Moč politike podkast

Z voditeljicama poslanskih skupin SD in Demokratov, Meiro Hot in Eleno Zavadlav Ušaj, smo se pogovarjali o sto dneh vlade Janeza Janše, referendumih, lokalnih volitvah, o vlogi Izraela v slovenski politiki in integriteti predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.

Pogovor vodi Uroš Esih

Pogovor z vodjema poslancev Levice in Nove Slovenije, Asto Vrečko in Janezom Žakljem, je pokazal, da se je vroča politična jesen že začela.

Beseda je tekla o pregovorno znova vroči politični jeseni, kjer so letos v ospredju posvetovalni in zakonodajni referendumi, novembra pa še lokalne volitve. V polemični izmenjavi mnenj pa smo se dotaknili tudi drugih aktualnih političnih tem, kot so preiskava o Black Cube, način vodenja državnega zbora Zorana Stevanovića, odnos do Izraela, prometna nesreča predsednice republike, vlada v senci in županske volitve v Ljubljani.

Vlada v senci pod vodstvom prvaka Gibanja Svoboda bo pokazala, kako ustvariti več, ne le deliti.

Z vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda in bivšim obrambnim ministrom Borutom Sajovcem smo govorili o obrambnih izdatkih in predlogu referenduma o članstvu v Natu ter o integriteti poslancev, preiskovalnih komisijah in vladi v senci. Zanimalo nas je tudi, kakšno strategijo ima Gibanje Svoboda za čas, ko bo v opoziciji.

Za iztočnico naj navedem stavek: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« In prav to delamo ta trenutek. Ste slišali, da bi bil kdo skrušen, ponižan ali prizadet v Ankari? Glede na fotografije s protokolarnih dogodkov mislim, da so se imeli dobro. Hočem reči, da naši obrambni izdatki niso ključna zgodba Nata. To je predvsem zgodba slovenske politike. Tema obrambnih izdatkov je zlorabljena za slovenske notranjepolitične potrebe. Kaj je dejstvo? V 35-letni zgodovini te države nobena vlada ni v obrambo, odpornost in varnost vložila toliko kot naša. Nato v istem poročilu, ki je bilo večkrat zlorabljeno, zapiše, da smo naredili korak naprej, ne pa zadosten. Za Slovenijo rečemo, da smo res pomembna geostrateška točka. Koridorja Koper–Ljubljana–Hodoš in Koper–Ljubljana–Cerklje ob povezavi Krka–Zagreb sta pomembni zgodbi. Kaj nam pomaga vsa ta imenitna, sofisticirana in draga vojaška tehnika, če ne gre skozi železniške predore, če zanjo ne bo prostora na cestah? Nekateri se norčujejo, da smo s tem denarjem delali železniško postajo v Ljubljani. Saj ne gre za postajo.

V podkastu Moč politike o osamosvojitvi, sporih okoli proslave, Izraelu, nakupu izraelskega orožja in obrambni verodostojnosti Slovenije.

Jelko Kacin v podkastu Moč politike govori o razliki med hitro osamosvojitvijo in dolgotrajno demokratizacijo države. Ob tem poudari, da je bil prehod v samostojnost zgodovinsko kratek, medtem ko je demokracija po njegovem »proces, ki zahteva svoj čas, zahteva nove generacije, zahteva nove prakse«.

Pogovor vodi Uroš Esih

Ob 35-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije smo se pogovarjali z Lojzetom Peterletom, prvim predsednikom vlade v samostojni Sloveniji.

Zrel narod mora ostati odprt za sanje, če hoče napredovati in rasti v skladu s svojimi vrednotami, je dejal prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji.

Zrel narod mora ostati odprt za sanje, če hoče napredovati in rasti v skladu s svojimi vrednotami. Ti izjavi, Kučanova in Janševa, sta povedni vsaka na svoj način. Spomnim se, ko smo ob razglasitvi države na Trgu republike slišali te Kučanove besede. Najprej sem bil malo površen v dojemanju, ampak malo kasneje sem se vprašal: čakaj, kaj pa je pravzaprav predsednik povedal? Danes so še dovoljene sanje, kaj pa jutri? Ni rekel: jutri se bomo zbudili v svobodi, priznani, dobrodošli in tako naprej, ampak je rekel: jutri je nov dan. In je padlo po nas.

Več na delo.si

Z namestnico predsednice Komisije za preprečevanje korupcije Tino Divjak smo se v podkastu Moč politike pogovarjali o potrebi po ustanovitvi specializirane tožilske enote za pregon korupcije Skok ter o škodljivosti pavšalnih izjav o korupciji, zadevi Black Cube z vidika korupcije ter o postopkih bivšega premiera Roberta Goloba pred KPK.

Pogovor vodi Uroš Esih

Z Janezom Žakljem, bodočim pozicijskim poslancem iz vrst Nove Slovenije, in Luko Gorškom, opozicijskim poslancem iz Socialnih demokratov, smo govorili o političnih posledicah že sprejetega interventnega zakona. Pa seveda tudi o tem, kaj četrta vlada Janeza Janše prinaša Sloveniji.

Pogovor vodi Uroš Esih

Bivši predsednik državnega zbora ocenjuje, da je izvolitev prvaka Resnice isto, kot da bi v nemškem parlamentu dali mesto predsednika parlamenta stranki AfD.

Gost podkasta Moč politike je nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez. Govorili smo o izvolitvi novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, kar sproža burne odzive. Beseda je seveda tekla tudi o povolilnem oblikovanju koalicij, kjer se vse jasneje izrisuje četrta vlada Janeza Janše.

Pogovor vodi Uroš Esih

Predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec zatrjuje, da glasovi Nove Slovenije niso na voljo za drugo stran. Kakšno stopnjo kategoričnosti predstavlja ta njegova izjava? »Menim, da ta njegova izjava predvsem predstavlja to, da je prepričan, da je možna desna vlada. Da je možna bodisi z Resnico bodisi tudi s Socialnimi demokrati,« je v podkastu Moč politikeocenil bivši predsednik državnega zbora iz vrst stranke Zares Pavel Gantar.

Bivša predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak pa je prepričana, da njeni stranki ni potrebno, da za vsako ceno rine v vlado: »Kar smo obljubili volivcem, tega se moramo držati. Mislim, da so tudi večje možnosti za desnosredinsko vlado kot pa za levosredinsko. Tudi glede na to, kaj zagovarja Zoran Stevanović. V nekaterih pogledih smo si bolj podobni na desni kot pa z levimi strankami.«

Pogovor vodi Uroš Esih

Po volitvah je predsednik na volitvah zmagovite stranke Gibanje Svoboda Robert Golob napovedal pogovore s predsedniki političnih strank, pri čemer je odločno izključil SDS in njenega vodjo Janeza Janšo. Ta poteza je bila pričakovana, saj je Golob že v predvolilnem obdobju jasno nakazal, da želi oblikovati razvojno široko koalicijo brez stranke SDS.

Dejan Verčič, strokovnjak za strateško komuniciranje, je v pogovoru za Delov podkast Moč politke poudaril, da so volitve izraz modrosti množic, ki so tokrat jasno sporočile: »Fantje, zmenite se.« To pomeni, da brez sodelovanja strank preko ideoloških meja stabilne vlade ne bo.

Politični analitik Marinko Banjac pri Robertu Golobu zaznava povolilni premik v prokapitalske politike.

Predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je včeraj začel obljubljene pogovore o oblikovanju koalicije, so sporočili iz njegovega kabineta. S katerimi strankami, ne razkrivajo. Bo pa ta teden, kot je napovedal v soočenjih, sklical svet za nacionalno varnost.

V Delovem studiu komentiramorezultate vzporednih državnozborskih volitevpo podatkih inštituta Mediana, ki so bile opravljene za slovenske televizije. Po teh rezultatih vodi Gibanje Svoboda z 29,9 odstotka glasov, sledita SDS (27,5) in trojček NSi, SLS, Fokus (9,4). SD, Levica, Vesna, Demokrati in Resni.ca so prav tako prestopili parlamentarni prag. Delov novinar in komentator Uroš Esih in Delov analitik Roman Zatler poudarjata, da rezultati še niso dokončni, saj niso preštete vse glasovnice in predčasno oddani glasovi.

Pogovor vodi Rok Tamše

V predvolilnem pogovoru s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda in podpredsednico stranke Demokrati Anžeta Logarja Evo Irgl smo iskali odgovore na vprašanji, ali Gibanje Svoboda v zaključku kampanje lahko prehiti SDS in kakšen je politični profil Demokratov Anžeta Logarja.

Pogovor vodi Uroš Esih

Plače, davki in zdravstvo: kje se najbolj razlikujejo Levica, NSi in SD? Je Slovenija tik pred pokom davčnega balona?

Na soočenju treh parlamentarnih strank, ki se borijo za stopničke na parlamentarnih volitvah, je bil govor o razvoju, davkih, zdravstvu in povolilnem sodelovanju. V polemični razpravi so sodelovali predsednik SD Matjaž Han, sokoordinator Levice Luka Mesec in predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec. Pogovor je vodil Uroš Esih.

Kar se tiče stanja duha, lahko rečem, da je klima v državi zelo slaba. Dela se razredni boj proti obrtnikom, podjetnikom, gospodarstvu, zdravnikom in zasebni pobudi, kar gotovo ni dobro.

Jernej Vrtovec

Temelj zdravstvenega sistema mora biti javno zdravstvo. Seveda je koncesionar del zdravstvene mreže, zasebnik pa dopolnitev, ki jo pač moramo imeti. Zdravstva ne bomo rešili, če se bomo prepirali z zdravniki.

Matjaž Han

Ko govorimo o minimalni plači, na noben način ne sprejemam argumenta, da je ubijanje srednjega sloja, če je nekdo prej dobil 890 evrov, zdaj pa 1000. To je ustvarjanje srednjega sloja, ker hočemo, da je vsak človek dostojno plačan.

Luka Mesec

V ponedeljek je bilo naPOP TV drugo predvolilno soočenje, ki je bilo namenjeno eni najbolj perečih tem – zdravstvu. Soočili so se predstavniki osmih strank, ki jim je povprečje zadnjih treh javnomnenjskih anket namerilo najvišjo podporo in možnost za preboj v parlament. Rok Tamše in Uroš Esih sta v tokratni seriji posebnih epizod podkasta Moč politike komentirala včerajšnje soočenje, ki se je dotaknilo čakalnih dob, razmejitve med javnim in zasebnim, investicij v zdravstvu in t. i. vojne z zdravniki.

Starosta slovenskega raziskovanja javnega mnenja in zaslužni profesor sociologije dr. Niko Toš še vedno aktivno in kritično motri slovensko družbeno in politično realnost, slovensko javno mnenje pa spremlja že od leta 1968. Pogovor je potekal o zanesljivosti javnomnenjskih poizvedb pa seveda o političnih razmerjih med strankami v času volilne kampanje.

Pogovor vodi Uroš Esih

Po četrtkovem prvem predvolilnem soočenju na nacionalni televiziji je včeraj zvečer sledila premiera nastopov predsednikov političnih strank na največji komercialni televiziji POP TV s prvakoma SDS Janezom Janšo in NSi Jernejem Vrtovcem.

Na Delu bomo v prihodnjih tednih analizirali pogovore in soočenja kandidatov pred državnozborskimi volitvami 22. marca. Prvo televizijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je bilo sinoči na RTV Slovenija, vendar ga je v veliki meri zaznamovala odsotnost dveh pomembnih akterjev: Janeza Janše iz Slovenske demokratske stranke (SDS) in Jerneja Vrtovca iz Nova Slovenija (NSi).

Kako soočenje komentira Delov analitik Uroš Esih?

»Soočenje je delovalo uvodno, tipajoče, mestoma celo antiklimaktično. Brez predstavnikov dveh ključnih strank desnega pola je razprava izgubila ostrino in značilno polarizacijo, ki sicer zaznamuje slovenski politični prostor. V studiu so prevladovali previdni nastopi in zadržane konfrontacije, razlike pa so se kazale predvsem znotraj leve sredine,« je med drugim dejal Uroš Esih. Edini izrazitejši predstavnik desnega pola je bil Anže Logar, ki je po Esihovem mnenju soočenje izkoristil za dodatno utrjevanje svojega položaja.

Nika Podakar je predsednica podmladka največje koalicijske stranke Svoboda Mladi, Luka Simonič pa je na čelu Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka največje opozicijske stranke. Pogovarjali smo se o politični aktivaciji mladih v letošnji volilni kampanji in političnih premikih pri mladih volivcih.

Pogovor vodi Uroš Esih

S podpredsednico politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) in SDS Romano Tomc smo komentirali rezultate nedavnega obiska treh največjih evropskih političnih družin v Sloveniji. Ker pa je obisk padel v slovenski predvolilni čas, smo seveda govorili tudi o pripravah na 22. marec.

Pogovor vodi Uroš Esih

V drugi polovici tedna bodo Slovenijo obiskala vodstva vseh treh največjih političnih družin v evropskem parlamentu. Ker obiski prihajajo neposredno v času pred uradnim začetkom slovenske predvolilne kampanje, bo Evropska ljudska stranka (ELS) podprla SDS in Novo Slovenijo, skupina Renew Gibanje Svoboda, skupina Socialistov in demokratov (S&D) pa stranko SD. O tem smo se pogovarjali z evropskima poslancema Ireno Jovevo in Matjažem Nemcem.

Pogovor vodi Uroš Esih

Kakšno vlogo še igrajo politični programi strank v volilnem procesu in koliko so podlaga za koalicijsko pogodbo in vladanje?

S podpredsednikom vlade in Svobode Matejem Arčonom, predsednikom konference stranke SD Jernejem Štromajerjem in predsednikom sveta stranke Demokrati Anžeta Logarja Tadejem Ostrcem smo razlike in sorodnosti iskali predvsem na temah davkov in zdravstva.

Pogovor vodi Uroš Esih

Dr. Samo Uhan v podkastu Moč politike razvije tezo, da je sredina v slovenskem političnem prostoru, tako kot jo prakticirajo novinci v politiki, v resnici generator politične korupcije, ker ni nosilka emancipatornih, prebojnih in razvojnih vrednot.

Sociolog in analitik javnega mnenja dr. Samo Uhan je ocenil konsolidiranost levosredinskega pola pred parlamentarnimi volitvami. Analiza se vrti okoli vprašanja, ali desni pol 22. marca lahko mobilizira več volivcev kot levi.

Pogovor vodi Uroš Esih

Posebna izdaja podkasta Moč politike. Rok Tamše je z Urošem Esihom analiziral aktualne trende na slovenski politični sceni pred parlamentarnimi volitvami 22. marca prihodnje leto.

Analizirali smo aktualne trende na slovenski politični sceni pred parlamentarnimi volitvami 22. marca prihodnje leto. V prihodnjih mesecih pričakujemo zelo živahno dogajanje v vseh političnih strankah, ki bodo nagovarjale volilno telo. S pomočjo izjav nekaterih vidnih obrazov iz različnih političnih polov in komentarji voditelja podkasta Moč Politike Uroša Esiha smo analizirali trenutna razmerja moči, odnose in pričakovanja pred državnozborskimi volitvami 2026.

Z ekonomistoma dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Petrom Wostnerjem z Urada za makroekonomske analize in razvoj smo osvetlili, v kakšni ekonomski in javnofinančni kondiciji je Slovenija pred parlamentarnimi volitvami. Pogledali smo tudi v evropski ekonomski kontekst ter na področja konkurenčnosti, oboroževanja in zelenega prehoda.

Pogovor vodi Uroš Esih

S političnim komentatorjem Bogdanom Biščakom smo analizirali neuspelo povezovanje med strankama SD in Prerod ter posledice za levosredinski pol. Pa tudi, kakšna spoznanja nam lahko ponudi referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v luči parlamentarnih volitev.

Pogovor vodi Uroš Esih

Župan Ljubljane je 19 let. Za kandidaturo se je odločil po tem, ko je bil pred dvema desetletjema odstavljen kot predsednik uprave tedaj uspešnega Mercatorja. Novembra 2026 bodo v Sloveniji lokalne, tudi županske volitve. Zoran Janković pravi, da z ekipo pripravlja vizijo Ljubljane za leto 2045.

Pogovor vodita Bojan Budja in Janez Tomažič

V podkastu Moč politike tokrat Janez Cigler Kralj in Matej Tašner Vatovec, ki sta v večini primerov na nasprotnih političnih bregovih.

Vodji poslanskih skupin Nove Slovenije in Levice, Janez Cigler Kralj in Matej Tašner Vatovec, sta v večini primerov na nasprotnih političnih bregovih. Nobena izjema nista ta čas politično najbolj vroči temi: Šutarjev zakon in referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Janez Cigler Kralj: Zanimiva koalicija se je vzpostavila pri tem zakonu. Mi mu rečemo Golobov kazenski zakonik ali pa radikalni kazenski zakonik, ker je napovedoval radikalne ukrepe. V resnici smo že takrat, ko je to napovedal, vedeli, predvideli in tudi napovedali, da se bo zadeva verjetno tako omilila. Ampak hkrati smo se v Novi Sloveniji zavezali, da bomo upoštevali stališče županov jugovzhodnih občin. In ker so oni vseeno izrazili zadovoljstvo, da se naredi vsaj kakšen korak v pravo smer na vseh področjih, smo storili, kot smo napovedali, in zakon podprli. Seveda smo opozorili na odgovornost Roberta Goloba in Luke Mesca, ki sta tri, skoraj štiri leta zavračala naše in županske predloge. In drugič, pomembno je, kako se bo zakon zdaj izvajal. Popravnega izpita Robert Golob in Luka Mesec ne bosta imela.

Matej Tašner Vatovec: Zakonu manjka predvsem premišljenosti. Naša glavna kritika od začetka, ko se je začel pripravljati, je bila, da se je vse preveč delalo na hitro brez treznega razmisleka. Da, Luka Mesec je kot član vlade seveda moral sodelovati, ker je bila zahteva kabineta predsednika vlade, da se tudi na socialnem področju izvedejo ukrepi. Ministrstvo za delo je s svojimi direktorati in tudi v povezavi s strokovnjaki s tega področja napisalo ukrepe tako, da so strokovno vzdržni, česar pa ne moremo trditi o, recimo, tistem, kar sta predlagala odstopljena pravosodna ministrica in minister za notranje zadeve. Pravniki iz različnih političnih ali pa svetovnonazorskih provenienc decidirano poudarjajo, da zakon ni ustrezen z vidika sorazmernosti. Ne govorim, da bi morali zavlačevati mesece, ampak kakšen dan več bi njegovim snovalcem, pripravljavcem in piscem prišel zelo prav, da bi uskladili stvari in jih spravili v pravnosistemski smisel. Tega zdaj nimamo. Če ponazorim na primeru vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Na odboru za notranje zadeve je bilo to nekoliko popravljeno, poudarilo se je, da gre za odvzem strelnega orožja in tako naprej, dodalo se je varnostno tvegano območje. Na seji državnega zbora pa sta se Svoboda in SD odločili, da bodo tvegano območje izbrisali iz zakona. To pomeni, da lahko policija v čisto vsakem delu države opravi takšen pregled stanovanja, o katerem pravni strokovnjaki govorijo, da je to zelo preprosto druga beseda za hišno preiskavo, kar je seveda nedopustno. Gre za resne posege, zato o njem že pišejo v Guardianu, evropska komisija ga je vzela pod drobnogled.

Tašner Vatovec: Ne, nikakor. Še enkrat, menim, da so stvari, ki so trenutno sprejete, predvsem z dodatnimi policijskimi pooblastili, nesprejemljive. Nasprotovali smo množičnemu zbiranju osebnih podatkov z beleženjem registrskih tablic in tako naprej. V zakonu so zdaj številne določbe, ki policistom omogočajo, da brez kakršnegakoli sodnega nadzora uveljavljajo ukrepe, kot je zaprtje lokala, kar je novo pooblastilo. To so za nas čezmerni posegi. Ob tem, da zdaj vidimo, še preden je zakon začel veljati, da Furs brez težav zaplenja avtomobile, da policisti lahko odvzamejo orožje. Trenutna zakonodaja je dovolj dobra, da se lahko izvajajo vsi varnostni ukrepi, ki se zdaj poudarjajo, ampak nekdo tega ni počel vsa ta leta. Policisti in sodniki nosijo svojo odgovornost, pa seveda tudi župani občin, ki so namenska sredstva za registrirana romska naselja uporabljali nenamensko. Gre za preplet odgovornosti vseh, ki se vleče že 20, 30 let.

Tokrat smo v podkastu Moč politike gostili dva mlajša, a že uveljavljena politika največje in najstarejše vladne stranke. Lenart Žavbi je namestnik vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda, Luka Goršek pa je podpredsednik stranke Socialnih demokratov. Spregovorili smo o političnih posledicah tako imenovanega Šutarjevega zakona, o sodelovanju koalicijskih strank v referendumski kampanji o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter o razmerju političnih sil pred parlamentarnimi volitvami.

Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča in Demokrati Anžeta Logarja utegnejo biti pomembni, če ne celo ključni pri sestavljanju naslednje vlade. Gosta sta pojasnila, s katerimi strankami se vidita v prihodnji koaliciji in s katerimi ne.

Vladna Levica ima v soboto kongres, na katerem bo Luka Mesec postal sokoordinator stranke. Kongres bo potrdil tudi predvolilno sodelovanje s stranko Vesna, ki ji sopredseduje Uroš Macerl. Novoustanovljena stranka Skupnost, ki jo vodi Marko Funkl, bi se projektu povezovanja lahko pridružila po njihovem novembrskem programskem kongresu.

O povezovanju so govorili Luka Mesec, bodoči sokoordinator Levice, Uroš Macerl, sopredsedujoči v Vesni, in Marko Funkl, predsednik stranke Skupnost

Pogovor vodi Uroš Esih.

Pred vrati sta tradicionalni posvet slovenske diplomacije in 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. Bogato zunanjepolitično jesen pa bosta zaokrožila še vrh sredozemskih držav MED9 v Portorožu in slovensko enomesečno predsedovanje varnostnemu svetu OZN. Pogovarjali smo se s Petrom Grkom, generalnim sekretarjem Blejskega strateškega foruma, in dr. Boštjanom Udovičem, strokovnjakom za diplomacijo z ljubljanske FDV.

Z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon in dr. Marušo Tekavčič Veber, docentko na Katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, smo govorili o genocidu v Gazi, ki je postal tudi notranjepolitična tema, in sankcijah zoper Izrael. Zanimalo nas je, ali naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael ter kako lahko Slovenija zaščiti sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler. Iskali smo tudi vzporednice med izraelskim genocidnim delovanjem v Gazi in rusko agresijo na Ukrajino.

V podkastu Moč politike gostimo predsednike treh izvenparlamentarnih strank, ki se bodo naslednjo pomlad borile za prestop štiriodstotnega parlamentarnega praga. Pogovarjali smo se s sopredsednico stranke Vesna Urša Zgojznik, predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem in predsednik stranke Resnica Zoranom Stevanovićem.

Urša Zgojznik: Ta vlada je gotovo načela nekatere reforme, ki so pomembne. Zdi se mi zanimivo, da je to prva vlada, ki se je lotila zdravstvene reforme in ni razpadla. Zagotovo ji lahko pripišemo, da je odprla zelo zagonetno področje stanovanjske politike, ki je bilo več desetletij zanemarjeno in je izrednega pomena, ne samo za reševanje strogo stanovanjskega problema v centrih, ampak tudi v smislu regionalizacije. Vlada je začela reševati stvari, ki so bile zanemarjene ali pa jih nihče ni upal zares nagovoriti. Kar pa jih čaka in je nenaslovljeno, je spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Ti izzivi prinašajo izredne izzive, predvsem za najranljivejše. Reševanje tega področja, ki pa vpliva na več reform, je nujno, tako da si tukaj vlada zasluži izstavitev okoljskega računa, kar smo pri Vesni naredili.

Marko Lotrič: V stranki Fokus vidimo, da politika vlade ne pelje v pravo smer, predvsem na področju gospodarstva, kohezije in regionalnega razvoja. Nadaljevanje take politike nas pelje v revščino in v odhajanje podjetij iz Slovenije. 18 različnih zakonov je v tem mandatu bilo sprejetih na način, da zmanjšuje konkurenčnost posameznika. Plače so nižje, standard nam pada. Podatki kažejo, da se je kar pomembno znižalo število pravnih oseb v Sloveniji. S tem, ko je bil sprejet zakon o čezmejnem opravljanju storitev, so namreč Slovenijo podjetja zapustila, se registrirala na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. Davki in prispevki se zdaj stekajo v proračune sosednjih držav. Tudi upravljanje države z 20 ministrstvi pri 212 občinah ne more biti učinkovito. 212 županov si dnevno ureja sestanke na 20 ministrstvih, kar je neučinkovita javna uprava. To se kaže tudi v sredstvih iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in pa regionalnega razvoja. Tukaj smo zadnji po črpanju, 0 evrov smo počrpali iz sredstev za kohezijo. Ostali bomo brez bolnišnic, vrtcev in šol.

Zoran Stevanović: Nad vlado Roberta Goloba nisem razočaran, zato ker nikoli nisem bil očaran. Pred volitvami smo opozarjali, da se bo zgodilo ravno to, kar se zdaj dogaja. Odločitev med Robertom Golobom in Janezom Janšo je enaka temu, kot da se boš obesil na hruško ali pa na češnjo. Razlika je dejansko samo v frizuri. Medtem ko nas je Janša oklestil osebne svobode, Robert Golob klesti ekonomsko svobodo. Ljudje so siti floskul in praznih obljub, ljudje so siti tega, da izbirajo med slabim in slabšim. Mi nismo del tega sistema. Nasprotujemo sistemu, ki krade, zavaja in pa zatira ljudi. Popolnoma nobene razlike ni med zdajšnjo in prejšnjo vlado, gre v bistvu samo za zunanjo administracijo Bruslja, ki ravna popolnoma enako kot vsaka prejšnja vlada. Robert Golob je jasno povedal, da bo ustvarjal neugodno davčno okolje za tuje neposredne investicije v naše gospodarstvo, da bo dvigoval davke. Iztrošenost koncepta ustvarjanja novih obrazov globoke države je rodila prostor za novo silo, ki bo tokrat pripravljena delati za ljudi in ne bo zastopala interese elit, ampak interese ljudi. Predstavljamo varovalo, jeziček na tehtnici.

Osmišljenost stranke SDS temelji na teoriji zarote, na krivosodju, na ukradeni državi, skratka na vseh zgodbah, ki jih kreira Janša, meni dr. Vlado Miheljak.

Vzemi državo nazaj je kleptomanska ideja. Saj država ni tvoja, ni moja, država je družbeni dogovor. Se pravi, država ne more biti last od nekoga, če je družbeni dogovor. Ta slogan je direkten nagovor nagovor k demontaži demokratične države, je v podkastu Moč politike povedal dr. Vlado Miheljak.

»V strankah, kakršna je SDS in pri voditeljih tipa Janez Janša, je 99-odstotkov pravzaprav neuspeh. Iz politično higienskih razlogov bi vendarle morala biti neka konkurenca. Da ne najdeš osebe, ki bi žrtvovala svoj ugled za to, da gre v neenaki boj, je pravzaprav nerazumljivo. Očitno je nekje v psihološki strukturi človeka tipa Janez Janša, da ima absolutno kontrolo, absolutni nadzor. Ne zaupa nikomur, tudi samemu sebi očitno ne. Če se kje ne more zgoditi presenečenje, se v stranki SDS ne more. Vsi, ki so sanjali o zamenjavi Janše, se je z njimi nekako obračunalo. Z njimi je obračunal predsednik, padli so v nemilost. Pri nekaterih je stvar enigmatična. Logar, njegova desna roka, se je oddaljil od njega, a ni se zgodil atentat na odprti sceni. To marsikoga navaja, da je ta razhod samo taktičen. V dobrem letu se bo izkazalo, ali ta špekulacija drži ali ne. Nekateri, ki pa so pokazali določeno avtonomijo, recimo Ivo Hvalica, pa še nekaj jih je bilo, so pa bili grobo odstranjeni. Niti nisem imel občutka, da so Janšo hoteli spodmakniti s stola, ampak so enostavno mislili, da če so za isto mizo, lahko govorijo. To, da sedijo za isto mizo, še ne pomeni, da lahko govorijo, ampak morajo poslušati le enega, ki govori,« meni sogovornik.

Javna intelektualca in kolumnista, eden iz mirovniškega, drugi iz pravičniškega tabora, sta iskala odgovore na vprašanje, kaj Evropa dejansko praznuje 9. maja. Pa kakšna je prihodnost transatlantskega zavezništva ter kakšne bodo politične posledice napovedanega hitrega zviševanja obrambnega proračuna v Sloveniji, kjer je javno mnenje v pomembnem delu mirovniško usmerjeno.

Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete analizira frontne črte razrednega boja.

Ob delavskem prazniku se sprašujemo, ali imamo v Sloveniji sploh kakšno delavsko stranko in koga voli delavski razred. Se vse bolj zateka k populistom in skrajni desnici? Kje potekajo glavne črte razrednega boja?

Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete, ki je tudi visokošolski sindikalist, je v podkastu Moč politike ocenil reformna prizadevanja vlade. »V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda,« pravi.

Pogovor vodi Uroš Esih.

Podpredsednik stranke Jernej Vrtovec je naštel pogoje, pod katerimi je pripravljen sodelovati s prvakom SDS Janezom Janšo.

S podpredsednikom Nove Slovenije smo se pogovarjali o slabih ratingih stranke, o njegovih ambicijah, da na vrhu stranke zamenja Mateja Tonina, o sodelovanju na desnici, sprejemljivosti Janeza Janše, vladnih reformah in predčasnih volitvah.

Pogovor vodi Uroš Esih.

V podkastu Moč politike smo se pogovarjali z najbolj iskanim obramboslovcem v državi o aktualnih varnostnih izzivih in alternativi na levi sredini.

Dr. Klemen Grošelj je pojasnil, koliko sredstev naj Slovenija nameni za obrambo. Komentiral je ugotovitev bivšega predsednika republike Danila Türka, da je Ukrajina izgubila vojno. Bivši evropski poslanec je tudi povedal, zakaj je po njegovi oceni ravnanje evropske komisarke Marte Kos glede protestov v Srbiji sramotno za Slovenijo. Bo sodeloval v morebitnem strankarskem projektu evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča?

Pogovor vodi Uroš Esih.

Podkast Moč politike se vrača z novim voditeljem!

Uroš Esih, Delov novinar z izostrenim občutkom za politične procese v vsaki epizodi gosti priznane analitike, odločevalce in politične akterje ter z njimi razčlenjuje aktualne politične dinamike.

V prvi epizodi se z uglednima državnikoma poglabljamo v ključne izzive današnjega sveta: 🌍 Pretresi v transatlantskem prostoru in oboroževalna mrzlica v EU 🕊 Kako do trajnega in pravičnega miru v Ukrajini? 🇸🇮 Politične razmere v Sloveniji pred volitvami – ali res potrebujemo nove obraze? ⚡ Ostri konflikt med Pirc Musarjevo in Golobom – kaj to pomeni za državo? Prisluhnite izjemnemu pogovoru o prihodnosti Evrope, Slovenije in globalne politike! #močpolitike #milankučan #daniloturk #dpodkast #podkast

🎧Prisluhnite podkastu!

🎙️Podkast vodi: Uroš Esih

Z ministrico za pravosodje o nesrečni Litijski, pa tudi o tem, ali bi sodelovala z Damirjem Črnčecem v vlogi obrambnega ministra.

Z nekdanjim generalnim direktorjem RTV Slovenija in STA Igorjem Kaduncem o nezavidljivem stanju javnega zavoda in zakonodajnih spremembah za agencijo.

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto v podkastu Moč politike o ciljih, neuresničenih odločbah in očitkih, ki letijo na ustavno sodišče.

Z Delovim javnomnenjskim analitikom Romanom Zatlerjem in novinarskim kolegom Urošem Esihom smo na volilno nedeljo potegnili črto pod kampanjo za evropske volitve in tri posvetovalne referendume. V kakšni meri so ti aktivirali volivce?

Z direktorico inštituta Mediana Janjo Božič Marolt smo se v podkastu Moč politike pogovarjali, kaj kažejo javnomnenjske raziskave teden dni pred evropskimi volitvami in zakaj se karte še lahko premešajo. Povedala je med drugim tudi, zakaj meni, da se je predsednik vladajočega Gibanja Svoboda Robert Golob naučil razmere izrabiti v svojo korist.

Profesor politologije Miro Haček o evropskih vprašanjih za milijon dolarjev – kdo bo komisar, kakšen bo vpliv rezultatov ...

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Nosilca list SD in Zelenih Slovenije o draginji, (ne)zelenih ukrepih in financiranju kampanje.

Kandidata SDS in SLS tudi o tem, zakaj si predsednica evropske komisije ne zasluži drugega mandata, in kako naj Tomaž Vesel pride do Janeza Janše.

Evropa izbira: Kandidati za evropske poslance o resnosti v politiki ter o tem, kaj nam prinaša EU, o skupni vojski in obrambi ter med drugim davku na nepremičnine.

Kandidata za evropska poslanca Levice in NSi o stanovanjski problematiki, Ukrajini in Palestini. Kaj je bilo v sendviču in kaj, če ne bosta izvoljena ...

Bivši evropski komisar in predsednik italijanske vlade o tem, da za reševanje odprtih vprašanj potrebujemo politično voljo, čas in nove generacije.

Pogovor vodi Nataša Čepar.

Nosilka liste za evropske volitve največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Irena Joveva in nosilec liste Vesna Vladimir Prebilič sta bila prva udeleženca skupno petih duelov, ki jih bomo izvedli na Delu. Trenutne javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bosta prav njuni stranki dobili največ glasov na levi sredini, in morda smo tudi zato lahko slišali presenetljivo veliko načelnega strinjanja. Najbolj očitna točka nestrinjanja seveda ostaja in je jasna – (ne)podpora drugemu bloku jedrske elektrarne.

S kandidatom za evropskega komisarja Tomaža Vesela o njegovih političnih pogledih, podrobnostih sodelovanja z Gibanjem Svoboda in tudi njegovem vrtu.

Po neuradnih informacijah zbrana že več kot polovica podpisov. Volilni račun odprla stranka Zeleni Slovenije. Bo kandidirala tudi Mojca Šetinc Pašek?

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Sindikalistka in delodajalec: Druži ju ocena gospodarskega ministra Matjaža Hana in pričakovanja o sofinanciranju delovanja.

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Predsednika podmladkov Luka Goršek in Simona Purkat o tem, zakaj se aktivirati v politiki, sodelovanju in o otročjih politikih.

Dolgoletni diplomat Rado Genorio in bruseljski dopisnik Peter Žerjavič o evropskih poslancih, komisarskih sagah in dogajanju v Bruslju.

Nekdanji državni sekretar Tilen Božič ob obletnici odstopa o davkih, pokojninah in politiki, ki zaradi interesnih skupin ne uredi davka na premoženje.

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom smo analizirali teden, ko so po Evropi razbijali rusko vohunsko mrežo in se znašli pod udarom ruskih hekerjev.

Z Mirkom Bandljem, nekdanjim politikom, zdaj pa odvetnikom Gen-I, tudi o nerazkrivanju financiranja Vesne Vuković. Gibanje Svoboda kot derivat LDS.

Predsednica SD o tem, kako naprej. Zakaj izstopa iz Inštituta 1. maj, zakaj je zavrnila mesto vodilne kandidatke.

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan o cenitvi stavbe na Litijski cesti, pritožbah na ESČP in tožbah sodnikov.

S predsednico računskega sodišča smo se pogovarjali o aktualnih temah in aferah, ki pretresajo državo, ter ugotovitvah revizij, ki so včasih kar šokantne.

Katastrofalen padec javnomnenjske podpore SD je po njegovo pričakovan – rezultate objavljamo v ponedeljkovem Delu –, a vzroki za to so po njegovo še veliko, veliko globlji.

S tokratnim gostom podkasta Moč politike Jernejem Pikalom, profesorjem politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede, za zdaj še članom SD in tudi soustanoviteljem Platforme sodelovanja, smo analizirali posledice afere, ki močno pretresa stranko SD.

Vodstvo SD danes na izrednem nedeljskem kolegiju. Kaj sta o aferi s stavbo na Litijski povedala Borut Sajovic in Jani Prednik in kaj o načrtih koalicije?

Poročali smo že, da se Vladimir Prebilič, kočevski župan in profesor na fakulteti za družbene vede, usklajuje z več strankami za podporo na evropskih volitvah – s stranko Vesna se je že podal na predsedniške volitve, Desus pa naj bi to temo predvidoma obravnaval v sredo na svetu stranke. Je torej njegova odločitev o kandidaturi že dokončna?

»Da, odločitev je dozorela in padla,« je v podkastu Moč politike svoj nastop potrdil Prebilič in dejal, da so ga tudi izkušnje pri kandidaturi, ko je videl, kako deluje politična krajina, kaj se vse zahteva in kakšno podporo potrebuješ za dober rezultat, postavile na realna tla in je bil zato zdaj toliko previdnejši pri odločitvi. Prav zato se pogovarja s številnimi akterji.

Nekdanja evropska poslanca Mojca Kleva Kekuš in Lojze Peterle o EU in prihajajočih volitvah. Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen. #evropskevolitve2024

S predsednikom sveta SDS Zvonkom Černačem tudi o napovedi Janeza Janše, da smo v letu političnih sprememb na domačem političnem parketu.

Komisija za preprečevanje korupcije: Robert Šumi o njihovem delu in težnjah po ukinjanju komisije.

Z vami delimo tudi edini izrezani izsek. Ob dogodku smo se nasmejali vsi.

S predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič smo po zadnji seji državnega zbora v Delovem podkastu Moč politike potegnili črto pod letom, ki je bilo zanjo, za Gibanje Svoboda in za predsednika te stranke Roberta Goloba še učno leto. Govorili smo tudi o njunem odnosu pa o tem, kakšen odnos imata vlada in njen predsednik do državnega zbora, kjer ga na slavnostni seji znova ni bilo, nato je bil na državni proslavi govorec.

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Z Igorjem Zorčičem, novim direktorjem službe Državne volilne komisije, smo se pogovarjali tudi o prepovedi poslanskih prestopov.

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Z Janjo Božič Marolt, ustanoviteljico in direktorico inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana smo se pogovarjali o rezultatih najnovejše javnomnenjske raziskave.

Na RTV Slovenija so v ponedeljek podprli napoved vlade, da bo za to in prihodnje leto zaradi katastrofalnega stanja zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti in s tem povečala financiranje države. Neuradno se omenja skupni znesek 15 milijonov evrov, a – kot je jasna direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat – občutka olajšanja ni, saj se sama še vedno ukvarja s takimi številkami kot prejšnji teden. Kaj to pomeni za delovanje in zakaj je takšen način financiranja lahko problematičen in je nujna sistemska ureditev, smo z njo govorili v podkastu.

S Katarino Kresal smo se pogovarjali o vabilih, naj se vrne v politiko, aktualnostih ter dogajanju v času njenega aktivnega političnega delovanja.

S krščanskima demokratoma Jernejem Vrtovcev in Janezom Žakljem, oba sta predsednika parlamentarnih nadzornih komisij, smo se pogovarjali o dogajanju o politiki.

Pogovor vodi Suzana Kos.

Z novinarko in televizijsko voditeljico o usodi oddaje, ki jo vodi sedem let, in tudi o novinarskih dvoživkah na RTV ter pritiskih in politiki.

Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.

Z eno najmočnejših figur slovenske kulture, direktorjem Beletrine Mitjo Čandrom, ki je del ožje ekipe Anžeta Logarja, tudi o knjigi Boruta Pahorja.

S sociologom in raziskovalcem dr. Samom Uhanom smo se pogovarjali tudi o padcu podpore Gibanju Svoboda in praznini Anžeta Logarja.

Je obnova tema, na kateri bo Robert Golob obstal ali padel? »Zanesljivo bo obnova eden od stebrov obstoja, pri katerem bo vlada poskušala pokazati empatičnost, solidarnost in učinkovitost. Pri tem pa bi se morala zavedati, da so merila državljanov pri presojanju delovanja vlade nekoliko drugačna od tega, kar bi pričakovali. Za Slovence je namreč pravičnost pomembnejša kot učinkovitost, čeprav je ta morda bolj potrebna,« je opozoril sogovornik tokratnega podkasta o politiki.

Pogovor vodita Barbara Eržen in Suzana Kos.

Moč politike: S podpredsednikom Gibanja Svoboda in ministrom Matejem Arčonom o načinu vodenja predsednika vlade, načrtih stranke in vlade.

Pogovor vodita Barbara Eržen in Suzana Kos.

Po iztekajočem se tednu, v katerem je postalo jasno, da ekipo Roberta Goloba zapuščajo kar trije ministri naenkrat, smo v Delovem podkastu o politiki gostili evropska poslanca in podpredsednika opozicijske SDS in koalicijske SD ter evropska poslanca.

Oba gosta tokratne Moči politike Romana Tomc in Matjaž Nemec sta sicer tudi favorita za nosilca liste svojih strank na evropskih volitvah. Dokončno to še ni odločeno, poudarjata, saj postopki evidentiranja še niso končani. Kako lahko karte na evropskih volitvah premešata kočevski župan Vladimir Prebilič in nekdanji koordinator Levice Luka Mesec? Z odločitvijo, da se poskusita prebiti med evropske poslance, bosta zagotovo močno vplivala na porazdelitev glasov volivk in volivcev na levi sredini, kar je lahko za volilni rezultat SD morda celo usodno.

Andrej Šter je pred slabim mesecem prevzel vodenje klicnega centra za pomoč prebivalkam in prebivalcem po poplavah. Število klicev na številko 114 se je od prvih popoplavnih dni zmanjšalo. Če so jih najprej prejeli po več kot dvesto na dan, jih zdaj od 50 do 80. Skupni imenovalec večine pa so položnice za elektriko. »Računi za elektriko so tipični primer tega, ko nekdo nekaj prezgodaj obljubi,« pravi tokratni sogovornik podkasta Moč politike.

Nekdanji kriminalist in predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos o razmerah v policiji, politiki, nogometu, pa tudi o tem, ali spoštuje Milana Kučana.

Tudi Gibanje Svoboda se ni moglo upreti skušnjavi, da si politično podredi in nadzoruje policijo. Vsi, ki so volili to stranko, so pričakovali, da se bodo temu izognili, a se niso. »Politično ceno za to, sodeč po javnomnenjskih ratingih, že plačujejo. Notranji minister in direktor policije več kot očitno nista sposobna obvladati ministrstva in policije,« ugotavlja Drago Kos v tokratnem podkastu o politiki.

Poslanec SDS v podkastu o (ne)iskrenosti svojih potez, vabilu NSi in sodelovanju z vlado Roberta Goloba

S predsednikom nadzornega sveta NLB o pritiskih politike, razlogih za zvišanje obrestnih mer za depozite in pomoči poplavljencem.

Eden dveh osrednjih sistemskih zakonov zdravstvene reforme, zakon o digitalizaciji, za zdaj ne bo nadaljeval svoje parlamentarne poti. Tako napoveduje Tamara Kozlovič, predsednica odbora za zdravstvo in vodja skupine poslancev za zdravstveno reformo. Kozlovičeva ne bo nova ministrica, zatrjuje, tudi sama pa nestrpno čaka, da bo premier razkril ime kandidata za naslednika Danijela Bešiča Loredana.

»Nikoli nisem bila v igri za položaj ministra za zdravje,« je Tamara Kozlovič povedala v podkastu Moč politike.

Poslanka Gibanja Svoboda, pri kateri Robert Golob zelo ceni operativnost, poudarja, da ne glede na ujmo intenzivno pripravljajo tudi rešitve zdravstvene reforme.

»Mislim, da bi lahko s svojim delom povezala stranko, uskladila različne poglede in Levico peljala na novo pot,« je za Delov podkast Moč politike povedala Asta Vrečko, kulturna ministrica in namestnica koordinatorja Levice, ki se zdaj poteguje za funkcijo koordinatorice. Po njenem mnenju v stranki ne gre za programska nesoglasja, saj da vsi stojijo za programom, da so kakšni pogledi na druge stvari lahko različni in da je to skladno z delovanjem njihove stranke. Prepričana je celo, da bo stranka izšla močnejša in bolj poenotena. »Smo protikapitalistična stranka, ki si prizadeva za ekološki in demokratični socializem. Za življenje in prihodnost, kjer bi vsi lahko živeli dostojno in od svojega dela,« je med drugim navedla.

»Tudi če se je zdaj vladi morda zaradi po mojem mnenju dobrega ukrepanja povečala popularnost, vemo, da ta v trenutku lahko pade, ko bomo naredili kakšno napako pri ukrepih,« je v Delovem podkastu dejal minister za gospodarstvo, nekdanji dolgoletni vodja poslancev SD in soustanovitelj podjetja M&M International Matjaž Han ter dodal, da je bila do zdaj solidarnost na vrhuncu, a da bo zdaj nastopila tudi psihična kriza in takrat bodo čakali, kaj bo naredila vlada.

Prvi predsednik Milan Kučan v Delovem podkastu o odzivu države in državljanov po katastrofalni ujmi. Kritično pa o ekstremnosti desnice in o tem, kako bi morala ravnati vlada.

»Državljani so bili v teh dneh na svojevrstnem referendumu in so povedali, kakšno državo si v resnici želijo – da si želijo državo solidarnosti, sodelovanja, vključevanja in medsebojne pomoči. Torej drugačno od tega, kar se govori, da bi morali vzpostavljati,« je v pogovoru za Delov podkast o politiki povedal prvi predsednik Milan Kučan in nadaljeval, da so ljudje dali jasno ​vedeti, da jih politične delitve, ne le da ne zanimajo, ampak so daleč od njih.

Da je v teh dneh pomembna enotnost, je bilo zadnje dni slišati večkrat, minister za naravne vire Uroš Brežan pa je celo komentiral, da je katastrofalna ujma res porušila številne mostove, a jih je gradila tudi v politiki. A kako trdni so ti mostovi? Do kdaj je mogoče računati na enotnost? Kdor ima vsaj malo srca, je ravnal in govoril tako, a bolj kot enotnost pri pomoči Kučana skrbi neenotnost glede podnebnih sprememb.

Predsednik zunajparlamentarne stranke SLS Marko Balažic o vabilih k sodelovanju in tudi prenovi desnice, ki bi prinesla zmago na prihodnjih volitvah.

V teh dneh so na desni sredini aktualni pogovori glede skupnega nastopa na evropskih volitvah; to sodelovanje pa bi se lahko nadaljevalo tudi na državnozborskih. Vsaj tako si v primeru skupnega nastopa s Slovensko ljudsko stranko (SLS) na evropskih volitvah predstavlja sodelovanje Janševa SDS.

SLS, ki na zadnjih državnozborskih volitvah v tretje ni uspela prestopiti parlamentarnega praga, v tem trenutku po javnomnenjskih anketah podpira le dober odstotek vprašanih. Ne glede na to si kar dve stranki – SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina – prizadevata za sodelovanje z njo na evropskih volitvah. Kako daleč so ti pogovori?

Človek ob takšnih prilikah ugotovi, kako smo majhni. Lahko se napenjaš in misliš, kaj vse si ... Ko pa pride narava, je v hipu vse končano,« je po več obiskih območij, ki so jih v zadnjih tednih prizadela neurja, pojasnil minister za obrambo Marjan Šarec, ki je gostoval v Delovem podkastu Moč politike in spregovoril tudi o ukrepih, ki jih je ali jih še bo sprejela vlada.

S političnim analitikom Bogdanom Biščakom v Delovem podkastu o politiki tudi o stricih iz ozadja ter o tem, zakaj je Robert Golob nesamozavesten.

»Ko si predsednik vlade, res ni treba, da si nesamozavesten. Vsako mnenje je namreč samo mnenje, in samo od tebe je odvisno, ali boš to mnenje upošteval ali ne,« poudarja Bogdan Biščak, izkušeni politični analitik, nekdanji politik in lobist, alpinist in pisatelj, za nekatere pa tudi glavni operativec Gregorja Golobiča, dolgoletnega vplivnega akterja slovenske politike.