv pogled ima na hibridno delo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter vprašanja, kako voditi ljudi v času hitrega tehnološkega razvoja. Razkril je tudi, kako na inovativen način pridobivajo nove sodelavce.

Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dr. Ada Guštin Habuš je pred časom akademsko okolje zamenjala za podjetniškega. Je soustanoviteljica in direktorica Kolibri Labs. To je podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem in razvojem programske opreme na področju umetne inteligence. Organizacijam torej pomaga pri vpeljavi umetne inteligence v njihove poslovne procese. Kdo pa pri vodenju pomaga Adi, kaj jo motivira in kako sledi trendom?

Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Andreja Hauptmana poznamo kot tistega, ki vodi Tadeja Pogačarja k odmevnim zmagam. Kakšne naloge ima kot športni direktor ekipe UAE Emirates? Kako zahtevno je vodenje moštva ob nepredvidenih dogodkih, kdo je "glavni" in kaj je najbolj stresni del njegove službe?

Strokovni sodelavec:

Aleš Ugovšek je doktor lesarskih znanosti, oče štirih otrok in od začetka letošnjega leta direktor skupine M Sora. Vodi več kot 280 sodelavcev, v podjetje skuša vnesti spremembe in ohraniti močno povezanost med zaposlenimi. Kot pravi, si številni direktorji ne predstavljajo, da bi bili v službi "le" osem ali devet ur. Sam skuša delati drugače, saj je zanj čas z družino izjemno dragocen. Kako je voditi podjetje, ki ima posebno lastniško strukturo, kakšen je njegov urnik in zakaj se mu zdijo kratki sestanki pomembni?

Strokovni sodelavec:

Mojca Mihelič je ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Sama pravi, da je "šolnica" in da je delati v šoli čudovito. Vodi 170 zaposlenih, na njihovi šoli je več kot 1.000 učencev. "Že kot učiteljica sem imela veliko odgovornosti. Dveh zelo hudih odgovornosti pa nisem imela, sedaj ju pa imam: zaposlovanje in finance." Tudi o tem, da ravnateljice in učiteljice niso neprestano na počitnicah, o kadrovskih izzivih in vodenju šol.

Strokovni sodelavec:

Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili."

Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.

Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.

Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.

Oddajo pripravljata strokovni sodelavec Miha Škerlavaj, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?

Sogovornik:

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.

Sogovornika:

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?

Sogovornika:

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.

Sogovornika:

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?

Sogovornika:

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.

Sogovornika:

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?

Sogovornika:

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.

Sogovornika:

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.

Sogovornik:

Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.

Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju.

Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije?

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?

Gosti:

Četrta epizoda prinaša poseben vpogled v delovanje Elana. Gostimo Melanijo Korošec, s katero se pogovarjamo o stalnem inoviranju in o inovativnih ekipah. Nekdanja vrhunska tekmovalka v telemark smučanju je prepričana, da je inoviranja sposobna le ekipa, ki ni prestrašena, in ki kdaj na mizo prinese tudi kaj norega.

Verjamem, da nam šport da vztrajnost in jasno usmerjenost k ciljem. Daje tudi vzdržljivost, ki je dobra popotnica v Elanu.

Melanija Korošec

V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren.

Gosta:

Nova sezona prinaša zgodbe, ki v ospredje postavljajo trajnost.

Prvi gost je Jernej Česen iz podjetja Outfit 7. Eno vodilnih podjetij na področju iger ima več kot 400 zaposlenih z vsega sveta. Z gostom o tem, kako se je podjetje spremenilo, kako skušajo poskrbeti, da ne pride do izgorelosti in kaj je zanj največji izziv pri vodenju.

"Pomemben vidik trajnosti, ki je pogosto spregledan, je način ravnanja z ljudmi pri delu."

dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani

Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.

Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj.

*Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. 

Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev sta ga spraševala strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.

Ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega

V seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev?

˝Nikoli se nisem štel za podjetnika, ampak zgolj za človeka, ki je našel neko dejavnost, ki se ob njej dobro počuti, ki za njo stoji in jo opravlja s srcem.˝

Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.

Doktorica vinogradništva, ki vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani

V seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.

Tretja sezona serije UP se začenja kar s sladico. Uroš Mlakar, serijski podjetnik, ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta Frida je razložil, zakaj je čokolada čedalje dražja in zakaj gre Fridi v Švici zelo dobro. Govoril je tudi o franšiznem sistemu, proizvodnji, posebni povezavi z Liberijo in prizadevanjih, da bi bili vsi v verigi pošteno plačani. Tudi tretjo sezono UP-ov sestavljata strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.

Ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta Frida

V seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Prvi gost tretje sezone je Uroš Mlakar, nekdanji radijec, ki se odlično znajde v podjetniških vodah. Ustanovitelj Naturalica Foods, ki skrbi za blagovno znamko Teta Frida, je razložil, zakaj je čokolada čedalje dražja in zakaj gre Fridi v Švici dobro. Govoril je tudi o franšiznem sistemu, proizvodnji, posebni povezavi z Liberijo in prizadevanjih, da bi bili vsi v verigi pošteno plačani.

"Zavedam se, da je moč v meni. Če se svet spreminja, moraš iti s spremembami naprej. Če ti nikoli ni bilo nič podarjeno in si vse naredil sam, to pomeni, da lahko stvari znova narediš iz nič."

Kako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala? Kakšna partnerstva prinašajo različni vlagatelji in na kaj morajo biti ob tem pozorni podjetniki? Predstavljamo tiste, ki si upajo in imajo uspešne startupe. Danes pa dajemo besedo podpornikom, ki zagonskim podjetjem nudijo različne finančne spodbude. Sogovorniki: Mic Melanšek, soustavnovitelj Hooray Studios; Nina Dremelj, predsednica Kluba Poslovni angeli; Aleš Pustovrh, partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital; Nina Urbanič, Slovenski Podjetniški Sklad

Kako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala?

Predstavljamo tiste, ki si upajo in imajo uspešne startupe. Danes pa dajemo besedo podpornikom, ki zagonskim podjetjem nudijo različne finančne spodbude.

Sogovorniki:

Kako lahko zagonska podjetja pridejo do prvih investicij? Kdaj se je smiselno obrniti na Slovenski podjetniški sklad, kdaj na angelske investitorje in kdaj na sklade tveganega kapitala? Kakšna partnerstva prinašajo različni vlagatelji in na kaj morajo biti ob tem pozorni podjetniki?

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, ki deluje v več kot 130ih državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje 100 zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje EKWB je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.

Podjetje EKWB: Kakšna je kultura organizacije in kdo ali kaj poganja rast podjetja, ki je postalo tudi letošnja Zlata gazela

Edvard König je pred skoraj dvema desetletjema kot študent lesarstva iskal rešitev za tišji osebni računalnik. Ker z rešitvami na trgu ni bil zadovoljen, je sestavil svoje in se z vodnim hlajenjem podal v podjetniške vode. Že ob začetku poti je moči združil z Matjažem Krčem in ta tandem še danes vodi podjetje EKWB, s sedežem v Komendi, ki deluje v več kot 130 državah in zelo hitro raste. Lani januarja je imelo podjetje sto zaposlenih, zdaj jih je že skoraj 250. Visokotehnološko podjetje je že več kot deset let številka ena na svetu za razvoj in proizvodnjo izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Njihova vizija pa je: ustvarjati računalnike za boljši svet.

"V petnajstih letih se ni nič spremenilo. Osnovna filozofija je, da dihamo s trgom in uporabniki, skušamo ugotoviti, kaj so njihovi problemi, in jih reševati. Smo na trgu, ki ima vse več izzivov." – Matjaž Krč

Edvard König je na začetku raziskoval in ugotovil, da obstaja vodno hlajenje. Ko je svoje prve kreacije predstavil na forumih, so bili obiskovalci nad njimi navdušeni. Pove, da je od tu naprej šel samo s tokom. "Ko sem se leta 2005 prijavil na delavnico za poslovni načrt, je bil del te delavnice tudi natečaj. Matjaž je vodil delavnico, spoznala sva se in ugotovila, da je dodana vrednost v obeh in da je to pravi recept za uspeh podjetja."

Visokotehnološko podjetje ustvarja kulturo, ki poskuša delati stvari, ki so dobre, in zmanjšuje tisto, kar ni dobro. "Treba je biti drzen. Je pa res, da ne gre toliko za drznost kot za samozavest. Slovenci imamo veliko tehničnega znanja, malo manj poslovnega. Ker ni te samozavesti, tudi poslovno ne prideš daleč in za to si je treba prizadevati," doda Matjaž Krč.

"Naše kompetence so na področju hlajenja, kar priznavajo tudi veliki igralci na trgu. Z nami želijo delati zaradi tehnične kompetentnosti in naše blagovne znamke. Ugotovili so, da smo zanje dodana vrednost."

Inovativnost je proces, ki se ga da voditi, še pove Edvard König. V podjetju so postavili oranžne sobe, ki so namenjene pogovoru o izboljšavah lastnih izdelkov in procesa. Epidemija je nenormalno pohitrila povpraševanje po spletnih rešitvah. "Pred štirimi letismo se odločili, da bomo ponudili vodno hlajenje po meri, kjer si kupec sam izbere komponente in jih sestavi. Naši kupci so iz avtomobilske industrije, iz industrije avtonomnih vozil ..."

Pretekli teden so v Amsterdamu podelili nagrade za najboljše kuharske mojstre na svetu. Ana Roš iz Hiše Franko na Kobariškem se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila na sedmo mesto lestvice The Best Chef Awards 2021, Mašo Sálopek, ki v Hiši Franko skrbi za sladice, pa so razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu. A Ana v javnosti mnogokrat vzbudi pozornost – na eni strani odobravanje in spoštovanje, na drugi kritike in nerazumljiva obsojanja – ne le s hrano, temveč tudi drugimi zapisi in izjavami, kot je bila zadnja, da bo v svojo ekipo sprejela afganistanskega natakarja. Trenutni meni iz 23 hodov so poimenovali Reinkarnacija, stane 225 evrov, še 100 evrov je treba dodati za spremljavo slovenskih lokalnih vin. Za celotno doživetje si je treba vzeti kakšnih pet ur, pomembno vlogo imajo tudi sladice, ki jih ustvarja Hrvatica Maša Salopek, ki še vedno ni dojela, da so jo razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu.

Ana Roš, šefinja kuhinje Hiše Franko, se je na izboru Best Chef Awards v Amsterdamu na lestvici Top 100 uvrstila na sedmo mesto

Pretekli teden so v Amsterdamu podelili nagrade za najboljše kuharske mojstre na svetu. Ana Roš iz Hiše Franko na Kobariškem se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila na sedmo mesto lestvice The Best Chef Awards 2021, Mašo Salopek, ki v Hiši Franko skrbi za sladice, pa so razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu. A Ana v javnosti mnogokrat vzbudi pozornost – na eni strani odobravanje in spoštovanje, na drugi kritike in nerazumljiva obsojanja – ne le s hrano, temveč tudi drugimi zapisi in izjavami, kot je bila zadnja, da bo v svojo ekipo sprejela afganistanskega natakarja.

Trenutni meni iz 23 hodov so poimenovali Reinkarnacija, stane 225 evrov, še 100 evrov je treba dodati za spremljavo slovenskih lokalnih vin. Za celotno doživetje si je treba vzeti kakšnih pet ur, pomembno vlogo imajo tudi sladice, ki jih ustvarja Hrvatica Maša Salopek, ki še vedno ni dojela, da so jo razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu.

Fotografinja Tilyen Mucik in komunikologinja Tjaša Jarc sta pred dobrim letom ustanovili spletno trgovino sobnih rastlin Džungla. Že po nekaj mesecih sta se znašli v poslovni džungli, število naročil je preseglo 1000 na mesec, ekipa se je razširila na 20 članov. O rasti in izzivih, tudi o tem, kako zapakirata rastlino za varno dostavo. Foto: Tilyen Mucik

Ustanoviteljici spletne trgovine sobnih rastlin Džungla o rasti podjetja in izzivih ter tudi o tem, kako zapakirata rastlino za varno dostavo

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Fotografinja Tilyen Mucik in komunikologinja Tjaša Jarc sta pred dobrim letom ustanovili spletno trgovino sobnih rastlin Džungla. Že po nekaj mesecih sta se znašli v poslovni džungli, število naročil je preseglo tisoč na mesec, ekipa se je razširila na dvajset članov.

Luka Železnik in Dejan Kobal sta pred šestimi leti v domači Sežani ustanovila podjetje TNG Oprema, ki je z blagovno znamko Kingsbox prisotno v 22 državah. Kingsbox je najprej osvojil telovadnice in fitnese, zaradi koronakrize pa se je podjetje čez noč preusmerilo v izdelavo in prodajo opreme, ki jo športni navdušenci lahko uporabljajo doma. Od uteži do olimpijskih palic, od blazin do struktur za vadbo. S preobrazbo in inovativnostjo so dosegli veliko rast, danes imajo že skoraj 70 zaposlenih.

Soustanovitelja podjetja TNG Oprema o tem, kako so s preobrazbo in inovativnostjo dosegli veliko rast

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Luka Železnikin Dejan Kobal sta pred šestimi leti v domači Sežani ustanovila podjetje TNG Oprema, ki je z blagovno znamko Kingsbox prisotno v 22 državah. Kingsbox je najprej osvojil telovadnice in fitnese, zaradi koronakrize pa se je podjetje čez noč preusmerilo v izdelavo in prodajo opreme, ki jo športni navdušenci lahko uporabljajo doma. Od uteži do olimpijskih palic, od blazin do struktur za vadbo. S preobrazbo in inovativnostjo so dosegli veliko rast, danes imajo že skoraj 70 zaposlenih.

"Vse načrte, ki sva jih imela za naslednjih pet let, smo zaradi epidemije koronavirusne bolezni naredili v enem letu. Veliko naše pozornosti smo morali preusmeriti na domače telovadnice. Načrtovali smo, da bomo zaposlili pet ljudi na pol leta, potem pa smo morali zaposliti 30 ljudi v enem letu. Težko je planirati, ko tako hitro rasteš. Moraš biti zelo fleksibilen in se prilagajati iz meseca v mesec." 

Rok Gulič se je pred leti znašel pred izzivom. Ponoči je montiral glasbo za zgoščeno svoje glasbene skupine, v sosednji sobi pa njegova žena in otroka niso mogli v miru spat. Skušal je kupiti slušalke, ki bi rešile njegovo zagato, a z nobenimi ni bil zadovoljen. Tako je kar sam začel razvijati slušalke in inovativno nizkotonsko blazino. Slušalke in blazino je skozi mesece tako izpopolnil, da je pustil službo in ustanovil podjetje OLLO Audio. Ollo je zdaj sopotnik profesionalnih glasbenih producentov, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga, Beyonce in številnimi drugimi uglednimi imeni.

Ustanovitelj podjetja OLLO Audio o tem, kako so iz nočne montaže glasbe nastale slušalke, ki jih uporabljajo tudi profesionalni glasbeni producenti, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga in Beyonce

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz zagonskih podjetij razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Rok Gulič se je pred leti znašel pred izzivom. Ponoči je montiral glasbo za zgoščenko svoje glasbene skupine, v sosednji sobi pa njegova žena in otroka niso mogli v miru spati. Skušal je kupiti slušalke, ki bi rešile njegovo zagato, a z nobenimi ni bil zadovoljen. Tako je kar sam začel razvijati slušalke in inovativno nizkotonsko blazino. Slušalke in blazino je skozi mesece tako izpopolnil, da je pustil službo in ustanovil podjetje OLLO Audio. Ime podjetja je sestavil iz začetnic imen svojih sinov: Oliver in Lovro, torej OLLO.

"Ko imaš izdelek, ki dostavi, kar obljublja, in postaviš relativno visoke cilje, se zgodi, da ljudje, ki to potrebujejo, sami pridejo do tebe in ti ni treba klicati nikogar. To se je zgodilo pri nas. Mi smo jasno povedali, kaj delamo, kaj si želimo, kaj so naši cilji in očitno smo zadeli pravo bolečino, dovolj zanimivi smo bili, da so inženirji pristopili od nas in rekli, da bi to preizkusili."

Slušalke Ollo so postale sopotnik profesionalnih glasbenih producentov, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga, Beyonce in številnimi drugimi uglednimi imeni v glasbenem svetu.

Nika Kristina Butina je soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa ima vec kot 20 sodelavcev. Kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost?

Soustanoviteljica podjetja Epidemic o tem, kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič gostita zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Druga gostja je Nika Kristina Butina, soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa pa ima več kot 20 sodelavcev.

Kdaj je pri rasti trenutek, da predajaš delo? Kaj predajaš in kako spiš mirno ponoči, ko veš, da nekdo drug prevzema tvoje stvari?

"Težko, ampak s srcem. Po eni strani zato, ker ne želiš nekoga drugega zasuti z delom, druga zadeva, ki pa je tudi zelo realna, pa je ta, da se ti zdi, da boš ti zagotovo dobro naredil. Najprej si moraš priznati, da je tukaj ego, potem pa pokazati drugi osebi, da ji zaupaš in ji predaš odgovornost."

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d. o. o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.

Soustanovitelj podjetja Equa o tem, kako oblikovati inovativne izdelke in kako nagovoriti globalni trg

V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz start upov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice.

Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d.o.o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.

"Najlažje se je stvari igrati, najtežje jih je zaključiti. Vsi imamo ideje. Vsi znamo nekaj narediti. Pomembno pa je, da znamo stvari pripeljati do konca, jih do konca optimizirati in najti pravo pozicioniranje na trgu." - Anže Miklavec

V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.

V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti, Planinska zveza Slovenije oa vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje

Slovenija je hribovita in gorata država, zato je razumljivo, da je obiskovanje gora ena najbolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti. Mreža planinskih poti, ki predstavlja osnovni infrastrukturni element planinske dejavnosti, je gosta praktično po vsej državi. Njihova skupna dolžina znaša dobrih 10.000 kilometrov, kar je enako razdalji po kopnem med Ljubljano in Pekingom.

Na priljubljenost in pomen planinstva pri nas nakazuje tudi malo manj kot 300 društev, ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh, ki je v pravni ureditvi planinskim potem dodelil poseben status, s katerim so organizacije dobile veliko obveznosti, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja. Konec februarja je bil s podpisi koalicijskih poslancev v parlamentarno proceduro vložen predlog sprememb Zakona o planinskih poteh. Z njim bi se uredilo usposabljanje markacistov in ustrezna opremljenost za varno delo, največji doprinos pa predstavlja določba o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za vzdrževanje planinskih poti. Pričakovani letni znesek je okrog 400.000 €.

Ob koncu zimske sezone smo preverili, kako je aktualna zdravstvena situacija vplivala na trende prodaje zimske športne opreme. Ker pa se hitro bližajo prvomajske počitnice, nas zanima tudi, kakšni so trendi glede prodaje kolesarske opreme in koliko časa bo letos treba čakati na novo kolo.

Na nekatere rezervne komponente koles se čaka tudi 600 dni in več

Zimska športna sezona se končuje. Med ljubitelji belih strmin prevladuje nov trend: "Če ne moremo na smučišča, gremo pa v gore in smučamo turno." Povečanje števila turnih smučarjev je bilo prisotno že v prejšnjih letih, a to zimo se je zdelo, da vsi smučajo turno.

"Turna smuka je trend zadnjih šestih let. Nedvomno predstavlja pozitiven trenutek rasti. Okoliščine letošnjega leta, ko so bile res dobre snežne razmere in zaprta smučišča, so to samo še spodbudile. V letošnjem letu smo Slovenci v bolj masovnem številu odkrili lepote turnega smučanja in izjemne naravne danosti domačega okolja." –Leon Korošec, direktor zimske divizije Elan

Ker so pred vrati že prvomajske počitnice, je aktualna tudi prodaja kolesarske opreme. Je nakup novega kolesa uresničljiv še pred prazniki?

"Odvisno od tega, kakšno kolo je to. Določena posebna kolesa so žal ali rezervirana ali njihov dobavni rok še ni čisto jasen, takšen dvoumen položaj. Tudi pred prvomajskimi prazniki pa se da dobiti kolo." – Aleš Justin, športna trgovina Extreme Vital

Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.

Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je razvila prvi slovenski hard seltzer. Poimenovali so ga Nord.

"Naša zgodba se je začela poleti 2019. Navdih smo dobili na festivalu, ko je Romina debatirala z ameriškim managerjem, ki je spraševal, ali lahko kje dobi White Claw. Ni vedela, kaj je to, zato jo je vprašal, kako to, da v Sloveniji in v Evropi še nimamo hard seltzerjev, saj je to v Ameriki cel 'bum'. Pozneje sva preverila, kaj je to in ugotovila, da je to zanimiva pijača, saj je brez sladkorja in ima malo kalorij," začetek zgodbe o prvem slovenskem hard seltzerju Nord opisuje Gašper Sovdat, eden izmed članov mlade podjetniške ekipe iz Tolmina.

Za kategorijo pijač hard seltzer za zdaj še nimamo ustreznega prevoda. Gre za ameriško besedno zvezo, pri kateri beseda "seltzer" označuje, da gre za gazirano vodo, "hard" pa, da vsebuje alkohol. "Če bi to prevajali dobesedno, bi bila to alkoholna gazirana voda, kar pa se ne sliši najbolj privlačno," pojasnjuje Romina Gerbec. Poleg Gašperja in Romine sta pri razvoju Norda sodelovala še Sebastjan Rejc in Tadej Feregotto.

Zakaj se je mladim Tolmincem zdel hard seltzer primeren tudi za slovenski trg, ki je do novih izdelkov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadali z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov?

"Navadno se z uvajanjem novosti začne v barih in restavracijah, šele nato se gre k trgovcem. To je za nas odpadlo. Zato smo se najprej lotili spletne prodaje, v katero nismo polagali velikih upov. Ampak smo potem ugotovili, da so ljudje pripravljeni naročati na spletu tudi novosti in pijače."

Fotografije: Nord

Zagonsko podjetje Priot, ki ga vodita Grega Logar in Blaž Jakopin, je razvilo sistem HiFlyer, ki je vgrajen v dve skakalnici v nordijskem centru Planica. Ustanovitelja podjetja sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Kako lahko znanost pomaga pri razvoju smucarskih skokov in kako zahteven je preskok iz znanosti v podjetništvo?

Zagonsko podjetje Priot je razvilo sistem HiFlyer, ki je že vgrajen v dve skakalnici v Nordijskem centru Planica

Grega Logar in Blaž Jakopin sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, zdaj pa vodita multidisciplinarno ekipo zagonskega podjetja Priot. Razvili so sistem HiFlyer, ki je že vgrajen v dve skakalnici v Nordijskem centru Planica.

"Naredili smo analitični sistem. Vsak skok izmerimo. Izmerimo lahko hitrost, dolžino in vremenske razmere. Na podlagi tega lahko skozi vse leto spremljajo skoke." – Grega Logar

HiFlyer je analitični sistem, ki omogoča, da imajo skakalci, skakalke in strokovno vodstvo že med treningi na voljo vse podatke, ki so jih sicer imeli le na tekmah. To omogoča boljši način spremljanja posameznega tekmovalca.

Grega Logar razmišlja tudi o tem, kako bi tehnologija še lahko pomagala pri boljši izvedbi tekmovanja in treningov v smučarskih skokih.

Portal MojMojster je v zadnjih letih postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki se lotijo prenove stanovanja ali gradnje hiše. Združuje namreč kar 65 tisoč gradbenih podjetij - mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin ter več kot 260 tisoč aktivnih uporabnikov. Njegov potencial je pred kratkim prepoznal tudi Sklad South Central Ventures, ki jim je v sodelovanju s podjetjem Henkel namenil sedemmestno investicijo. O tem, kako je podjetje postalo pomemben igralec na področju gradbeništva, kaj investicija pomeni za cel start up ekosistem in kakšni so načrti za prihodnost je spregovoril Martin Pelcl, eden izmed dveh soustanoviteljev podjetja.

Kako je podjetje DaiBau postalo pomemben igralec na področju gradbeništva in kaj pomeni sedemmestna investicija, ki so jo v začetku leta prejeli od sklada South Central Ventures in podjetja Henkel?

Zgodba podjetja DaiBau, ki ima v lastni spletno platformo MojMojster in deluje v sedmih državah, se je začela leta 2013 v mariborskem podjetniškem inkubatorju Tovarna podjemov. Platforma danes združuje kar 65.000 gradbenih podjetij, mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin, ter ima več kot 260.000 aktivnih uporabnikov. Od začetnih dveh zaposlenih, to sta bila ustanovitelja podjetja, arhitekta Martin Pelcl in Gregor Černelč, podjetje zdaj ponuja že 52 delovnih mest in še vedno raste. Rast podjetja in uresničevanje zadanih poslovnih ciljev pa bo še dodatno spodbudila sedemmestna investicija sklada tveganega kapitala South Centra Ventures in podjetja Henkel.

"Ukvarjamo se z vprašanjem, ki se ga vsakdo dotakne v gradnji in prenovi: kje najti primernega izvajalca za svoj projekt. Takrat sva se s partnerjem Gregorjem Černelčem spoprijela s tem vprašanjem in sva se začela spraševati, zakaj nobena storitev ne reši tega problema. Odločila sva se, da bi na hitro naredila eno platformo, ki bi povezovala preverjene izvajalce in povpraševanje na trgu. Ta zgodba se je potem razvila v osemletni maraton podjetništva." – Martin Pelcl o začetkih podjetniške poti

Kakšni so cilji za prihodnost?

"Mi smo optimistično zadržani. V tem delu sveta bi radi postali prva točka za vse, ki gradijo in prenavljajo. Mislim, da je to dovolj ambiciozen cilj. To smo v osmih letih delovanja dokazali na štirih, petih trgih, kjer smo glavna platforma za gradbeništvo. Želimo pa, da bi se v Evropi in onkraj nje vsi, ki potrebujejo izvajalca ali nove kakovostne stranke, obrnili na nas. To je vizija, ki jo bomo s partnerji uresničili." – Martin Pelcl

Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?

Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?

Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala."

"Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar

Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence.

Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.

Inženirstvo še vedno velja za umazan poklic, ki je bolj pisan na kožo moškim kot ženskam. A dekleta se ne ozirajo ne stereotipe, zato se jih vedno vec odloca, da bodo postale inženirke. S Tejo Primožič, študentko Fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih in o tem, kako izbori, kot je Inženirka leta, izboljšujejo položaj žensk v pregovorno moških poklicih

S Tejo Primožič, študentko fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih

Po podatkih statističnega urada ženske v Sloveniji predstavljajo 49,8 odstotka vseh prebivalcev, od tega sedem odstotkov dijakinj in študentk ter 39 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih. Še vedno prevladujejo na poklicnih področjih predšolske vzgoje in razrednega pouka, babištva, šivilstva in krojaštva, na katerih kar 95 odstotkov vseh zaposlenih v panogah predstavljajo ženske. V tehniških in inženirskih poklicih pa še vedno prevladujejo moški, saj ta področja še vedno veljajo za stereotipno moške poklice. A stereotipe vztrajno presegajo pogumna dekleta, ki se vpisujejo na tehniške fakultete in se odločijo postati inženirke. 

"Pogosto je slišati, da se morajo ženske na delovnem mestu bolj potruditi kot moški, se bolj dokazati kot moški, da jih začnejo jemati kot enakovredne in da začnejo verjeti, da so dovolj sposobne."

Teja Primožič je vodja razvoja aplikacije KamBi, s katero so se uvrstili med devet finalistov programa AmCham Slovenija Best of the Best 2021, in študentka fakultete za računalništvo in informatiko. Na tehniške študije se v Evropi vpiše dobra četrtina deklet, v Sloveniji pa vsaka tretja.

"Ženske, tako študentke tehniških fakultet kot pozneje inženirke, smo še vedno sprejete z začudenjem. Še vedno se mi pogosto zgodi, da ko me kdo vpraša, kaj študiram, in povem, da računalništvo in informatiko, sem pogosto sprejeta z začudenjem, da to pa res ni študij za dekleta. Dokler bomo tako razmišljali, se bodo tudi dekleta težje odločala za inženirske študije."

Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban pa je bil minuli teden gost konference Sporto. V naslednji minutah prisluhnite poudarkom pogovora, ki ga je z njim vodil nekdanji igralec v ligi NBA Boštjan Nachbar. Slišali boste, kako je Cuban postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal, kakšne so možnosti, da liga NBA gostuje v Sloveniji, kako je doživel nabor leta 2018, ko si je Dallas zagotovil Dončićeve usluge in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših vseh časov. Foto: Reuters

Lastnik kluba Dallas Maverick Mark Cuban o tem, kako je postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših košarkarjev vseh časov

Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban, pa je bil prejšnji teden gost konference Sporto. Mark Cuban najbolj uživa, ko pred tekmo sredi dvorane svojega kluba meče na koš. Od majhnega je zaljubljen v košarko, nikoli pa ni bil profesionalni igralec. Ko je konec prejšnjega tisočletja obogatel, si je privoščil kluba oz. franšize v ligi NBA. Ljubezen do košarke pa je pretvoril v posel, še preden je leta 2000 kupil klub. Zaslovel je kot lastnik spletnega predvajalnika avdio in video vsebin audio.net, pozneje broadcast.com. Ko je bil spletna stran še v povojih, je Cuban radijske prenose košarkarskih tekem objavljal na njej. Nekaj let pozneje pa je stran prodal Yahoo-ju za 5,7 milijarde dolarjev. Ta posel velja za enega najslabših internetnih poslov vseh časov; za Yahoo, ne za Cubana. Za primerjavo: Google je nekaj let za tem za skoraj štirikrat manj kupil YouTube. 

"Ko Google, Facebook ali pa Netflix dosežejo najboljše poslovne rezultate v zgodovini, nihče ne organizira parade. Ko pa tvoje moštvo osvoji naslov, oživi celotno mesto. Pa naj se gre za angleško nogometno ekipo ali pa za slovensko košarkarsko. To se dogaja le v športu. Če želiš, da ti skupnost pride naproti, moraš tudi sam iti naproti skupnosti." - Mark Cuban

Strast do kluba kaže tudi med tekmami, ko Cuban ni v kateri izmed VIP lož, ampak v prvi vrsti. Ob parketu, navadno blizu svoje ekipe. Vodilni v ligi so mu naložili že kopico kazni, skupaj za več 3 milijone ameriških dolarjev, ponavadi zato, ker kritizira sojenje.

"LeBron James, Stef Curry in Luka Dončić imajo več sledilcev kot katerikoli poslovnež. Ko tržiš ligo NBA, pravzaprav tržiš igralce. To je še bolj izrazito pri  mlajših Oni so bolj povezani z Lukom kot pa z Dallasom. Radi imajo ekipo Mavericksa, so pa zaljubljeni v Luka."

Dončić je tako priljubljen, da bi lahko zaradi njega ekipa Dallasa prišla celo v majhno Slovenijo. Možnosti, da bi dvorana Stožice gostila ekshibicijski ali pa celo pravi tekmovalni dvoboj, se zdijo minimalne, ampak kot razlaga Cuban, niso nične.

"Pred pandemijo smo se pogovarjali z Real Madridom, da bi odigrali ekshibicijsko tekmo. Luka bi seveda najraje igral s svojim nekdanjim klubom, če pa bomo organizirali to tekmo, pa sem Luku rekel, da bi lahko eno tekmo priredili tudi v Sloveniji. Možnosti niso velike, ker je trg majhen. Toda če se mi z ligo dogovorimo, da odigramo tekmo nekje v tujini, kjer bi pritegnili navijače in naredili dobro zgodbo, bodo volini v ligi morda ugodili želji, da to tekmo odigramo v Sloveniji."

Vrednost Bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti minuli konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 $. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo naše prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov?

Marja Milič iz podjetja Capital Genetics o vrhuncu zabave na naložbenem področju ter o nasvetih, kam vlagati denar v prihajajočem letu

Vrednost bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 dolarjev. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov?

"Ne pogovarjamo se samo o kriptovalutah. Pogovarjamo se tudi o drugih naložbenih razredih, ker se je treba zavedati, da je vse na rekordu. Vedno se v medijih govori o Tesli in drugih delnicah, o zlatu, o bitcoinu. Tudi cene nepremičnin in obveznice so na rekordu. Praktično vse je na rekordu. Vse je spet pritegnilo male vlagatelje in vsi želijo priti na to zabavo. Če karikiram, zabava je na vrhuncu, na plesišču se gnete množica ljudi, vroče je in številni hitijo na to zabavo, ker ne želijo zamuditi te dobre zabave, ki traja že zadnje desetletje. Temu se reče strah pred zamujenimi priložnostmi." – Marja Milič

Tečajnice danes poganjajo predvsem čustva in ko pogledamo indeks strahu in pohlepa, opazimo, da smo v območju pohlepa. Pohlep je tisti, ki danes napihuje ta balon, vprašanje pa je, kdaj bo ta balon počil in kako zelo nas bo bolelo.

Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. O tem, od kod ideja za rešitev, kako je potekal njen razvoj in kakšne načrte imajo z RF Alertom za prihodnost, so spregovorili trije člani podjetniške skupine: Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj in Tjaša Jereb.

Rešitev, ki je prejela Rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani, omogoča hitrejše in učinkovitejše obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji

Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji.

Ekipo, ki je razvila zmagovalno inovacijo, sestavljajo Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj, Tjaša Jereb, Jan Gašpar in Tilen Savnik. Sodelovati so začeli med študijem, skupaj delajo v Laboratoriju za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko, ob koncu študija pa so skupaj ustanovili kreativno agencijo Anfiolabs, podjetje, s katerim razvijajo in tržijo projekte za domače in tuje naročnike.

RF Alert je modularna rešitev. Sestavljen je tako iz fizičnega modula, ki se ga vgradi v intervencijsko vozilo, kot iz zaledne rešitve v oblaku, ki skrbi za napredno upravljanje celotnega sistema. Modul oddaja radiofrekvenčni signal, ki doseže avtomobile v njegovi lokalni okolici in udeležence v prometu pravočasno opozori, da se jim približuje reševalno vozilo na nujni vožnji. Sistempresega 80-metrski domet klasične sirene in ima variabilni doseg od 150 do 1000 metrov. Z inovacijo želijo vstopiti na trg, zdaj iščejo strateškega partnerja. Ker so predvideni uporabniki rešitve intervencijske ekipe, ki v večini primerov ne morejo biti kupci, želijo ubrati poslovni model B2G oz. model poslovanja med podjetji in vladnimi organizacijami.

Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?

Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?

Simona Glodež, strokovna sodelavka iz Divizije za tehnologijo, mrežo in logistiko pri Pošti Slovenije, o razlogih za pravo eksplozijo v poštnem sektorju v letu 2020:

"Tako kot smo že v prvem valu zaznali spremenjene potrošniške navade, da se je dosti uporabnikov, ki prej nikoli niso kupovali prek spleta, usmerilo v spletne nakupe. Tudi veliko trgovcev, ki prej nikoli niso imeli spletne prodaje, je v tem času uvedlo spletno trgovino. In seveda, podaljševanje teh ukrepov v zvezi z zaprtjem trgovinske dejavnosti in znotraj samih trgovin, ki so odprte, da ni mogoče kupovati posameznih vrst blaga."

Rast števila paketnih pošiljk je opazna že vse leto. Pošta Slovenije opaža 40-odstotno rast, podobna razmerja v primerjavi s prejšnjim letom opažajo tudi v DPD. Po prvem vrhuncu v spomladanskem valu epidemije so številke pri dostavi fizičnim osebam ostale visoke. Upadle so šele avgusta, nato pa so se jeseni znova začele povečevati. Občutno povečanje konec leta je sicer značilno za vsakoletno sezonsko gibanje, v zadnjem kvartalu se število paketnih pošiljk navadno poveča za približno 30 odstotkov.

"V tem letu, ko ta vrhunec sezone sovpada še s koronakrizo, so številke res enormne. V novembru smo imeli več kot 60 odstotkov več paketov, kot je letno povprečje, in prav tako 60 odstotkov več kot preteklega novembra. V decembru pa so številke še višje in so več kot 70-odstotne." – Jakob Bertole, direktor poslovanja DPD

Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike in kaj lahko organizacije naredijo za to, da zaposleni bolje združujejo delo na daljavo in poučevanje otrok doma? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala z direktorjem podjetja Emma ter poslovnim mentorjem in coachem Matejem Potokarjem, ki vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal je tudi v podjetju Cosylab, zato ima odličen vpogled v delovanje različnih organizacij.

Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike? Razmišlja Matej Potokar, direktor podjetja Emma ter poslovni mentor in coach

Matej Potokar, direktor podjetja Emma, poslovni mentor in coach, ki je vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal pa je tudi v podjetju Cosylab, pojasnjuje, da je največji izziv vodij zadnjih nekaj let to, kako voditi podjetja v obdobju negotovosti. Začelo se je z digitalno transformacijo, na trg so prihajali popolnoma novi modeli in že takrat se je govorilo o prehodu v novo normalnost. Epidemija covida-19 pa je prinesla nove razsežnosti, na katere se nikoli nismo mogli pripraviti, saj nismo razmišljali, da se bo čez noč vse ustavilo.

"Spomladansko obdobje je bilo izziv, ko se je dejansko vse ustavilo čez noč. Ta jesenski čas pa nas je kljub vsemu vse presenetil, ker nismo verjeli, da se bo to lahko ponovilo, ampak, kot vidimo zdaj, pokazalo še v bistveno težji obliki."

Potokar pravi, da smo se marsikaj že naučili, a v poslu se tako ali tako učimo vsak dan.

In česa smo se že naučili?

"V proizvodnih podjetjih, kjer delo od doma ni mogoče, se je pokazalo, kako lahko čez noč postanemo bistveno bolj učinkoviti, kot smo nekoč bili. Nekoč sem preživel veliko let v mednarodnem podjetju, kjer je bilo delo prek telekonferenčnih in pozneje videokonferenčnih sistemov nekaj najbolj običajnega. To je bil edini način, kako smo lahko mednarodno okolje povezovali in v njem poslovali. Zdaj smo ugotovili, da lahko to čez noč uvedemo v vsakem podjetju, kjer obstajajo delovna mesta, ki jih lahko opravljamo od doma."

Verjame, da bodo modeli dela od doma obstali tudi v prihodnje, a hkrati ne verjame, da bi lahko delo od doma prevladovalo kot način med druženimi bitji, ko se vidimo, ko se lahko potrepljamo po ramah: "Tega tehnologija ne bo nikoli nadomestila. Se pa da veliko stvari enako učinkovito narediti od doma ob pomoči tehnoloških rešitev."

Osebni stik in tradicija sta dobro popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos izkazal za nezadostnega. Predstavnika dveh uspešnih družinskih podjetij bosta razkrila, kako so se prilagodili na novo situacijo s ponudbo na spletu in kako zdaj nagovarjajo kupce. Ter kako pomagata tradicija in trdoživost.

Kako so se na nove razmere s ponudbo na spletu prilagodili na kmetiji Pustotnik in v podjetju Perger 1757 ter kako zdaj nagovarjajo kupce? 

Osebni stik in tradicija sta dobra popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos, ko so osebni stiki zaradi epidemičnih razmer zelo omejeni, izkazal za nezadostnega.

Sir je ključna beseda pri družini Brence na kmetiji Pustotnik. Ne le takrat, ko se družina fotografira. Njihovi mlečni izdelki so inovativni in kakovostni, prodajajo jih na tržnicah in dobavljajo v vrhunske restavracije. A marca letos so se znašli pred vprašanjem, kako naprej. Rešitev se je pokazala v spletni trgovini, ki so jo vzpostavili v rekordnem času, v samo treh dneh.

"Organizacija je lahko bila pri nas malo hitrejša kot pri drugih v naši branži, ker smo se na to pripravljali že nekaj let. Ampak kupci niso imeli navade naročati hrane po spletu, potem se je pa v marcu zgodila prva karantena in ljudje so bili prisiljeni tudi hrano naročati po spletu. Ob pomoči Mihe Lavtarja in cele ekipe Optiweb, ki nas je spodbujala, smo v treh dneh vzpostavili spletno trgovino. Zaradi svežih mlečnih izdelkov moramo imeti hlajeno verigo dostave, ki je v Sloveniji še ni. Največji problem je bila dostava z našimi kombiji, ampak je bilo takrat dovolj povpraševanja, da smo lahko začeli s tem." – Elizabeta Brence, kmetija Pustotnik

Lucian Perger je predstavnik devete generacije zanimive družine medičarjev, lectarjev in svečarjev. Gre za tradicionalno slovensko obrt z dolgo tradicijo, ki pa so ji Pergerji dodali inovativnost in zato tudi v teh časih dobro krmarijo. Njihova trgovina v Slovenj Gradcu je zaprta, muzej tudi. Lucian Perger poudarja, da se v podjetništvu ves čas srečuje z izzvi, in dodaja, da je bilo ključno, da so že pred leti poslovni model začeli spreminjati iz tradicionalnega v modernega:

"Sledimo naši tradicionalni osnovi, ki nas veže. Naša tradicija, na katero smo ponosni in je osnova za vse, kar razvijamo. Ampak nismo pozabili na moderen svet. Ne mislim tu nujno na turbokapitalizem, ampak mislim predvsem na prilagajanje kupcu. Spletno trgovino imamo že več kot osem let. V zadnjih letih smo jo malce posodobili, svoje kanale prilagodili in to se nam zdaj kaže kot prava odločitev. Splet je v tem hipu naš glavni kanal, saj prek spleta dosežemo stranke po vsem svetu."

V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.

Marja Milič o aktualnih razmerah na finančnih trgih, psihologinja Katarina Veselko pa o stiskah, ki težijo ljudi v zdravstveni in gospodarski krizi

V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.

Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej? Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX.

Pri delu na daljavo smo učinkovitejši, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najprimernejša za komuniciranje?

Pri delu na daljavo smo učinkoviti, z njim imamo že nekaj izkušenj. Sploh podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, imajo že dobro vzpostavljene prakse.

"Ljudje opažajo, da so kratkoročno učinkovitejši. Rekel bi, da je to delno povezano tudi s tem, da se več dela, ker so meje zabrisane. Kar je za učinkovitost dobro, ni pa to dolgoročno vzdržno, če se ne prilagodijo načini vodenja in prakse, če se ne ustanovi nov način dela, fleksibilnost odločanja zaposlenih temu, da kako dosežejo cilje, ko imajo sami več možnosti prilagoditi delo razmeram, v katerih so, ko delajo od doma." – Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney

Marko Derča je s sodelavci za Amcham pripravil tudi raziskavo o vplivu pandemije na podjetja v Sloveniji. Kar 96 odstotkov od skoraj 50 sodelujočih podjetij pričakuje, da bo delo od doma postalo stalnica.

Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej?

 "Ni več težav z vzpostavitvijo videokonferenčnega klica. Ni več tistih težav, da se deset minut na začetku nekega sestanka porabi za to, da se odpravi neke tehnične stvari. To smo se že naučili. Nismo se pa naučili, kako vse tisto, kar pripomore k vzpostavljanju odnosa in zaupanja med ponudnikom in stranko, kako prijeme, ki smo jih imeli v fizičnem svetu, preslikati v digitalno komunikacijo." – Igor Pauletič, FrodX

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.

Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.

Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.

Zgodilo se je, kot so pričakovali

Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."

Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.

"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."

Negotove razmere povzročijo manjši odziv kupcev na cene

A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.

"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij." 

V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.

"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."

Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.

Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc. 

Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?

Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka

Anja Humljan pri svojem delovanju povezuje formalno izobrazbo in neformalna znanja. Kot arhitektka se zavzema za holistično raziskovanje prostora, k čemur pripomorejo njena dodatna znanja iz čuječnosti, joge in performanca. Kot pove, "raziskavekažejo, da življenje v urbanem okolju na nas vpliva tako, da smo bodisi čezmerno aktivni ali pa otopeli in to povzroča fizični, duševni in čustveni stres.

V povezavi s tem je razvila dve novi metodi. Ti sta The Urban Yoga (urbana joga) in The Spatial Experiencing (prostorsko doživljanje).

"Urbana joga (The Urban Yoga) je ustaljena rutina, metoda za dokumentiranje raziskovanja arhitekture, ki s kontemplacijo prostora skozi človeško telo na novo odpira prvinska vprašanja oblikovanja in organizacije prostora. V procesu ustvarjanja The Urban Yoga fotografij združujem tri vloge: moje telo postane arhitekturna poteza, ki jo zasnujem kot arhitekt, kot performer pa jo umetniško dovršim.Prostorsko doživljanje (The Spatial Experiencing) pa je metoda, s katero učim, kako zavestno opazovati in celovito doživljati neposredno okolico."

Takšen celovit vpogled omogoča, da si v skladu s svojim počutjem oziroma želenim mentalnim, telesnim ali čustvenim stanjem organiziramo ali preoblikujemo neposredno okolje. Spoznanja, ki iz tega izhajajo, so zelo pomembna za načrtovalce urbanega okolja, pa tudi za vse tiste, ki delajo od doma. Dolgotrajno sedenje za mizo ni najboljša izbira, paziti moramo tudi na redno prezračevanje prostora. Kakšni pa so še drugi nasveti Anje Humljan?

"Zaželeno je, da imamo počitek in spanje ob primernem času, da nadziramo svoj cikel spanja in da smo čez dan čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi. Pomembno je tudi, da smo pozorni na zvoke okoli nas.K dušenju zvoka pripomore tudi bujno rastlinje, recimo monstere. Študije kažejo, da površine za sedenje, ki so narejene iz lesa in umetnega usnja ter se oblikujejo po telesu, vzbujajo občutek identifikacije z delom in delovnim prostorom. Pomemben pa je tudi vonj.Sivka pripomore k zmanjševanju napak pri delu, vonj mete pomaga pri hitrosti in natančnosti, vonjave citrusov pa lahko izboljšajo pomnjenje."

Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80 % upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič. Poklicala ga je Anja Hlača Ferjančič.

Večji dogodki bi lahko potekali šele jeseni prihodnje leto. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije

Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80-odstotni upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest.

"Problem bo, če bomo mesto na trgu, ki smo ga gradili skoraj dve desetletji, izgubili in bo trajalo deset let ali več, da ga bomo zgradili nazaj. Za to bo potrebnih veliko denarja, energije in ljudi. Če bomo te ljudi izgubili, potem bo ta proces samo še daljši." – Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije

Miha Kovačič dodaja, da bodo zelo verjetno v prihodnje srečanja potekala po hibridnem modelu, ko bo na prizorišču nekaj udeležencev, preostali pa bodo povezani prek spleta. Je pa prepričan, da spletna srečanja dogodkov živih ne bodo nadomestila, bodo pa dogodki še bolje organizirani in bolj dodelani.

Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju. Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.

Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju

Anka Lipušček Miklavičje štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma.

"Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." –Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo

Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi,da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna. 

"Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." –dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem? Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.

Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?

Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.

"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." –Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu

Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?

"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil."–dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem.Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."

Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?

"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.

"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." –Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu

Drugi del druge sezone Vodenja s posluhom prinaša odgovore na pomembna vprašanja: kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno? Svoje izkušnje je delil nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, ki si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel sobotno leto in ga preživel na eni najbolj uglednih poslovnih šol v Lozani, zdaj pa v Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo.

Kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno?

Nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišeksi je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel leto dni in ga preživel na eni najuglednejših poslovnih šol v Lozani, zdaj pa na Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo: "V ekipo uvrsti ljudi, ki so na svojem področju pametnejši od njega in jim pusti svobodo."

"Pomembno je, da se odklopiš, da odmisliš tisto, kar je dnevno službenega. Za to ni treba čakati na dopust, ampak je to treba delati na dnevni ravni, popoldnevi ali večeri morajo biti tvoji zasebni." – Tomaž Lanišek o tem, zakaj morajo tudi vodje na dopust

Odpornost timov krepi tudi tako imenovani miselni ustroj negotovosti. Kaj pomeni in kako ga vnesti v organizacije?

"Ena stvar, ki te lahko pripravi za prihodnje čase negotovosti, je, da razvijaš t. i. miselni ustroj negotovosti. Da se lahko pripravijo posamezniki, timi in večji sistemi na to, da razvijajo mišice za negotove razmere." –dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Dr. Miha Škerlavaj opisuje tudi povezavo osebnostnih lastnosti in izgorelosti: "Iz raziskav vemo, da je vestnost ena od značilnosti, ki pomaga pri kariernem razvoju in uspehu, druga pa je ustrežljivost. Obe značilnosti v kombinaciji sta tudi zelo povezani s tveganjem izgorelosti. Ta moda, ki je prej obstajala, pa se še potencirala, kako je pomembno, da smo nenehno na voljo, dejavni in da delamo ali vsaj dajemo vtis, da delamo, je škodljiva zdravju posameznikov, tudi organizacijam ne koristi."

Podjetje 3fs je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi, ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60 zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini. Že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone Vodenja s posluhom. Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavi prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake dokazala, da je njihova inovativna pot prava.

Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone serije Vodenje s posluhom

Nova sezona pričakovano prinaša precej razmislekov o tem, kako voditi na daljavo, naš strokovni sodelavec je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. Za uvod v ospredje postavljamo izzive pri vodenju ekosistema.

Vzoren primer je podjetje 3fs, ki je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi. Ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60imi zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini, že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom.

Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavlja prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake, dokazala, da je njihova inovativna pot prava. "Danes imajo vsa podjetja dva izziva pri delu na daljavo. Kako vključiti nove sodelavce, ki so pravkar končali fakulteto, v organizacijo, kjer vsi delajo od doma. Druga stvar pa je, kako naj podjetje, ki je vlagalo v specifične vzorce obnašanja oz. organizacijsko kulturo to vzdružje še naprej."

Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.

Nepričakovana gospodarska kriza še enkrat pokazala na nujnost oblikovanje varnostne rezerve

Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Tokratna Tečajnica na Valu 202 ima naslov ABC obveznic. Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.

Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložb

Naša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti.

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve.

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov

Podjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, čakajo v povprečju 81 dni, kar je najdlje med 17 državami, vključenimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja čakanja na plačila in precejšnega deleža neplačanih računov večinoma ne doživljajo kot grožnjo poslovanju ali obstoju. Tako je pokazala zadnja raziskava skupine EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI. Raziskavo so izvedli med 3400 podjetji v 17 evropskih državah.

“Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Zupan

Na drugi strani je po besedah Natalije Zupan iz družbe EOS KSI Slovenija zelo dobra po deležu računov, ki se poravna v roku. Takih je – gledano skupno za potrošnike in podjetja – 89 odstotkov, medtem ko je povprečje za 17 držav pri 84 odstotkih. To je sicer predvsem posledica velike plačilne discipline potrošnikov, ki imajo po besedah Zupanove ob nemških tudi najkrajše odobrene plačilne roke.

“Najprej je treba ustvariti zlato blazino, ki naj bi bila na ravni treh mesečnih plač. Kar je nad tem zneskom, lahko gre za nakup nekih luksuznih dobrin, dopustu in tako naprej.” – Natalija Zupan

V tokratni Tečajnici Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ, in Rok Kužel ugotavljata, s kakšnimi težavami se najpogosteje spopadajo slovenski potrošniki. Kakšni so razlogi, da padejo v začaran krog dolgov, kreditov, ki posledično vodijo tudi v izvršbe.

Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?

Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?

Odgovor je ne. Vsaj na prvi dve vprašanji. Pandemija novega koronavirusa je v minulih dveh mesecih ustavila tako rekoč cel svet, tudi trg nepremičnin. Fizičnih ogledov ni bilo, sklepali so se samo posli za nazaj. A zdi se, da bo specifičnost slovenskega, zlasti pa ljubljanskega trga, naredila svoje. Pomanjkanje nepremičnin zlasti v prestolnici je še vedno veliko, tudi ustavitev turizma na trg ne bo naplavila kupa nepremičnin.

“Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič

Morda bodo nekoliko lažje zadihali tisti, ki stanovanja najemajo, a ne bistveno. Lani so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji zvišale za 5,2 odstotka, kar je bilo peto zaporedno letno zvišanje cen. O tem, kakšne obete prinaša nadaljevanje tega leta in kakšni so trenutno pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila, je spregovoril Frano Toš iz Prve hiše.

“Ukrepa Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje za pridobivanje posojil, ne podpiram. To ljudi sili na najemni trg, odliv denarja pa je enak kot pri odplačevanju kreditne anuitete.”

Toš ne pričakuje scenarija, ki smo mu bili priča ob zadnji finančni krizi. Morda se kateri od napovedanih projektov ne bodo začeli v skladu z načrti, a Toš meni, da bodo vsi odprti projekti dokončani.

“Ljubljana vsako leto sproducira nekaj 10 ljudi, ki so sposobni financirati nakup nepremičnine, vredne 700.000 evrov ali več.”

Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega. O gospodarski negotovosti glede naložb v času zdravstvene krize s Krunom Abramovičem razpravljata gostitelja Rok Kužel in Marja Milič.

Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega

Zdravstvena kriza je s seboj pričakovano prinesla tudi gospodarsko negotovost. Številni so in verjetno še bodo ostali brez dela, za marsikoga se položaj ni spremenil, ni pa malo takih, ki so v dvomesečnem obdobju, ko je javno življenje skoraj povsem ugasnilo, tudi nekaj prihranili. In prav ti se sprašujejo, ali je zdaj pravi čas za vstop na kapitalske trge. Tisti, ki so njihovi stari znanci, so borznih padcev tako ali tako vajeni oziroma jih pričakujejo. Trideset- ali štiridesetodstotne izgube so pogoste. Hipni položaj je poseben zato, ker ga je sprožil virus, pojav, ki ga ni mogoče napovedati.

“V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič

“Po zlatu posegajo zlasti starejši in konservativnejši vlagatelji. Najbrž tudi zaradi občutka, ker ga imajo fizično pri sebi.” – Marja Milič

“Dober finančni svetovalec je tisti, ki vam je enak nasvet kot danes dal pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti. So finančni svetovalci in so finančni prodajalci.” –Kruno Abramovič

Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi, pravi, da je takrat, ko vlagatelj ne ve, kaj naj stori, najbolje, da ne stori ničesar. V tokratni Tečajnici je beseda tekla tudi o zlatu, ki je letos naredilo spodoben donos, kriptovalute pa niso izpolnile pričakovanj številnih. Izkazale so se namreč kot klasičen finančni instrument in so, podobno kot delniški trgi, izgubljale. Epizoda prinaša tudi razmišljanje o tem, ali je zdaj pravi čas za nakup nepremičnine in kako nizko se še lahko spustijo cene goriva.