Filtrer par genre

Sledi časa

Sledi časa

RTVSLO – Prvi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

623 - Bojeviti Celjski
0:00 / 0:00
1x
  • 623 - Bojeviti Celjski

    Vzpon dinastije grofov in kasneje knezov Celjskih je temeljil tako na spretni in premišljeni diplomacije, kot njihovi oboroženi vojaški sili. Celjski so namreč nastopali tako kot najemniki v vojaških spopadih kot organizatorji lastnih vojaških akcij. To je prinašalo znatna denarna sredstva in nove posesti, in iz te trdne finančne podlage se je začela in oblikovala njihova pot v najvišje kroge tedanjega plemstva v času poznega srednjega veka na Slovenskem.

    Sun, 15 Nov 2026
  • 622 - 100 let Učiteljskega zbora Emil Adamič

    »Kdor poje, ne misli slabo,« je znan slovenski pregovor oziroma ljudska modrost. Petje v zboru je pri nas zelo razširjeno. V organizirane zborovske sestave je vključenih več kot 64.000 pevk in pevcev, to pomeni, da približno vsak 33. Slovenec poje v zboru. Zato ni čudno, da je bilo 11. septembra letos v register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije uradno vpisano zborovsko petje. Nekateri zbori pri nas imajo res bogato in zanimivo tradicijo. Eden takih je gotovo Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, ki na Slovenskem deluje od leta 1925.

    Sun, 08 Nov 2026
  • 621 - Ljudska kultura spominjanja, verovanja in doživljanja pokojnih

    Tako kot v mnogih drugih kulturah so tudi v slovanski ljudski kulturi nekdaj izvajali različne pogrebne in spominske običaje, kot so prižiganje ognja, darovanje hrane, oblek, odej, spodnjega perila, palic in pušk, pip, igrač ter drugih predmetov v grobove in za to posvečene prostore. Tako so pokojnikom pomagali pri prehodu v drugi svet, z njimi delili vsakdanje življenje in dobrine, žalovali, pomirjali njihove duše in se jih spominjali.

    Dandanes je to v naši zavesti že skoraj pozabljena dediščina nekdanjih praks, utelešena v predmetih in konkretnih dejanjih, s katerimi so ljudje ohranjali ravnovesje v odnosu do pokojnikov, odvračali zle duhove in se zaščitili pred njihovimi neželenimi posegi. V preteklosti so namreč marsikje verjeli, da lahko mrtvi še vedno vplivajo na bivanje živih in jih ob določenih trenutkih lahko obiščejo, zato so jih hkrati spoštovali in demonizirali, še bolj pa so se jih bali ...
    Sodobni svet je z mnogimi tovrstnimi navadami in verskimi praksami pometel, čeprav ponekod pronicajo v obliki arhetipske krajine, ki je manj kolektivno naravnana – naša žalovanja in spominjanja so namreč bolj osebna ...
    Sogovornica: dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

    Sun, 01 Nov 2026
  • 620 - »Pahljača – predmet, ki je po tisočih letih še vedno z nami«

    Pred kratkim je izšla monografija z naslovom »Svet pahljač: vzhodnoazijske pahljače v slovenskih muzejskih zbirkah«. To je povod, da se je Darja Pograjc s sogovornicami in sogovorniki podala v svet pahljač ter raziskala zgodovino teh »majhnih predmetov, ki pa s seboj nosijo velike zgodbe«. Zakaj so pahljače stoletja vzbujale zanimanje ljudi različnih slojev ter kako so s pomočjo ladij prepotovale svet, navdihovale obrtnike, spreminjale oblačilno kulturo in utrjevale medkulturno razumevanje, izveste v Sledeh časa. Sogovornice in sogovorniki: - Nataša Visočnik Gerželj, izr. prof. na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in avtorico (omenjene) monografije, - zgodovinar Davor Mlinarič, višji kustos Pokrajinskega muzeja Celje, - sinologinja, dr. Helena Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Za tiste, ki bi radi izvedeli (še) več:

    Pahljače, prenosna umetniška dela - o nastanku, vlogah in oblikah pahljač

    Avstro-ogrski častnik in Japonka v ljubljanskem stanovanju, polnem kitajskih umetnin - o Skuškovi zbirki, v kateri so tudi azijske pahljače

    Sun, 25 Oct 2026
  • 619 - Legendarne Igre brez meja: Vsi smo bili del ene Evrope in ene skupnosti

    Kakšne spomine hranijo sodelujoči pred in za kamero na te legendarne igre, v katerih je v 90-ih letih sodelovala tudi Slovenija?

    »Ena, dva tri. Pripravljeni?« Pisk. Se vam – sodeč po opisu – svita, o čem govorimo? Danes bomo v oddaji Sledi časa potovali v 90-a leta prejšnjega stoletja, ko so bile na TV Slovenija izredno priljubljene Igre brez meja, predvsem v letih, ko je sodelovala Slovenija. V oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo skozi spomine in izkušnje sogovornikov in sogovornic spoznali, kaj vse se je dogajalo ne samo pred kamero, temveč tudi – kar včasih ljudi najbolj zanima – za kamero: kako so potekale priprave, kakšne neprijetnosti so se zgodile, predvsem pa kaj lepega jim je dala sama izkušnja na prizorišču. Vabljeni k poslušanju!

    Sogovorniki_ce:
    -takratna urednica Iger brez meja Dajana Makovec
    -takratna voditeljica Špela Trefalt
    -tekmovalca iz ekipe iz Podčetrtka Rado Jurjec in Simona Šelekar

    Foto: zajem zaslona

    Sun, 11 Oct 2026
Afficher plus d'épisodes