Primorski kraji in ljudje

To je zgodba o prvem koprskem škofu sv. Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med letoma 470 in 480 v istrski vasici Elpidium, današnjem Borštu. Sv. Nazarij je bil v koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper, Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru, in jezikoslovca, imenoslovca, prof. Janeza Kebra.

»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.

Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.

Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.

V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.

V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.

Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.

Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?

Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.

Na 755 metrih nadmorske višine se na severozahodnem robu Banjške planote začenja 12 km dolga krožna pot Lom je moj dom, ki so jo uradno odprli poleti leta 2020. Slabih 20 let je rasla ideja o krožni poti, na kateri bi bila v smiselno in pripovedno celoto strnjena dediščina in pripovedi s Kanalskega Loma in okolice. Z informacijskimi tablami ob poti želijo pohodnikom približati življenje v teh krajih nekoč in danes. Ustvarjalce poti je na Turistični kmetiji Široko obiskala Mateja Grebenjak. Slišali bomo, kako lahko otroke motiviramo z obiskom Širokolandije na poti, kako je 20 let rasla ideja o pohodniški poti in kaj je posebnost poti, speljane na kraškem svetu.

Leta 2006 so v Hrpeljah odprli Naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki so jo zasnovali domači entuziasti v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Okoli 4,5 kilometra dolga pot obiskovalca popelje po zahodnem robu Čičarije, mimo številnih zanimivosti – če jo boste prehodili s katerim od vodičev, boste lahko slišali tudi zgodbe o ropanju tovornikov, od kje so v Hrpeljah prišli dojenčki in še kakšno pastirsko prigodo. V opisu poti piše, da ni zahtevna in je primerna za vse starosti.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.

Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

Ko si igralci ne upajo ali ne zmorejo izvesti fizično zahtevnih filmskih scen, jih zamenjajo kaskaderji - dublerji. Prvi igralec s kaskaderskimi sposobnostmi je bil komik Buster Keaton. V filmskem svetu ga opisujejo kot nekoga, ki je bil pred svojim časom. Danes pa filmske zvezde, razen izjem, kakih vratolomnih akcij v filmu ne počnejo, za to vskočijo dublerji. Med Slovenci je zelo znan Rok Cvetkov, ki je v svoji uspešni mednarodni karieri napredoval v stand kaskaderja. K pogovoru ga je povabila Loredana Vergan.

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).

Anže Albreht ni pravi Primorec, niti ne živi na Primorskem. A to, kar je naredil, zadeva mnoge - tudi na Primorskem. Kot poklicni reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca veliko časa preživi na primorski avtocesti. Tam je pred 10timi leti začel teči. In njegov tek za reševalni pas na avtocestah še kar traja. Tjaša Škamperle ga je povabila v avto, na vožnjo po primorski avtocesti.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo spoznali upokojenko Janjo Mertinc, ki je v začetku leta Domu upokojencev Izola ponudila svojo prostovoljno pomoč. Petje jo osrečuje, želela je, da bi to občutili tudi drugi. S pevkami, stanovalkami doma, so ustanovile pevsko skupino Metuljčice. V teh dneh so imele prvi nastop za stanovalce, ki je bila nekakšna generalka pred nastopom na prireditvi, ko bo dom obeležil 70 let delovanja.

Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.

Na Osnovni šoli v Dekanih nastaja zbornik o razvejanem šolstvu na tem območju. Letos mineva namreč 70 let, kar je bila zgrajena stavba današnje šole, ki je povezana s širokim okolišem, kjer so nekoč imeli tudi vaške šole. Teh je bilo skupno dvanajst. O šolskih spominih v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje.

Jana Korečič iz Vrtojbe je vsestranska umetnica, ki obožuje božič. Po nekaj letih poučevanja italijanskega jezika in sociologije, je vso svojo energijo usmerila v umetnost. Tega novega poslanstva se je lotila zelo široko. Je slikarka, ilustratorka, avtorica več otroških knjig, snema videe v stop-motion tehniki, v "prostem času" je tudi restavratorka starega pohištva. V odnosih je avtentična in iskrena. Letos je izdala prvi mladinski roman Neon, v katerem se Elli pridružimo v potovanju med vzporednimi vesolji. V novogoriškem studiu se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak

Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Med petjem mu domačini in turisti pomahajo, mu pokimajo, tudi nagradijo s kovancem v kovčku kitare. Med petjem ga je za nekaj minut zmotila Tjaša Škamperle

Nevihtna ujma, ki je v torek zjutraj prizadela Čepovan je del vasi spremenila v nekaj sekundah. Domačini pravijo, da je bil občutek podoben, kot da bi jih zajel tornado. V petek, ko smo jih obiskali, so gasilci, vojaki, pripadniki civilne zaščite in prostovoljci ravno zaključevali s prekrivanjem še zadnje strehe. Prihodnji teden jih čaka sanacija še ostale škode. V naslednjih minutah bomo izvedeli kako poteka vzpostavljanje pogojev za varno življenje vaščanov po neurju in kakšno je vzdušje med domačini. V Čepovanu je bila Nataša Uršič.

Eden od primorskih 'stricev iz ozadja', ki skrbijo, da v piranski občini zlepa ne zmanjka zanimivih prireditev in dogodkov, je zagotovo naš tokratni gost. Ime 'Matjaž Derin' nekateri povezujejo s koncerti, drugi z Mediadomom Pyrhani, spet tretji s tradicionalno istrsko igro pandolo ter turnirji Koza Nostra v organizaciji kulturnega in športnega društva Dolga Štorija. In vsi imate prav. Del svoje življenjske zgodbe je razkril Aniti Urbančič v oddaji Primorski kraji in ljudje.

Vrtčevska enota v središču mesta v Sežani letos obeležuje pomembno obletnico 50 let delovanja. Trenutno jo obiskuje 230 otrok drugega starostnega obdobja. Vrtec Sežana pa še šest enot v ostalih krajih v občini. Tudi v Sežani se tako kot po številnih vrtcih v Sloveniji srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Da je zaposlenih premalo ob našem obisku ni bilo videti, otroci so bili razpoloženi in nam tudi eno zapeli. Vesna Potočar Godnič.

Spomini so dokument časa, ki se ga Boris Ferlat kljub zavidljivim letom zelo dobro spominja. Konec maja je namreč dopolnil 101 leto. Ne razmišlja o težkih ali slabih dogodkih. "Kar je bilo, je bilo," pravi. Po vojni je na noge postavil znano tovarno pohištva Meblo, za katero pravi, da je pravzaprav ustvarila Novo Gorico. Tam je bil zaposlen od leta 1948 pa vse do upokojitve. Bil je prvi sekretar tovarne, kasneje direktor Jogija, tehnični direktor in pomočnik direktorja Mebla, zadnja leta pa je vodil Meblo Italiana. Leta 1971 je soprejel nagrado Prešernovega sklada za serijo počivalnikov Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja. Danes živi v Kromberku, kjer ga je obiskala Lucija Fatur.

Tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje nas bo popeljala tudi v Prekmurje. Med Primorce, ki so v času med prvo in drugo svetovno vojno Jadransko morje morali zamenjati za Panonsko. Naselili so se v Benici in še šestih prekmurskih vaseh. Ustanovili so Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter v vaškem domu Pince Marof uredili muzej. Tam so pred kratkim pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Mineštrijada. V pripravi mineštre je tekmovalo 15 ekip, zmago so odnesle članice Društva Kuhinja opajske žbrince iz Opatjega Sela.

Rodičani , ki so bili od nekdaj podjetni, imajo tudi izredno bogato kulturno zgodovino. Veliko truda so vložili v ohranjanje lastnega narečja in to počnejo še danes. Amaterska gledališka skupina Rodik, na fotografiji Andreja Petroviča, se je po nekajletnem zatišju ponovno sestavila in z veseloigro »Frišni zrak« zapolnila dvorano.

93-letni glasbenik je pomembno vplival na glasbeno življenje Brik in Bricev ter slovensko domačo glasbo.

Mineva 25 let odkar sta Ivanija in Marino Sosič iz Strunjana prvič podarila brezplačne enotedenske počitnice za socialno ogroženo družino z Bovškega. Od takrat se je njihova solidarnostna pot nadaljevala in še krepila. Pri njih so bile v vseh teh letih številne družine. Največkrat take, ki so prvič v življenju videle morje. To humanitarno družinsko tradicijo, ki je prvotno nastala v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, ponosno nadaljujeta sin Sebastjan in snaha Sabina. Na letošnjem zboru članov so jim podelili tudi posebno priznanje.

Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je priložnost utrjevanja poznanih in novih zanimanj, aktivnega preživljanja časa in predvsem druženja. V slovenski Istri so člani Društva Pristan tudi med tistimi, ki so orali ledino na tem področju in si že 25 let prizadevajo za pestrost in kakovost študijskih programov. V tem tednu so v koprski dvorani sv. Frančišča slovesno obeležili prehojeno pot, ob tem pa prikazali dokumentarni film, ki je nastal za to priložnost. V prihodnje društvo čaka še veliko izzivov, tako ohranjanja obostoječih programov od učenja jezikov, družboslovnih vsebin, likovnega ustvarjanja, pevskega zbora, pohodništva, bralnih in debatnih krožkov kot tudi na področju digitalnega opismenjevanja.

Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za lastno dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo se pride do večje telesne kondicije, pa tudi do izboljšanja gibljivosti in dihanja. Morda se bo kdo nad njo navdušil ob poslušanju tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Anita Urbančič se je povabila na obisk v Joga sobo v Izolo, kjer jo je z nasmeškom na obrazu sprejela Anja Brenko.

Basist Cveto Polak iz skupine Šank Rock ima svojo glasbeno rezidenco v Škrbini na Krasu. Glasbenik v skupini, s katero je veliko Primorcev dočakalo jutro v Zelenem Gaju, si je uresničil dolgoletno željo. Kako je roker, ki z zasedbo Šank Rock letos na koncertih praznuje 40 let + , iz rodnega Velenja pristal na Krasu, boste izvedeli v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje. Urši Mravlje je zaupal, kako se je moral predstaviti domačinom in kaj so mu poleg terana ponudili.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo se podali v Izolo, ki letos praznuje stoletnico organiziranega igranja nogometa. V bogati zgodovini se je ime izolskega kluba večkrat menjalo, za ekipo so igrali številni znani nogometaši, na trenerski klopi so se zvrstila zveneča trenerska imena. Vrhunec predstavlja nastopanje v pokalu UEFA, leta 1992 je na izolskem stadionu gostovala portugalska Benfica. Člansko moštvo je trenutno v tretji ligi, za mlajše selekcije pa nastopajo številni nadebudni nogometaši. Tudi o tem se je Primož Čepar pogovoril s predsednikom kluba, Erikom Tothom.

Kostanjevica v Novi Gorici oziroma Kapela, kot griču nad Novo Gorico pravijo domačini, letos obeležuje več jubilejev. 400 let mineva od postavitve prve cerkvice, 70 let praznuje župnija, spominjajo pa se tudi 150-letnice rojstva patra Aleksandra Vaupotiča, pedagoga in glasbenika, ki je med soško fronto ostal edini varuh samostana. Obletnice obeležujejo s številnimi dogodki. Pred dnevi so odprli prenovljeno čezmejno pešpot, ki Kostanjevico povezuje z Gorico v Italiji. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je lani zaključil obnovo cerkvene ladje, si skupaj z Goriškim muzejem prizadeva, da bi postala Kostanjevica spomenik državnega pomena. Več pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Veliko noč, eden največjih krščanskih praznikov, praznujejo skoraj v vseh državah sveta, toda način praznovanja in šege se velikokrat razlikujejo. Za ta tradicionalni praznik, v mnogih domovih po Sloveniji izdelujejo pirhe. To je star običaj, s kateri verniki pozdravijo pomlad in novo življenje. Jajca namreč simbolizirajo rodnost in novo rojstvo. Po krščanskem izročilu sicer pirhi predstavljajo Jezusovo ponovno vstajenje od mrtvih. Na cvetno nedeljo smo se odpravili v Benečijo v vasico Breg le streljal stran od Dreke, kjer so članice in člani Kulturnega društva Kobilja glava pripravili razstavo pirhov »Dreškega kamuna«. Na njej je sodelovala tudi skupina žensk iz Poljubinja, ki je pokazala, kako pa pri njih izdelujejo Šempavske pirhe. Po kambreškem hribovju, čez Kolovrat in Solarje do gostilnice na Bregu, se je za oddajo Primorski kraji in ljudje odpravil Boštjan Simčič.

Kvačkane lutke iz Maljine skrinjice so avtentične figure istrske ljudske pevke, pisateljice in umetniške ustvarjalke Alenke Kranjac. Unikatne lutke ne predstavljajo le pravljičnih bitij, temveč tudi različna zgodovinska obdobja naših krajev. Z Alenko Kranjac se je pogovorila Loredana Vergan.

V Divači sta zaživeli novi stanovanjski skupini za osebe z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju. Dom na Krasu iz Dutovelj je pred dvema letoma začel s preobrazbo zavoda in z uresničevanjem nacionalnega programa socialnega varstva. To pomeni da osebam s težavami v duševnem zdravju omogočajo življenje izven institucije, v skupnosti. Skoraj kot v družini.

V Opatjem selu imajo dolgoletno tradicijo pustovanja. Po nekaterih pričevanjih so pust praznovali že v času Avstro-Ogrske monarhije. Opajci še danes nadaljujejo z značilnimi pustnimi navadami. Vsako leto pa pripravijo tudi skupinsko masko, s katero sodelujejo na različnih pustnih povorkah. Opajski pust je obiskala Karin Zorn Čebokli.

Stanislav Mahne je prejemnik priznanja 15. maj, najvišjega občinskega priznanje Mestne občine Koper. Upokojeni zdravnik je nagrado prejel za izjemen prispevek k razvoju kirurgije v slovenski Istri, za neprekinjeno predanost in humanitarno delo z bolniki ter za izkazane vrednote spoštovanja, skromnosti in skrbi za skupnost. Stanislav Mahne je bil februarja 2023 tudi naš sogovornik v oddaji Primorski kraji in ljudje. V založbi knjigarne Libris je pred kratkim izšla knjiga "Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga", ki jo je napisal upokojen primarij doktor Stanislav Mahne. Je ugleden kirurg, v slovenskem prostoru eden od pionirjev pri uvajanju minimalno invazivnih tehnik na področju abdominalne kirurgije. Bil je predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, več let tudi predstojnik Kirurškega oddelka in organizator pomembnih kongresov in simpozijev. Leta 2014 je bil pobudnik odprtja pro bono ambulante v Kopru, kjer še danes oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Našo tokratno gostjo marsikdo pozna kot pobudnico akcije Pecivo za starejše, ki že sedem decembrov razveseljuje oskrbovancev domov na Goriškem. Ajda Miška je Novogoričanka, ki pa jo je njena strast naredila še malo Vrtojbenko. V hiši starih staršev namreč iz starih kosov pohištva ustvarja novo zgodbo. Spoznajmo še to njeno strast.

V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je te dni na ogled razstava Podgrad na starih 'kartulinah', ki jo je pripravil Karlo Vičič, ljubiteljski zbiratelj starih razglednic in dokumentov. Svojo zbirko je prvič predstavil že pred več desetletji v domači gostilni Pri Sotlarjevih, kot upokojenec pa se zadnjih nekaj let še bolj posveča ureditvi zbirke in preučevanju starih dokumentov. Razstava starih razglednic prikazuje razvoj Podgrada od začetka izdaje razglednic, okoli leta 1873, poudarek pa je na prelomu 19. v 20. stoletje, tja do leta 1922.

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.

V oddaji Primorski kraji in ljudje tokrat v ospredju Krajinski park Beka v hrpeljsko - kozinski občini. Gre za območje kulturne krajine, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi in objekti kulturne dediščine. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Več Vesna Potočar Godnič.

Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.

Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.

Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.

Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.

Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.

Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.

Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.

Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.

V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.

Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.

5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.

Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren

Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.

Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.

Ekološka kmetija Brhanovi, ki jo najdete v Gradišici pri Materiji, na jugozahodnem robu Brkinov, ni navadna kmetija. Bogdan Drožina, ki je družinsko kmetijo prevzel pred dobrim desetletjem, je z ženo Metko svoj dom odprl tudi številnim prostovoljcem z vsega sveta. Za veliko kuhinjsko mizo, kjer se pomešajo družinski člani in njihovi gostje, se vrstijo zgodbe z vseh vetrov v številnih jezikih. Čeprav je za lažje sporazumevanje najbolj pogosta angleščina. Tako je bilo tudi, ko jih je obiskala Mateja Rolih Maglica.

Tomačevica je vas na Krasu, kjer imajo prebivalci še čas drug za drugega, kjer sobivanje ni zgolj lepa beseda, ampak način življenja. Za vse pa je kriva čitalnica, ki jo imajo v vasi štiri leta. Vaščani se družijo tudi na številnih prireditvah, ki jih pripravljajo skozi vse leto. Na njihovih delavnicah se lahko naučite tudi oblikovanja bonsajev. A ne le to. Z enako vnemo skrbijo za zdrav življenjski slog. Na pohode se tako odpravijo tudi ob polni luni. Najmlajši pa so deležni učenja preživetja v naravi. Tomačevico je obiskala Vesna Potočar Godnič. Foto: Arhiv vaške skupnosti Tomačevica

Delamaris šteje že več kot 140 let. Veliko večino tega časa je deloval v Izoli, pred osmimi leti pa so novi lastniki proizvodnjo preselili na Kal pri Pivki. A to, po njihovih besedah ne pomeni, da so z Izolo pretrgali vez. Prav pred kratkim so s pismom o nameri podprli projekt interaktivne Hiše ribiške industrije v Izoli, s tega območja pa še vedno prihaja tudi tretjina zaposlenih. Med njimi je tudi Valentina Meš, ki je prej tri desetletja delala v Izoli, zdaj pa se vsak delovni dan vozi v Pivko. Tam najbolj pogreša barke in galebe, je zaupala Jasni Preskar.

Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.

Franc Jelušič iz Slop je pri nas že vrsto let poznan po pridelavi žganja. Kot prvi Slovenec je postal član Mednarodnega viteškega reda rakije Srbije. Bil je tudi pobudnik za geografsko zaščito žganj Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca v Sloveniji. Aktiven ni torej le pri žganjekuhi, temveč tudi pri promociji žganj ter Brkinov. Z vitezom rakije se je srečala Tjaša Škamperle.

Vabimo vas v Krkavče, v gručasto naselje nad dolino Dragonje v Mestni občini Koper. Kraj leži na Šavrinskem gričevju v Obalno-kraški regiji in je eden najstarejših v Slovenski Istri. Avtorica oddaje Primorski kraji in ljudje Smilja Baranja, se je pogovarjala s Krkočanom (poudarek na a), kot se prebivalci kraji imenujejo po domače, Pavlom Gojo, pa z muzejskim svetnikom, pravnikom, likovnim kritikom in publicistom Aleksandrom Bassinom iz Ljubljane ter z umetnostnim fotografom Brankom Lenartom iz Gradca. Slednji je fotografiral kraj in ljudi, v letih od 1975 do 1986, leta 2012 pa je izdal knjigo fotografij z naslovom »Krkavče«, ki je dokument časa. Marca pričakujemo tudi Bassinovo knjigo, z orisom življenja v Krkavčah, Obris mojega časa.

Letošnja zima je Goro nad Ajdovščino doslej dvakrat pobelila s snegom. Višina bele odeje sicer že dolgo ni več primerljiva s tisto iz preteklosti, ko je bila debela tudi več metrov. Nekateri domačini pravijo, da če ne bi bilo burje, snega sploh ne bi bilo. Ko pa ta zapade, se začne delo za fante, ki skrbijo za pluženje in prevoznost cest. Prav njim posvečamo tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje je igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Marjuta Slamič, prejemnica Severjeve nagrade za vlogo Bogdane v komediji Simone Semenič 'Jerebika, štrudl, ples pa še kaj'. Igralka že dve desetletji pomembno izrisuje podobo gledališča pa tudi filmskih platen. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se nismo veliko oddaljili od Kopra. V Pradah smo obiskali Albina Jermančiča, upokojenega komercialista in grafičnega oblikovalca, ki v svoji domači delavnici izdeluje kitare. Do zdaj jih je naredil že več kot 100. Jih tudi popravlja, obenem pa slika, zbira stare radijske sprejemnike in ojačevalce ter poje v pevskem zboru. Mnoga njegova umetniška dela so odpotovala na različne konce sveta, tudi igralne karte z motivi iz slovenske mitologije, ki jih je oblikoval ob osamosvojitvi naše države in ki so jih nekateri časopisi celo označili za prve slovenske karte. Na obisku je bila Mateja Brežan.

Nakit je oblikovalko Sandro Kocjančič prevzel že v otroštvu. Ideje zanj črpa iz narave, v zadnjem obdobju predvsem na istrskem podeželju, kamor se je preselila pred nekaj meseci. Odločitev, da se iz mesta preseli v Zabavlje, je bila družinska, padla pa je v obdobju epidemije in zaprtja. Ob njenem domu stoji tudi nonotov čebelnjak, ki ga je prevzela v oskrbo in ga obnovila. Navdih za njeno oblikovanje tako nastaja tudi v povezavi s čebelami.

December ponuja blišč in razgalja osamljenosti. Naša tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje je tokrat govorila o glasbi, ki pomaga narediti osamljenost manj bolečo. Avtorica oddaje Smilja Baranja je zgodbo začela v Batujah, kjer je bila rojena Ivica Vergan, pevka Primorskih fantov ter avtorica glasbe in besedil. Po poti njene avtorske pesmi Decembrski dan sta šli in govorili o Ivičinih krajih: o Batujah, Valdoltri, Plavjah, Izoli … In o svetu, kamor so Primorski fanti odhajali pet slovensko pesem že od leta 1974, medtem, ko se je Ivica ansamblu pridružila leta 1991. Čarobnost praznikov smo povezali v šopek Ivičinega življenjskega okroglega jubileja in se spomnili tudi na četrt stoletja staro pesem, ki jo je napisala za Števerjanski festival narodno-zabavne glasbe.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Trnovo. V hišni številki 90 živi Damijan Rijavec, ki mu je bila že v zibelko položena ljubezen do lesa, saj je bil že njegov oče izdelovalec lesenih vozov. Pravi, da jih je za življenja naredil toliko, da bi jih lahko postavil v kolono, ki bi bila dolga od Trnovega do Nove Gorice. Damijan je svojevrsten umetnik. Poleg tega, da izdeluje kar 230 različnih vrst lesenih pladnjev, še riše, igra saksofon in klarinet. Pred kratkim ga je obiskala Nataša Uršič.

Ob svetovnem dnevu zborovske glasbe vas vabimo v Kulturi dom Deskle, kjer zadnji konec tedna v januarju že 20 let zveni revija pevskih zborov Goriške. Tridnevno zborovsko druženje je močno vpeto v življenje kraja, saj za njegovo izvedbo skrbijo lokalna društva in osnovna šola ter posamezni predstavniki okoliških organizacij. Ob jubileju je izšel zbornik z naslovom Najmočnejši instrument je glas. Naši gostje so Klemen Stanič, predsednik Kulturnega društva Svoboda Deskle, Tina Gerbec, županija Občine Kanal ob Soči in Sabina Volk Simčič, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Nova Gorica.

Koper je dobil nov park. Nastal je na ploščadi nad podzemno garažno hišo v središču mesta. Poleg zelenja so na njem uredili tudi vodne elemente, v prihodnjih dneh bo tam mesto dobil kip v Kopru rojenega kiparja in slikarja Oresteja Dequela. Ker je bilo to območje mesta po rušitvi osnovne šole Janka Premrla Vojka kar nekaj let zapuščeno, zaradi gradnje garažne hiše tudi neuporabno, je Tjašo Škamperle zanimalo, kakšno novo javno površino dobiva Koper. Pogovarjala se je tudi z arhitektom Igorjem Marasovičem.

Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.

Na Radiu Koper bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje obudili spomin na življenje in delo Simona Gregorčiča na Vipavskem. Prejšnji mesec je minilo 177. let od njegovega rojstva, prihodnjo sredo pa bo minilo 115. let od njegove smrti. Nataša Uršič je v Brjah nad Branikom, kjer je živela njegova sestra Katarina, obiskala prapranečaka Borisa Čebrona, v Solkanu pa prapranečakinjo Janjo Bužinel. Najprej pa se je odpravila na Gradišče nad Prvačino, kjer ji je domačinka Melanija Kerševan povedala, da je Simon Gregorčič tam nekaj časa živel »le« kot kmet in poet.

Oddajo Primorski kraji in ljudje tokrat zaznamuje glasba. Današnja glasbena zgodba prihaja iz Pirana in je stara 170 let. Smilja Baranja je obiskala Pihalni orkester Piran, ki deluje od leta 1851. Na Slovenskem je v Zvezi slovenskih godb 103 orkestrov. Godbeništvo je oblika družbenega delovanja v okviru godb na pihala, godbeniki igrajo na pihala, trobila in tolkala. Pihalni orkester Piran vodi od leta 2009 dirigent Iztok Babnik, sicer tudi ravnatelj Glasbene šole Koper.

Včeraj so v koprski stolnici prvič mogočno zadonele nove orgle. To so največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji. Da jih je švicarska koncertna dvorana Tonhalle podarila prav Kopru, je bil uspeh, ki mu je sledil večletni trud številnih, ki so za to zaslužni. Tjaša Škamperle nas bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pred nocojšnjim inavguracijskim koncertom spomnila na zgodbo novih koprskih orgel