Debate z Bergantom, avdio

V tokratni debati se bomo pogovarjali o duhovnosti. O tem, v kaj verjamemo v današnjem svetu, današnji Sloveniji. Kakšna je duhovnost v času in prostoru med tradicijo, osebnim iskanjem in umetno inteligenco? V času, ko se v nekaterih delih Evrope nadaljuje slabljenje institucionalne pripadnosti, hkrati pa tudi v Sloveniji zaznavamo večjo odprtost dela mladih za vero, obred in skupnost? Gostje bodo profesorica religijskih študij v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper dr. Nadja Furlan Štante, predavateljica na Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saša Poljak Lukek ter večkrat nagrajeni slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in kritik Muanis Sinanović.

Naslov tokratne debate je Dober tek. Govorili bomo tudi o hrani, a še več o teku kot gibanju. Prav na dan vrhunca prireditev ob jubilejnem 30. Ljubljanskem maratonu bomo gostili zdravnico in triatlonko dr. Nežo Majdič, kineziologinjo in osebno trenerko Urško Ahac ter tekašega publicista in zanesenjaka Marka Robleka. Beseda bo tekla o poteh in morebitnih stranpoteh teka kot ene od najdostopnejših in najosnovnejših oblik gibanja za zdravje.

Tema tokratne oddaje Debate z Bergantom na TV Slovenija 1 (in pozneje v obliki podkasta na RTV 365) bodo tujci v Sloveniji. V studiu se bodo voditelju pridružile Vesna Nisha Dolinar, uspešna podjetnica indijskih korenin, ki se je rodila v Sloveniji in med drugim zaposluje vse več tujcev; Flurina Ametaj, predsednica Zveze društev Albancev v Sloveniji, ki je odraščala v Sloveniji, zdaj pa si prizadeva za čim boljšo integracijo priseljencev albanskega rodu pri nas, ter Anna Vrhnjak, ki je k nam prišla iz Ukrajine, počasi napredovala, zdaj pa živi nekakšne slovenske sanje: ima družino, uspešno trži svoje domače štruklje in ob tem vodi tudi planinski dom z lepim razgledom. Kako gostje vidijo svojo in našo deželo ter naš odnos do tujcev?

Umetna inteligenca se razvija v superinteligenco, ki v številnih pogledih prekaša človeka. Ali lahko ubeži človeškemu nadzoru? V naslednji nedeljski debati bomo govorili o eni od najaktualnejših tem človeštva ta čas. Kakšne priložnosti se rojevajo ob hitrem razvoju superinteligence kot nekakšnega skupka umetne inteligence, ki bo po kognitivnih sposobnostih, hitrosti in obsegu daleč prekašala človeka in človeštvo? Predvsem pa: kakšna so tveganja in nevarnosti, da bi superinteligenca ušla človeškemu nadzoru? Kar nekaj primerov v zadnjih mesecih kaže, da ta nevarnost ni utvara. Države, Evropska unija in največja tehnološka podjetja pozivajo k omejitvam in strožji regulaciji. Kaj lahko storimo in ali je še dovolj časa za to? V debati bodo sodelovali profesor dr. Ivan Bratko, utemeljitelj raziskav umetne inteligence pri nas, dr. Matej Guid, raziskovalec in podjetnik na tem področju, ter dr. Dan Podjed, antropolog širokega znanja, ki raziskuje prav teme, o katerih bomo debatirali.

Slovenija je kolesarska velesila. Se to pozna tudi v odnosu do kolesarjev na cesti? V naslednji nedeljski debati bo govor o nevarnosti na dveh kolesih. Slovenija je po zaslugi naših prvakov ena od svetovnih velesil v cestnem kolesarstvu, poleg tega se vse več ljudi redno ukvarja s tem pri nas že tradicionalnim športom. Naša država bo kmalu gostila evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Kolo je prav tako pomembno in okolju prijazno prevozno sredstvo. Toda ali z ravnijo prometne kulture in urejenostjo kolesarskih površin upravičujemo tekmovalni sloves? Kaj nam manjka? Kako bi dosegli večjo varnost za kolesarke in kolesarje ter za vse druge udeležence v prometu, ki zaupajo dvema kolesoma – torej za tiste na e-skirojih in motoriziranih dvokolesnikih? Gostje bodo: Primož Čerin, eden od naših prvih poklicnih kolesarjev na najvišji ravni, Nela Halilović z Inštituta za politike prostora, sicer strastna kolesarka, ter radijski kolega Matej Praprotnik, dolgoletni kolesarski župan Ljubljane.

Tradicionalni mediji se zdijo izgubljeni v digitalizaciji – kje so rešitve? Tisk, radio in televizija se že dolgo spopadajo s krizo, ki je tudi posledica vsesplošne digitalizacije naših življenj in dela. Debata odpira začetek novega evropskega projekta RTV Slovenija Digikohezija. V tokratni oddaji Debate z Bergantom bodo sodelovali odvetnica Jasna Zakonjšek, katere področje dela sega od civilnega in delovnega prava do medijskega prava v povezavi z osebnostnimi pravicami; Nataša Briški, svetovalka za strateško komuniciranje, dolgoletna novinarka ter urednica in voditeljica podkastov Metin čaj, LDGD in Evropska četrt; ter Anže Vidrih Tomić, novinar in voditelj na Radiu Slovenija ter eden od najboljših slovenskih ustvarjalcev podkastov, tudi na temo sodobnih tehnologij.

Kakšni sta zgodovina in sedanjost sovraštva do Judov in judovske skupnosti pri nas? Kako bi ga – kot vsako sovraštvo – lahko izkoreninili? In kje je meja med antisemitizmom in kritiko ravnanja Izraela, ki bo prihodnji teden odprl rezidenčno veleposlaništvo v Sloveniji? V oddaji sodelujejo Sara Božanić, predsednica odbora Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov, Boris Hajdinjak, geograf, zgodovinar in vršilec dolžnosti direktorja Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ter dr. Marjan Cencen, diplomat in vodja stalne delegacije Republike Slovenije za sodelovanje v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, ki je oblikovala mednarodno sprejeto opredelitev antisemitizma.

Jesensko serijo Debat začenjamo s pogovorom o prihajajočem šolskem letu. Kako premagati stres učenk in učencev, učiteljic in učiteljev ter staršev? Kakšne priložnosti prinaša 1. september? In kakšna bo oziroma bi morala biti šola prihodnosti pri nas? V oddaji sodelujejo dijakinja Gimnazije Ljutomer Eva Novak, naj dijakinja 2026 v Sloveniji; Mojca Mihelič, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani in nekdanja predsednica Združenja ravnateljev; in antropolog, prof. dr. Dan Podjed, iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Zadnja debata pred poletnim premorom ponuja razpravo o morju, ki privablja turiste, je pa hkrati življenjski prostor, gospodarska infrastruktura, podnebni kazalnik in območje varnostnih tveganj. V kakšnem stanju sta slovenski del Jadrana in morje sploh? Kako se spreminja? V debati bodo sodelovali zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Tom Turk, dolgoletni predavatelj in raziskovalec Biotehniške fakultete na področjih biokemije in biologije ter hkrati mednarodno priznan strokovnjak za biologijo in ekologijo morja, eden naših najbolj prepoznavnih komunikatorjev znanosti, dr. Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, ene naših najpomembnejših znanstvenih ustanov, ter Jadran Klinec, izkušeni direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Uprava med drugim skrbi tudi za ohranjanje čistega morskega okolja za prihodnje generacije.

Temo tokratne debate so od začetka predvajanja debat letos januarja največkrat predlagali prav gledalci in poslušalci. Oddajo bomo predvajali v simbolično kritičnem trenutku: na začetku poletnih počitnic, ki za mnoge otroke in mlade ne prinaša le osvoboditve od šolskih obveznosti, ampak tudi prekinitev strukturiranih družabnih stikov, ti pa so med šolskim letom pogosto ena najpomembnejših stalnic njihovega vsakdana. Gostje bodo: Barbara Stožir Curk, psihologinja v svetovalni službi Osnovne šole Solkan in predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije, Patrik Senica, psiholog v Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje in strokovni sodelavec programa #tosemjaz, mednarodno priznanega primera dobre prakse, ter generalna sekretarka Mladinskega sveta Slovenije Urša Skube. Mladinski svet Slovenije je prav tako zelo dejaven na področju izboljševanja duševnega zdravja mladih, gostja pa ima kot dolgoletna aktivna članica Društva podeželske mladine Suha krajina odličen vpogled v specifike duševnega zdravja na slovenskem podeželju.

Orodja umetne inteligence so bliskovito spremenila naše vsakdanje življenje. Številnih oblik prepletanja človeškega delovanja in umetne inteligence se sploh ne zavedamo, druge spet prepoznavamo in jih vidimo kot temelj razvoja, nekatere pa krivimo, da nas poneumljajo. Kako torej živeti z umetno inteligenco, kako jo vpreči v skupno korist in kako ji postaviti meje? Gostje oddaje bodo dr. Olga Markič, profesorica filozofije in nekdanja programerka, dr. Vida Groznik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ena od naših najprodornejših strokovnjakinj za umetno inteligenco, ter Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenščine na OŠ Stranje in letošnja prejemnica naziva najučiteljica leta v Sloveniji.

Nogomet je priljubljena tema javnih, družinskih in prijateljskih debat, tudi zato, ker se nanj vsi zelo spoznajo, zlasti moški. Na nogomet se, vsaj v očeh mnogih ljubiteljev te igre, ne spoznajo le nogometni komentatorji in sodniki. Najbolj posebno nogometno debato v Sloveniji pa imajo zagotovo v družini Prašnikar: oče je slovenska trenerska legenda, hči pa ena naših najboljših nogometašic doslej, ki se je prebila tudi v elitno ameriško poklicno ligo. Dan po predvajanju oddaje se bo v Mehiki, ZDA in Kanadi začelo svetovno prvenstvo v nogometu.

Tokrat bomo debatirali o slovenski blaginji prihodnosti. Ne glede na vse pomisleke in upravičene samokritike je naša država še vedno med najbogatejšimi in – recimo temu – najsrečnejšimi svetu. A hkrati se spremembam prilagajamo prepočasi. Kako lahko postanemo še bolj storilni, ustvarjalni, inovativni in odporni na izzive prihodnosti? V oddaji bodo sodelovali dr. Peter Wostner, ekonomist na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, ki kot sourednik vsako leto pripravlja poglobljena poročila o razvoju Slovenije, Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica in solastnica prodornega in inovativnega prekmurskega družinskega podjetja Roto, in Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš.

Tema tokratne razprave je populizem. Navsezadnje živimo – vsaj tako se zdi – v času populizma. Toda ali je bilo v novejši zgodovini sploh kdaj kakšno obdobje brez njega? In kaj populizem sploh je? Je zdajšnji, ki ga najbrž najbolj pooseblja ameriški predsednik Donald Trump, drugačen od prejšnjih? Če je, kaj je v njem novega? Kakšne so lahko posledice za demokracijo, še posebej v Evropi in Sloveniji? Kakšno je razmerje med populizmom in javnim komuniciranjem oziroma mediji ter kakšen je odnos med populizmom in mednarodnim pravom? O tem bomo razpravljali z gosti, ki že dolgo raziskujejo populizem in pišejo o njem: s profesorico komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Mojco Pajnik, z mednarodnim pravnikom dr. Matjažem Nahtigalom s Fakultete za management Univerze na Primorskem in z novinarjem ter urednikom Sobotne priloge Dela dr. Alijem Žerdinom.

V tokratni oddaji bo govor o denarju in premoženju v času negotovosti. Kako varujemo njuno vrednost v negotovih časih, kakšno vlogo pri tem igra strah pred izgubo. In kako hitre spremembe in nove ponudbe spreminjajo naše navade. Ali v Sloveniji še varčujemo konservativno ali že vlagamo po logiki nove dobe? In kakšna sploh je ta nova logika? V oddaji bodo sodelovali dr. France ARHAR, prvi guverner Banke Slovenije, dr. Žan LEP, vodja Katedre za socialno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec motivacijskih in kognitivnih temeljev odločanja in vedenja tudi na finančnem področju, in gospa Marja MILIČ, ustanoviteljica finančno-izobraževalne platforme Money-How, nekdanja novinarka in snovalka prve šole finančnega opismenjevanja v Sloveniji.

V svetu, kjer vojna ni oddaljen dogodek v časopisu, ampak "nenehna navzočnost" na naših pametnih telefonih – med vožnjo v službo, večerjo ali tik pred spanjem –, je nujno poiskati odgovor na vprašanje, kaj takšna izpostavljenost povzroči naši človečnosti. Oddaja Debate z Bergantom, ki bo na sporedu 10. maja 2026 ob 21.05 na TV SLO 1 kot del programskega sklopa »Glasovi Palestine«, bo omogočila razmislek o trpljenju, ki ga v poplavi algoritmov in dezinformacij pogosto spregledamo. Izhodišče za pogovor bo pretresljiv dokumentarni film »Dvojčka iz Gaze, vrnita se k meni«, ki skozi intimno zgodbo družine, razbite med frontnimi črtami, razgalja stvarnost sodobnih konfliktov. Gostje bodo dr. Anica Mikuš Kos, psihiatrinja in pediatrinja, predsednica Slovenske filantropije, ki v oddajo prinaša neprecenljivo osebno in strokovno izkušnjo. V otroštvu je preživela drugo svetovno vojno, svoje življenje pa posvetila duševnemu zdravju otrok na vojnih žariščih. Dr. Blaž Vurnik, zgodovinar in kustos v ljubljanskem Mestnem muzeju, postavlja sodobno dogajanje v zgodovinski kontekst. Avtor razstave o 2. svetovni vojni v slovenskem glavnem mestu, ki ga je okupator obdal z bodečo žico, nam bo pomagal razumeti, kako se nekateri vzorci trpljenja skozi čas ne spreminjajo, hkrati pa bo opozoril na nevarnost normalizacije nasilja. Boštjan Videmšek, novinar, vojni poročevalec in avtor knjig, predstavlja glas neposredne priče s terena. Videmšek zavrača koncept hladne »objektivnosti«, ki enači žrtev in krvnika, ter zagovarja nujnost vpletenosti in empatije pri poročanju o tuji tragediji.

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je nad svetovnim in evropskim povprečjem, a z našimi naravnimi in družbenimi danostmi bi bila lahko še višja. Kaj nam manjka, da bi postali modra cona, torej okolje, v katerem ljudje v povprečju živijo najdlje na svetu in tudi najdlje ostanejo zdravi? V oddaji bodo sodelovali zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Branka Javornik, dolgoletna predavateljica in raziskovalka Biotehniške fakultete na področjih biotehnologije in genetike, ki se po upokojitvi posveča znanstvenim vidikom biologije staranja; zdravnica Marija Lucija Antolič, specialistka medicine dela, prometa in športa ter ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik; in upokojeni profesor pedagogike Milan Pavliha, izjemen človek, ki ga morda še najbolje opiše besedna zveza »aktivni državljan«.

V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.

Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.

Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.

V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.

Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.

V oddaji sodelujejo dr. Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja dr. Eva Bertok z Inštituta za kriminologijo in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za družbene vede ter dolgoletna sodelavka točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.

V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.

V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.