naPOTki

Med Jesenicami in Ratečami se vije ena najlepših kolesarskih poti na Gorenjskem, ki kolesarje popelje skozi svet gora, alpskih vasi in kulturnih znamenitosti. To je kolesarska pot D2, ki poleg te oznake nosi še nekaj drugih imen, in je delu, ki vodi skozi Zgornjesavsko dolino najbolj priljubljena kolesarska pot v Sloveniji.

V zgodnjih dopoldanskih urah smo se na topel jesenski dan s kolesi podali na pot iz Kamnika proti Arboretumu Volčji Potok. Ob Kamniški Bistrici nas je spremljalo žuborenje reke, pot pa nas je vodila mimo zanimivih kotičkov, čez prav posebno brv in skozi zeleno zavetje dreves. Tadeja Bizilj je s sogovorniki preverila, kaj vse ponuja ta kolesarska povezava. Prisluhnimo …

Današnji Napotki vodijo v domače kraje svežega evropskega prvaka v vožnji na čas Primoža Rogliča. Gremo na progo, ki se imenuje po njem – na kolesarsko stezo Primoža Rogliča. Ta se nahaja v občini Zagorje ob Savi; povezuje kraje Orehovica, Izlake, Loke pri Zagorju, Kisovec ter Zagorje ob Savi. Dolga je okvirno 10 kilometrov. Zahtevnejšim in profesionalnim kolesarjem sicer verjetno ne bi bila v velik izziv, saj je opredeljena kot družini prijazna kolesarska pot.

Peta kolesarska pot, po kateri bomo kolesarili v naPOTkih, povezuje Bled in Bohinjsko Bistrico. Gre za novo kolesarsko pot - odprli so jo julija letos - primerno za tako za navadna kot električna kolesa. Zaradi Save Bohinjke, reke številnih zelenih odtenkov, in Bohinjske železnice, ki mimogrede letos praznuje 120 let, pa je tudi izjemno slikovita. Na kolo se je podala Darja Pograjc.

Via Bela Krajina je 187 kilometrov dolga kolesarska trasa, ki povezuje Črnomelj, Metliko in Semič ter prepleta naravno in kulturno dediščino pokrajine. V tokratnih Napotkih smo se z Jožetom Vrbanom iz Razvojno-informacijskega centra Bela krajina podali na njen desetkilometrski odsek. Pot nas je vodila mimo vinogradov, zelenih gričev in domovanja črne človeške ribice. Bela krajina pa je pokazala, da se na vsakem ovinku najde kaj zanimivega in da je pokrajina vsaj tako raznolika kot etnična struktura pokrajine.

Sprehajalna in kolesarska pot ob reki Vipavi je dolga 46 kilometrov, vodi od njenega izvira v kraju Vipava do Mirna ob italijanski meji. Glavni poudarek te učne poti je spoznavanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter varovanih habitatnih tipov ob reki, zaradi katerih je celotna Vipavska dolina uvrščena v omrežje območij Natura 2000.

V tokratni epizodi oddaje naPOTki se odpravljamo v Posavje, na kolesarsko turo, ki je primerna za vse starosti. Zlasti pa jo bodo veseli vsi ljubitelji voda, saj v vsega 14 kilometrih ponudi postaje in razglede, ki jih boste zagotovo vtisnili v spomin. Vmes pa boste imeli priložnost na malo drugačen način spoznati mesto Brežice, njegovo zgodovino, kulturo in okolico. Na Vodno turo se je z vodnikom Klemnom Mlakarjem in radijskim mikrofonom v nahrbtniku odpravila tudi Mojca Delač.

Kaj vse lahko najdemo med Mariborom in Ptujem, če se na pot odpravimo s kolesom? Trideset kilometrov, le 45 metrov vzpona, vmes pa rimske gomile, narava ob Dravi in zgodbe ljudi, ki živijo ob poti. To je prva epizoda nove sezone podkasta naPOTki, v kateri bomo odkrivali kolesarske poti po Sloveniji. Na kolesu smo raziskovali del Dravske kolesarske poti. Naša vodnica je bila Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje – Maribor.

V zadnji epizodi sezone NaPOTkov, v kateri se potepamo po nekoliko višjih nadmorskih višinah, bomo spoznali Pirnatovo kočo na Javorniku. Nahaja se na nadmorski višini 1156 metrov in spada v območje Škofjeloškega, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja s Trnovskim gozdom. Koča živi v sožitju z razglednim stolpom, ki je oddaljen dobrih deset minut hoje, med katero se vzpnemo še za skoraj dodatnih 100 višinskih metrov. Trinadstropni stolp je bil na novo postavljen leta 2023 in je izdelan iz akacijevega lesa. Z njegovega vrha se odpre razgled, ki seže od Triglava do Tržaškega zaliva ter od Ljubljane do Snežnika. Razlogov za obisk Javornika in Pirnatove koče je še mnogo več.

V mesecu avgustu v oddaji naPOTki obiskujemo nekatere slovenske planinske koče. Tako smo že bili na Rudijevem domu pod Donačko goro, koči na Blegošu in na Loki pod Raduho. Danes pa se odpeljemo v Triglavski narodni park in preverimo utrip na aktivni pašni planini Razor in tamkajšnji koči, ki jo upravlja Planinsko društvo Tolmin.

Tretja koča, ki jo bomo obiskali v avgustovskih Napotkih, je Koča na Loki pod Raduho. Nahaja se na 1534 metrih nadmorske višine v zgornjem delu Planine Loka. Z njo upravlja Planinsko društvo Luče, že 11 let pa zanjo skrbita zakonca Mojca Kramar Kokalj in Mirko Kramar. Koča ponuja tako okrepčilo kot prenočišče in se med drugim nahaja na trasi Slovenske planinske poti.

Blegoš je z nadmorsko višino 1.562 metrov za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Dviga se nad Poljansko in Selško dolino; koča pravzaprav stoji ravno na meji med dolinama. Blegoš privlači tako starejše kot mlajše pohodnike, pare, družine, kolesarje in ljubitelje filma Cvetje v jeseni. Vmes pa se znajde tudi kakšen plešasti ali bosonogi pohodnik. Več v naPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc.

Oddaja Napotki je obiskala Planinski dom pod Donačko goro – Rudijev dom. Ta stoji na nadmorski višini 588 metrov, odprt je bil leta 1984, z domom pa upravlja Planinsko društvo ''Sloga'' Rogatec. Rudijev dom je priljubljeno izhodišče za vzpon na Donačko goro, do vrha katere vodi približno uro dolga planinska pot. Prav zato je zelo priljubljena izletniška in pohodniška točka, odlikuje pa ga tudi dobra hrana. Posebnost območja na katerem stoji Rudijev dom je gozdni rezervat Donačka gora, kjer je ohranjen ostanek pragozda z mogočnimi bukvami. Zaradi svoje naravne vrednosti je območje zaščiteno kot naravni spomenik, na omenjeni hrib pa je vodila prva označena planinska pot na območju Slovenije.

Kranjska mestna tržnica živi trikrat na teden - v sredo in petek sicer v precej manjšem obsegu kot v soboto, ko je glavni tržnični dan v tednu. Darja Pograjc jo je obiskala v petek in nastala je (še) zadnja epizoda v seriji naPOTkov o tržnicah po Sloveniji.

Kako diši pravo mediteransko jutro? Po kavi in sardelah! Tako vsaj pravijo na Tržnici Koper, kjer se dan za marsikoga začne s skodelico kave in konča z nakupom svežih rib. Kaj vse še ponuja tamkajšnja tržnica, kdo jo je obiskoval nekoč in kako živi danes, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila v peto največje mesto v Sloveniji in preverila njen vsakdanji utrip.

Tržnica Mislinja je skorajda edina živa tržnica na Koroškem. Je ena manjših in mlajših v Sloveniji, saj deluje zadnja 3 leta, na njej pa svoje izdelke ponuja sedem ponudnikov, v času dopustov tudi manj. Prej kot oblico sveže zelenjave in sadja na stojnicah najdete domače izdelke – od jogurtov, kuhanih sirov, skute, piškotov, kruha, jajc, domačin testenih do likerjev, marmelad, sadnih izdelkov in inovativnih sadnih živil.

NaPOTki nadaljujejo s poletnimi obiski slovenskih tržnic. V tokratni epizodi bomo stopili iz okvirjev pričakovanega. Predstavljamo projekt, ki je hibrid digitalne platforme, mobilnosti in klasične tržnice. Po načelu »lokalno in sezonsko« spodbuja pridelavo in uživanje kakovostnih živil z znanim poreklom. Mali plac je tržnica, gibanje, skupnost, ki tedensko obišče 30 slovenskih krajev. NaPOTki so bili na poti s karavano pridelovalcev in ponudnikov ter izmerili utrip potujoče tržnice v trikotniku Radovljica- Postojna- Grosuplje.

Sobotno dopoldne na celjski tržnici je točno takšno, kot bi pričakovali – prodajna mesta so skoraj vsa zasedena, v mimohodu se srečujejo prijatelji in znanci, drobiž žvenketa, branjevke in branjevci pa sprašujejo 'Kaj še?'. Napotki so se sprehodili med prodajnimi mesti in si radovedno ogledovali ponudbo, z dovoljenjem pokukali v nakupovalne vrečke kupcev ter naleteli tudi na veterinarko inšpekcijo Uprave za varno hrano.

V tokratnih naPOTkih gremo v ljubljanske Moste, kjer že desetletja ob Zaloški cesti živi Tržnica Moste. Obsega pokrito tržnico v treh etažah in zunanji del s stojnicami, prodajnimi klopmi in kioski. Skozi leta se je podoba prostora spreminjala, lokali v notranjih prostorih se praznijo, to pa vpliva tudi na obisk zunanjega dela, pripovedujejo tisti, ki s Tržnico Moste dnevno sobivajo. Med prodajalke in prodajalce, med pobudnike zelenjave, hrane in drugih izdelkov, med zveste stranke in med mlade - ki ta prostor še dodatno zaznamujejo, se je z radijskim mikrofonom odpravila Mojca Delač.

Na današnjo nedeljo pa zdaj odhajamo na sobotni nakup na Gorenjsko, natančneje na prenovljeno tržnico v Bohinjski Bistrici. Čeprav tržnica zaenkrat deluje zgolj ob sobotah, pa želijo tam prostor koristiti še za kaj drugega. Češnje, postrvi, mlečni izdelki, potice, volnene kape… seznam izdelkov, ki jih je Tina Lamovšek videla, je pester. Vabljeni k poslušanju! Foto: Radio Prvi

V Napotkih bomo spoznali Tržnico Vrhnika. To je prostor, kjer se že vrsto let srečujejo lokalni pridelovalci, obrtniki in obiskovalci, ne le domačini, prihajajo tudi iz bližnje okolice. Tržnica ni le kraj nakupa svežih pridelkov, temveč tudi pomemben del lokalnega dogajanja in povezovanja skupnosti. Obiskal jo je Aleš Ogrin.

naPOTki so nas tokrat odpeljali v Domžale, na tamkajšnji tržni prostor, ki ne privablja le občanov Domžal, pač pa tudi prebivalce okoliških krajev. Raznoliki pa so tudi ponudniki na stojnicah, ki predvsem ob koncu tedna prihajajo z vse Slovenije, vse pa združuje pridih domačnosti. Če k temu dodamo še številne dogodke in prireditve, ki potekajo v neposredni bližini stojnic, ni težko ugotoviti, zakaj je prav tržni prostor ena od najbolj priljubljenih točk za srečevanje in druženje v Domžalah.

Tretja destinacija, ki jo bomo obiskali v 24. sezoni Napotkov, je – po Trebnjem in Tolminu – Maribor. Tam ne deluje le ena tržnica, ampak je teh več. Na Taboru, Pobrežju, Teznem, ob pokopališčih sta dve cvetlični tržnici – če jih naštejemo le nekaj. Glavna mariborska tržnica pa se nahaja na Vodnikovem trgu. Tam lahko svoje izdelke prodajajo okoliški kmetje, trgovci s sadjem in zelenjavo, mesne in mlečne izdelke prodajajo v pokritem paviljonu. Odprta je prav vse dni v tednu, ponudbe pa je seveda največ konec tedna.

Z Ekopraznikom Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske so v nedeljo predali namenu prenovljeno tolminsko tržnico. Slabih 700.000 evrov vredna prenova se je začela oktobra lani. Celoten projekt je sicer vreden 850.000 evrov, Občina Tolmin pa je od tega na razpisu LAS Dolina Soče pridobila 200.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ekopraznik na novi pokriti tržnici v središču Tolmina je obiskala tudi Mariša Bizjak.

S prvo epizodo 24. sezone oddaje naPOTki začenjamo novo serijo reportaž, v katerih bomo obiskovali slovenske tržnice – prostore lokalnih okusov, srečevanj in zgodb ljudi, ki ohranjajo stik med mestom in podeželjem. Tokrat vas vabimo v Trebnje, kjer mestni park že več kot dvajset let vsako sobotno jutro oživi s kmečko in rokodelsko tržnico. Med domačim kruhom, sezonskimi pridelki, rokodelskimi izdelki in jutranjim klepetom boste slišali zgodbe prodajalcev, organizatorjev in obiskovalcev, ki tržnici dajejo poseben značaj. Kako zahtevno je vztrajati za stojnicami vse leto, zakaj se kupci vračajo iz tedna v teden in kako je tržnica postala pomemben del utripa Trebnjega v reportaži iz Dolenjske.

Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.

Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.

Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?

Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.

V Napotkih bomo spoznali Terme Dobrna. Osrednji del ponudbe predstavlja termalna voda, ki jo uporabljajo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih programih. Terme so med drugim znane po obravnavi nevroloških, ginekoloških, uroloških in ortopedskih težav, poleg tega pa razvijajo tudi programe za preventivo in ohranjanje zdravja ter možnosti za sprostitev in gibanje v naravi.

Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.

V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.

Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.

Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.

V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem

Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.

Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.

V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO

Zgodovinsko mesto, ki ga vsaj bežno obiščete, če se kot navijači na pokal Vitranc ali v Planico odpravite z vlakom - to so seveda Jesenice. Znane so tudi po železarski industriji in vsaj dveh valih velike priselitve delavcev. Morda vas v reportaži preseneti, koliko je nekoč na Jesenicah stala kava in kako so se zaradi tega znašli delavci v delavskem stanovanju v kasarni – stavbi, kjer je danes muzej, a so še 50 let nazaj tam živile zadnje delavske družine.

NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.

Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.

V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.

V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.

22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.

Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.

Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.

Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.

Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina

V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.

Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki. Poglavja: 00:50:00 Legenda o Šentjurju 01:43:00 Hiša družine Ipavec 02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin 03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec 05:11:00 Pixel art podhod pri šoli 06:32:00 Ponikva 07:00:00 Dosežki Blaža Kocena 09:07:00 Velikonočnica

Kranj – v starejših omembah med drugim tudi Carnim, Creina, Krainburg je zgodovinsko mesto med rekama Savo in Kokro s starodavno preteklostjo. Naselje je obstajalo že v neolitiku pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša slovenska mesta. Po mestu Kranj, ki je bilo sprva njeno središče, je poimenovana tudi zgodovinska pokrajina Kranjska – ta je bila prva prestolnica Slovencev in središče Slovanske kneževine Karniole od 8. stoletja dalje. Zgodovino mesta lahko danes podrobno razkrivamo na muzejski poti, ki združuje vse muzejske hiše v Kranju in obiskovalca popelje od najzgodnejših obdobij vse do včerajšnjega dne. Po delu muzejske poti in ostalih skritih in manj skritih kotičkih mesta Kranj se je za naPOTke podala Tadeja Bizilj.

Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?

Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.

V 22. sezoni naPOTkov raziskujemo zgodovinska mesta in marsikdo verjetno ob tej besedni zvezi najprej pomisli na Piran. Tartinijev trg, Benečanka in stolna cerkev Svetega Jurija - to je le nekaj največjih znamenitosti mesta, ki je zraslo na soli in kjer vsaka stavba v starem mestnem jedru pripoveduje svojo zgodbo.

Celje je središče Savinjske statistične regije in se nahaja ob sotočju rek Savinje in Voglajne. Prva naselbina se je na tem mestu pojavila v času halštatske kulture. V času Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. Podobno zveni tudi rimsko ime mesta – Celeia. Rimljani so naselbino osvojili leta 15 pr. n. št. Mestne pravice pa je mesto pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija. Danes je mesto najbolj poznano po Celjskih grofih, najvplivnejši plemiški rodbini na Slovenskem, ki so si ga izbrali za svoj sedež. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb – tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu. To je le del bogate zgodovine Celja, del katere bomo še nekoliko bolj osvetlili v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Odpravila se je na Knežji dvor, kjer se je prestavila tako v čase Rimljanov kot Celjanov. Bila pa je tudi v Fotohiši Pelikan, ki jo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje in je zanjo prejel nagrado za Slovenski muzej leta 2025.

Idrija, Metlika in Brežice. To so mesta, ki smo jih spoznali v preteklih treh oddajah z imenom naPOTki. Teče namreč 22. sezona, v kateri odkrivamo zgodovinska mesta Slovenije. Danes se odpravimo na obalo, v Koper, ki je eno najstarejših stalno naseljenih mest na Slovenskem. Lani je mesto, ki je bilo nekoč na otoku, praznovalo 1500 let. Foto: Jaka Ivančič

Kjer se Štajerska sreča z Dolenjsko in kjer se združita reki Krka in Sava, ležijo Brežice. Danes največje naselje v Posavju je bilo zaradi ugodne geostrateške lege poseljeno že v pradavnini in skozi stoletja so tam svoje sledi pustili različni narodi. Zato ne čudi, da so tudi Brežice član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. In ker smo trenutno aktualno sezono Napotkov namenili prav zgodovinskim mestom, je Andreja Čokl obiskala dva od brežiških arhitekturnih spomenikov.

Metlika je eno najstarejših mest v Beli krajini, saj je bila prvič omenjena že leta 1228. Srednjeveško jedro z mestnim grbom in pečatom iz 14. stoletja priča o njenem pomenu skozi stoletja, do ustanovitve Karlovca pa je imela tudi vlogo pomembne obrambne trdnjave pred osmanskimi vpadi. O bogati zgodovini mesta se obiskovalci lahko prepričajo v Belokranjskem muzeju, domači in tuji turisti pa se po informacije, lokalne dobrote in usmeritve lahko zatečejo v Hišo dobrot Bele krajine. Tam so nas pričakali tudi tokratni sogovorniki Napotkov, kustosinja pedagoginja Alenka Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika, dr. Metke Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Gregor Jevšek iz agencije Bravina.

V prvi oddaji 22. sezone se bomo odpravili v eno izmed zgodovinskih mest Slovenije – Idrijo. In čeprav je to mesto najbolj znano po Unescovi dediščini, pa tokrat ne bomo govorili o klekljanju ali rudarjenju. Odpravili se bomo namreč v skrivno in težko dostopno mesto pod robom 1.000 metrov visoke Vójskarske planote nad dolino Kanomljice, tam namreč stoji Partizanska tiskarna Slovenija. Tiskarna je postala pomembna tudi v svetovnem merilu, saj so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v Evropi. Koliko izvodov so natisnili v slabem letu delovanja in kako deluje tiskarna, pa je zanimalo Lano Furlan.

Tri ključne točke bodo – poleg vzdušja na železniški postaji Sevnica – v tokratnih naPOTkih: več kot 20 m2 velika maketa modularne železnice, ki ji v Sloveniji lahko konkurira le tista na Jesenicah; muzej, v katerem ima osrednje mesto stari leseni čevelj in, kot opomnik zgodovine, parna lokomotiva, ki so jo železniški zanesenjaki v Sevnico pripeljali sami.

V Napotkih se znova odpravljamo ob Bohinjsko železniško progo, ob kateri stoji tudi železniška postaja Bohinjska Bistrica. Nahaja se v neposredni bližini Bohinjskega predora, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Postaja je kraju skupaj z železnico, omogočila gospodarski in turistični razvoj. Železniško postajo Bohinjska Bistrica je obiskal Aleš Ogrin.

Tokrat nas je pot odpeljala na Štajersko, točneje na Železniško postajo Celje. A če smo se v preteklih oddajah osredotočili predvsem na glavne stavbe postaj in raziskovali njihovo zgodovino, bomo tokrat zavili drugam. Kolegico Tadejo Bizilj je njen sogovornik najprej odpeljal do kretniške stolpne postavljalnice, ki je v času Južne železnice sodila med najsodobnejše tistega časa ter do vodne postaje, kjer so črpali vodo za potrebe parnih lokomotiv. Kaj vse lahko tam še danes vidimo in doživimo in kakšen pomen imata stavbi danes med drugim slišite v tokratni oddaji naPOTki.

Z naPOTki smo tokrat obiskali severovzhod države, majhen kraj Osluševci v občini Ormož, kamor je železnica prišla že leta 1860, prvo postajo pa so tam zgradili pred skoraj 100 leti. Pred časom, ko jo je nekaj metrov stran nadomestilo moderno samozadostno postajališče, je stari stavbi grozilo rušenje. Toda po zaslugi ljubiteljev zgodovine železnice, je tam nastal učni center dediščine in ličen muzej, ki se lahko med drugim pohvali tudi s predmeti iz 19. stoletja. Foto: Zdravko Munda

Če se v napovedi nove epizode NaPOTkov malo pozabavamo s krajevnimi imeni in poimenovanji iz preteklosti, potem vam lahko povemo, da bomo v naslednjih minutah obiskali železniško postajo, za gradnjo katere so sredi 19. stoletja izbrali lokacijo v izteku tedanje Blatne vasi in Dolgih njiv nad Kravjo dolino. Zadrega bo izginila, če pojasnimo, da gre za območje med današnjo Dunajsko cesto in Metelkovo, ter da do postaje iz središča mesta vodita Kolodvorska ulica in Miklošičeva cesta. Gradnja dvonadstropnega poslopja železniške postaje Ljubljana se je začela leta 1847, dokončali so jo aprila 1848, leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Danes je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Vsak dan postajo prevozi od 450 do 500 vlakov. Kako je ljubljanski glavni kolodvor nastal, zakaj je za 100 let ostal brez lesena stolpiča z uro, na katerega slavnega pisatelja spominjajo v bron uliti kostanji in kakšna bo prihodnost postaje, ki se spreminja v potniški center?

Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.

Železniška postaja Nova Gorica je bila letos v sklopu Evropske prestolnice kulture temeljito prenovljena. Pred obnovo je bila označena kot nevarna zaradi številnih prehodov čez tire, zdaj ima prvič podhod. Nekoč pomembna postaja med Prago in Trstom je danes tudi kulisa vsem, ki se fotografirajo z eno nogo v Sloveniji, drugo v Italiji. To pa nam oriše tudi že skoraj natančno lokacijo, kje se nahaja. Obiskala jo je Ana Skrt, sogovorniki: Matjaž Marušič, soavtor razstave o bohinjski progi; prof. Boštjan Vuga, arhitekt biroja Sadar-Vuga; Erik Mravlja, strojevodja in inštruktor strojevodij

V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.

Železniška postaja Podbrdo se nahaja na južni strani Bohinjskega predora, ki med drugim povezuje Bohinj in Podbrdo in je ob svojem odprtju meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal. Z izgradnjo železniške proge in predora je Podbrdo začelo dobivati podobo mesta, ki je bilo v času svetovnih vojn tudi strateškega pomena. Po bogati zgodovini železniške postaje in samega predora nas v tokratnih napotkih popelje gospod Cveto Zgaga, lokalni turistični vodnik in ustanovni član Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina.

Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.

21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.

Sezona oddaj naPOTki o razglednih stolpih gre h koncu in za zadnjo epizodo smo vam prihranili najnovejši in najvišji stolp. Ta se dviga kar 106 metrov nad Rogaško Slatino, odprt je bil maja lani in predstavlja novo turistično točko kraja, ki je sicer znan po dolgi tradiciji zdraviliškega turizma in steklarstva. Na stolp Kristal vas vabi Andreja Čokl.

V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.

Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.

Razgledni stolp Gonjače je del spomenika padlim, ki ga Zavod za varstvo kulturne dediščine varuje kot spomenik lokalnega pomena. Visok je 23 metrov, do vrha vodi 144 stopnic. Na vrhu pa – razgled od Triglava do morja, od Svete gore do Čedada in Vidma ter Dolomitov. Vmes pa kot na dlani male briške vasice, vinogradi in – če stolp obiščete v pravem delu leta – tudi češnje.

V aktualni sezoni NaPOTkov se vsako nedeljo zjutraj dotaknemo neba. Obiskujemo in spoznavamo razgledne stolpe po Sloveniji, vsak piše svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da očarajo z osupljivimi razgledi. Tokrat se odpravljamo v zaledje Ljubljane, manj kot 350 višinskih metrov v primerjavi s prestolnico bomo »pridelali« z vzponom na Rašico ali Vrh Staneta Kosca. Tam stoji tudi razgledni stolp, ki je skupaj s planinskim domom priljubljena izletniška točka, za vse dni v letu.

Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.

Jubilejna 20. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo preseneti s kakšnim dih jemajočim pogledom. Vse od vrhov gora, pa do morja odkrivamo slovenske razgledne stolpe. Prvič v tej sezoni nas je pot odpeljala tudi na Primorsko, natančneje na stičišče roba kraške planote in Vipavske doline, kjer lahko v enem pogledu ujamemo nekaj, kar se zdi nemogoče – Alpe in morje hkrati. Pomnik miru Cerje je 25 metrov visok razgledni stolp, ki prepleta bogato simboliko, polno zgodb in umetnosti, z bogato naravno in kulturno zgodovino območja Miren–Kras. Kakšna je njegova zgodba, zakaj velja za eno najlepših razglednih točk pri nas in kaj vse lahko doživite na poti do vrha, izveste v naslednjih minutah. Na pot skrivnosti tega kraškega velikana se je podala Nika Vrabec.

Od začetka aprila v oddaji Napotki obiskujemo razgledne stolpe širom po Sloveniji. Tokrat gremo na obrobje Kozjanskega, kjer se nahaja Stolp ljubezni na Žusmu. Prva ideja za postavitev se je pojavila leta 2007, a do začetka gradnje je minilo še kar precej let, saj je bilo potrebno spremeniti prostorski načrt ter zbrati dovolj sredstev. Na koncu je Planinskemu društvu Žusem, ki upravlja stolp, to tudi uspelo in uradno so ga odprli 27. aprila 2015. Pred tem Žusem ni bil množično obiskan, poti nanj so bile neurejene. Zdaj ga obišče nekaj tisoč pohodnikov na leto, ki se tja lahko odpravijo po urejenih poteh.

V 20. sezoni reportaž z naslovom naPOTki se vzpenjamo na različne razgledne stolpe v Sloveniji. Tokrat gremo na vzhodni rob Slovenije v občino Podčetrtek. Tam od leta 2019 na nadmorski višini 622 metrov stoji Stolp zdravja in veselja. Pogled z njega seže vse do sosednje Hrvaške, v lepem vremenu tudi do Alp. Na 4 tone težko armaturo in skoraj 39 ton težko jekleno konstrukcijo se je povzpela Nataša Rašl.

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

Te dni v Škofji Loki potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, saj v letih brez uprizoritve tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku Ločani pripravijo različne druge dogodke, povezane z njim. Zadnjič je bil Škofjeloški pasijon v celoti uprizorjen leta 2015, naslednjič bo loške ulice napolnil prihodnje leto. Kako se nanj pripravljajo, kakšen je namen in pomen pasijonskih iger nasploh in kako je igrati osebe iz Svetega pisma? Foto: prizor iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015

V Sloveniji imamo štiri območja, ki so vključena v UNESCOV program Človek in biosfera. To so Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Gre za geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, ki jih je skupna bogata biotska raznovrstnost ter preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na Kozjansko in v Obsotelje vas peljejo Napotki; obiskali bomo dolino Gruska, Javerškovo domačijo in repnico Balon.

V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, imamo Slovensko čebelarsko akademijo, na slovensko pobudo je 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja je od decembra 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se nesnovna kulturna dediščina materializira in kako večstoletna tradicija čebelarstva navdihuje sodobnost, je v tokratni epizodi Napotkov preveril Bojan Leskovec. Odpravil se je v dva slovenska kraja, ki sta tesno povezana s čebelami, v Radovljico in Višnjo goro.

V Sloveniji je 13 pragozdov, 6 od teh jih je na Kočevskem, med njimi pa zagotovo najbolj izstopa Pragozd Krokar. Ta veličastni ostanek starodavnih bukovih gozdov je eden redkih kotičkov, kjer človeška roka nikoli ni pustila svojega odtisa. Njegova neokrnjena lepota, ekološka pestrost in pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti so mu prinesli prestižen status Unescove naravne dediščine. Na obrobje tega pragozda se je po Pragozdni poti Krokar podal Aleš Ogrin.

Na pustno nedeljo bi bil skoraj greh, če bi se odpravili kamorkoli drugam, kot v zibelko slovenskega pustovanja, na Ptuj. Kurenti že od nekdaj zbujajo veliko pozornosti – mitski lik, ki s svojo značilno opravo prinaša srečo in zadovoljstvo. Kdo je kurent ali korant, se v tej epizodi oddaje naPOTki sprašuje Nika Vrabec, ki je odgovore poiskala pri predsedniku Zveze društev kurentov Alešu Ivančiču in doc. dr. Štefanu Čelanu, raziskovalcu etnografije kurentov. Ob koncu oddaje nas pot zanese tudi do tapetniške delavnice družine Klinc, ki že tri generacije izdeluje kurentije. Vabljeni, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnostne podobe kurenta!

19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.

Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.

V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.

Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.

Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.

Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.

Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.

V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.

18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?

Tam kjer se na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini cesta tik pred tem zdraviliškim krajem odcepi levo strmo v breg, leži Spodnja Kostrivnica in Turistična kmetija Marjanca. Obrobljena s čudovitimi griči in razgledom na Boč, Donačko goro, Zasavsko hribovje ter delčkom Kamniško Savinjskih Alp, že sama po sebi ponuja okrasje za dušo in oči. V teh decembrskih dnevih pa se seveda v pozdrav sveti še posebno praznično. In takšna je pozdravila tudi Mojco Delač, ki jo je obiskala z radijskim mikrofonom Napotkov.

Turistične kmetije so v ospredju aktualne sezone Napotkov in tokrat bomo zavili na obrobje dolenjskih gričev v kraj Obla Gorica, ki se nahaja v občini Šmartno pri Litiji. Na 520 metrih nadmorske višine se nahaja Gracarjeva domačija. Sprva kotiček za odmik od mestnega vrveža sta Dragica Kovač in Andrej Tavčar spremenila v turistično kmetijo, ki obiskovalce privablja predvsem z obilico živali. Na Gracarjevo domačijo se je pretekli teden podala Andreja Gradišar.

V Napotkih se odpravljamo v kraj Podolševa, v bližino Solčave. Tam stoji Ekološka turistična kmetija Ramšak. Kmetija leži na nadmorski višini 750 metrov, kot se pošali naša sogovornica Natalija Ramšak, sredi ničesar. In ta ''sredi ničesar'' obiskovalcem ponudi mir, tišino in odklop od vsakodnevnih skrbi. Ob tem je kmetija tudi odlično izhodišče za mnoge aktivnosti, ki jih na Solčavskem ne manjka; naj bo to pohodništvo, kolesarjenje ali pa le brezskrbno posedanje pred čudovito hišico, kjer so gostje nastanjeni. Ekološko turistično kmetijo Ramšak oziroma Ramšijo je obiskal Aleš Ogrin.