Nach Genre filtern

Proti etru

Proti etru

RTVSLO – Val 202

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

737 - Žiga Divjak: Jutra v Dženinu
0:00 / 0:00
1x
  • 737 - Žiga Divjak: Jutra v Dženinu

    V mariborski Drami so premierno uprizorili igro Jutra v Dženinu, ki je nastala po istoimenskem romanu palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawa. Roman skozi štiri generacije palestinske družine Abulheja pripoveduje o izgubi doma, razseljevanju in upanju. Zgodba se začne leta 1948, ko je družina prisilno izseljena iz svoje vasice v begunsko taborišče v Dženinu. Igro sta na oder postavila režiser Žiga Divjak in dramaturg ter koreograf Gregor Zorc. Gre za prvo Divjakovo režijo v mariborski Drami, ki nadaljuje sklop njegovih družbeno angažiranih uprizoritev.

    Thu, 12 Nov 2026
  • 736 - Mladi arhitekti na bienalu: Bor Kračun - Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič

    Trije absolventi Fakultete za arhitekturo: Bor Kračun - Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič. bodo prihodnje zasnovali slovenski paviljon na 20. Beneškem arhitekturnem bienalu zasnovali arhitekti nove generacije. Njihov projekt se osredotoča na kritično analizo vernakularnih tipologij slovenskega podeželja in vzpostavlja dialog z osrednjo temo bienala, naslovljeno Delati arhitekturo – za možnost sobivanja v soočanju z resnično stvarnostjo. V oddaji Proti etru trojica razmišlja o vprašanju sobivanja in stanovanjskem problemu.

    Thu, 05 Nov 2026
  • 735 - Petra Pogorevc: dramaturginja, urednica in pisateljica

    Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je kot dramaturginja, skupaj s hrvaškim režiserjem Ivanom Plazibatom, sodelovala pri adaptaciji in uprizoritvi Ibsenovega romana Gospa z morja. Premiera je bila na otoku Lokrum, ki leži približno 600 metrov jugovzhodno od starega pristanišča in je v zadnjih letih postal eden od najbolj vznemirljivih prizorišč za uprizarjanje gledaliških iger. Petra Pogorevc je dramaturginja v MGL-ju in urednica hišne teatrološke zbirke Knjižnica MGL, kjer je uredila preko trideset knjig s področja teorije in prakse sodobnih scenskih umetnosti. Za vodenje zbirke ji je Združenje slovenskih dramskih umetnikov podelilo nagrado Bršljanov venec za umetniške dosežke. Prejela je tudi Stritarjevo nagrado za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost. Sodelovala je z revijo Maska, skupaj z Bojano Kunst je uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti, bila je selektorica Tedna slovenske drame ter vodila mednarodni program, kjer je gostila več uglednih imen iz angleškega gledališkega prostora. Pri založbi Beletrina je objavila svoj knjižni prvenec Rac ter knjigo Joži: biografski roman o življenju Jožice Avbelj.

    Thu, 10 Sep 2026
  • 734 - Maša Pelko na oder postavila Cankarjevo igro Romantične duše

    Maša Pelko je gledališka režiserka, literarna teoretičarka in filozofinja. Na oder MGL-ja je postavila Cankarjevo najuspešnejšo gro Romantične duše. To politično satiro, ki postane tragedija romantičnih duš je Cankar napisal na Vrhniki, ko se je vrnil s prvega semestra študija na Dunaju. Kritika je igro zavrnila in tudi avtor sam ni bil najbolj zadovoljen z njo. Prvo uprizoritev je zato doživela šele po Cankarjevi smrti leta 1922. Maša Pelko se je s Cankarjem prvič spopadla v tretjem letniku študija na Akademiji, tokratno vznemirjenje pa je bilo popolnoma drugačno, pravi!

    Thu, 22 Oct 2026
  • 733 - Andrej Goričar: Glasba, ki jo komponiram za nemi film, ima seveda brez filma svoje življenje, svojo invencijo, svojo logiko in svojo estetiko!

    Andrej Goričar je kot skladatelj, pianist in dirigent letos ponovno slovel na Festivalu nemega filma v Pordenonu 2026. Lani je bila njegova glasba, napisana za ameriški nemi film Naše gostoljubje (1923), v režiji Busterja Keatona in Johna G. Blystonea, izbrana za zaključek festivala, letos pa je njegova partitura, napisano za nemi film Don Q – Zorrov sin (1925), otvarjala Pordenonski filmski festival in doživela svetovno premiero! Slovensko premiero bomo doživeli v Cankarjevem domu 22. decembra letos. Andrej Goričar piše tudi glasbo za gledališče, veliko je sodeloval z režiserjem Vitom Tauferjem. S svojimi skladbami za klavir ali za improvizacijo na klavirju, pa je pospremil izjemno bogat repertoar neme filmske klasike v številnih izvedbah doma in v tujini. Dvakrat je zmagal na mednarodnih tekmovanjih skladateljev v Italiji, enkrat je žirijo vodil sloviti italijanski skladatelj filmske glasbe Ennio Morricone. Andrej Goričar je tudi odličen pedagog. Ko je bil sam študent je za interpretacijo Beethovnovega Klavirskega koncerta št. 5 s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije prejel študentsko Prešernovo nagrado, in takrat mu je dirigiral sam Marko Letonja, ko pa je študij zaključil z izvedbo izvirne različice Gershwinove Rapsodije v modrem s Simfoniki RTV Slovenija, pa celo ameriški skladatelj in dirigent Carl Davis, ki slovi po tem, da je s svojo glasbo oživil neme filme.

    Wed, 14 Oct 2026
Weitere Folgen anzeigen