7. stran

V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki

Kultni ameriški romanopisec Kurt Vonnegut je svoj osrednji roman, Klavnico pet, posvetil razvpitemu zavezniškemu bombardiranju Dresdna. Malo pred koncem druge svetovne vojne, med 13. in 15. februarjem 1945, so namreč zavezniška letala odvrgla več kot 3900 ton visoko eksplozivnih, zažigalnih bomb na prelepo nemško mesto in ga spremenila v ognjeni pekel na Zemlji, v katerem je umrlo več deset tisoč ljudi. Med tistimi, ki so to apokaliptično bombardiranje doživeli in nekako preživeli, je bil tudi Vonnegut, ki je bil kot ameriški vojni ujetnik takrat interniran prav v Dresdnu – v prostorih klavnice, pri kateri si je leta pozneje sposodil simbolno pomenljiv naslov za svoj roman.

Toda Klavnica pet vendarle ni povsem običajen avtobiografski ali zgodovinski oziroma vojni roman; Vonnegut se je svoje snovi namreč lotil tako, da jo je obdelal v kontekstu znanstveno-fantastičnega žanra. Kako si torej pisateljevo moralno ogorčeno protivojno sporočilo podaja roko z vesoljskimi ladjami in laserskimi pištolami, nam je v tokratni 7. strani pojasnil režiser in direktor Prešernovega gledališča Kranj, Jure Novak.

Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča

V zgodnjih jutranjih urah 26. aprila 1986 je eksplodiral reaktor četrtega bloka jedrske elektrarne v Černobilu. Radioaktivni oblak, ki se je takrat dvignil v atmosfero, je hitro obkrožil ves svet, obširna področja Ukrajine in Belorusije so postala trajno nenaseljiva, Mihail Gorbačov pa je leta pozneje celo povedal, da je po njegovi oceni prav černobilska katastrofa bistveno pripomogla k razpadu Sovjetske zveze.

Pa vendar se zdi, da se do najgloblje resnice te jedrske nesreče lahko prebijemo šele, če jo ugledamo skozi prizmo bridke usode milijonov povsem običajnih ljudi – tistih, denimo, ki so v bližini nuklearke živeli in bili potem razseljeni, tistih, ki so med dolgoletnim odpravljanjem posledic nesreče zboleli za radiacijsko boleznijo ali rakom, tistih, ki so izgubili svoje najbližje. Pretresljiva pričevanja teh ljudi najdemo zbrana v Černobilski molitvi, knjigi beloruske pisateljice, leta 2015 tudi prejemnice Nobelove nagrade za književnost, Svetlane Aleksijevič. In čeprav je to delo, ki ga ni vselej najlažje brati, je arhitektka Anna Kravcova v tokratni oddaji 7. stran izrazila trdno prepričanje, da se bo Černobilska molitev navsezadnje globoko dotaknila vsakogar, ki jo bo vzel v roke.

Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.

Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši

Mark Manson, ameriški bloger in pisec priročnikov za samopomoč, je zaslovel leta 2016, ko je njegova prva knjiga, Dol mi visi : malce drugačen pogled na dobro življenje, postala globalna prodajna uspešnica. Priročniki za osebno rast in samopomoč so v določenih bralskih krogih seveda na slabem glasu, češ da ponujajo instant rešitve ljudem, katerih življenja so vse preveč kompleksna, da bi jih mogla v red spraviti 200 stranska knjiga nekakšnih počeznih modrovanj. V tem smislu tudi instruktorica pilatesa Irena Skuk priznava, da je bila do tovrstnih knjig dolgo zadržana, a da je prav ob Mansonu in njegovi Dol mi visi ugotovila, da jih je vendarle mogoče brati s pridom – če le do njih bralec in bralka zavzameta ustrezno držo. Kakšna je torej ta drža in kako bi, sledeč Mansonu in njegovi knjigi, kazalo zgrabiti bika naših življenj za roge, smo v pogovoru z Ireno Skuk preverjali v tokratni 7. strani.

V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.

Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.

V naslednjih minutah predstavljena knjiga je nastala po avtoričini izkušnji z boleznijo kot posledico stresa. Avtorica Maja Megla je namreč iskala pojasnila in rešitve na različnih področjih znanosti - tako v medicini kot tudi v alternativi. Zanimalo jo je, kaj se pravzaprav dogaja v možganih ob stresu, zakaj telo v nekem trenutku ne zmore več. Naslov knjige Stres - kuga sodobnega časa je kar pravšnji za vse čase, pravi tudi tokratni sogovornik iz Vipave, Radovan Lango.

Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti

Zdi se, da smo dandanes malodane obsedeni s pričakovanjem neizbežne planetarne katastrofe. V zadnjih nekaj desetletjih se je namreč pojavila cela kopica filmov, televizijskih serij in knjig, ki si postavljajo vprašanja, kot sta: kaj pravzaprav privede do konca sveta in kaj se zgodi z vsemi tistimi – slej ko prej maloštevilnimi –, ki temu koncu uidejo, ki torej preživijo zlom družbenega reda in propad civiliziranega življenja?

V niz tovrstnih umetniških del smemo brez posebnega obotavljanja prišteti tudi roman Margaret Atwood, Leto potopa. A če je umetniških del, ki tematizirajo skorajšnjo distopično prihodnost, ogromno, tedaj ni nujno nemudoma jasno, zakaj bi si veljalo vzeti čas prav za 13 let star roman klasikinje sodobne anglofone književnosti? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, ko pred mikrofonom gostimo navdušenega bralca Margaret Atwood, podatkovnega znanstvenika Blaža Mramorja.

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.

Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nit

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.

Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča.

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.

Izbor trinajstih dramskih besedil

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?

Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbi

Vrnitev v Reimsje francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno.

Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in….

Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.

Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi

Iztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo:

"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."

"Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojni

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler.

»Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.

Prizori iz vsakdanjega življenja

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Orjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnost

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred.

To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.

Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.

"Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti.

Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnostidoktor Klemen Lah.

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.

Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletja

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.

V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko Špelo Plestenjak, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.

Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.

Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo

Tokrat je knjigo izbrala in predstavila Urša Kačar, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču blebet.si in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat:

"Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga."

"Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.

Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnah

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg.

Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: "Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.

Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti

"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Knjiga, ki opozarja na to, da šolski dosežki v življenju niso edino merilo uspeha.

7. stran smo danes poiskali v mladinskem romanu z naslovom 35 kil upanja, katerega glavni junak je trinajstletni fant, ki ima petintrideset kilogramov. V šoli mu ne gre najbolje, a je sicer krasen, vedoželjen ter zelo ustvarjalen in inovativen fant. Ganljiv roman se začne s stavkoma: Sovražim šolo. Sovražim jo bolj kot vse na svetu…..

Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Delo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisja

Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce?

Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu Cigan, ampak najlepši pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar.

Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Vznemirljivo in poučno potovanje po kraljestvu čebel.

Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…. je zapisal znanstvenik in oče teorije relativnosti Albert Einstein.
Slovenci imajo prav poseben, v marsičem neprimerljiv odnos do čebel, ki se ne kaže samo v umnem čebelarjenju, ampak tudi v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija), zrcali se tudi prek panjskih končnic, in v arhitekturi slovenskega čebelnjaka.
Čebelja družina je tako velika kot večje slovensko mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel delavk, od 300 do 1.000 trotov in ena matica.

Skrivnostno in vznemirljivo kraljestvo čebel je v središču knjige- slikanice velike formata, ki sta jo ustvarila poljska avtorja Piotr Socha in Wojciech Grajkowski, prebrala jo je tudi magistrica Darja Lavrenčič Vrabec in jo priporoča kot izvrstno družinsko bralno izkušnjo.

Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.

Znameniti roman velikega ruskega pisatelja sledi nesrečni usodi iskrenega in sočutnega kneza Miškina v svetu, kjer ni prostora za naivno ljubezen in dobroto

Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.

»Ta roman mi je izrazito zanimiv, ker ne glede na to da vsi liki naslavljajo tega kneza Miškina kot idiota, bi prej rekel, da so idioti vsi drugi razen njega. Ker knez Miškin - kljub svoji zunanji smotanosti, nerodnosti in bolehnosti – je hkrati tudi duhovno zelo bogat lik, je zelo iskren, zelo dosleden in ima neko duhovno širino, ki je mnogi liki v tem romanu v resnici ne premorejo.«

Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ne le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene in vdove

Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Povojni roman, v katerem se radovednost mladega dekleta sooča s kruto in pokvarjeno resničnostjo španske družbe takoj po koncu državljanske vojne

Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman.

»Roman se mi zdi zanimiv iz vidika opisovanja tega, kako hitro – če so preveč prisotna – lahko tudi neka zelo škodljiva, izjemno nenormalna ravnanja postanejo del normalnosti.«

Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji.

Epopeja treh generacij neke družine

"Premeril je Aleksandra, ki je stal na vratih in čakal navodila, naredil še zadnji požirek svoje kajsije, nato pa vstal in krenil proti vratom.

Ajmo. Što prije ti nađemo prenočište, bolje za obojicu. – Goran Vojnović: Figa

"Roman Figa je eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja," so o knjigi zapisali v Delu. "Eden najbolj ganljivih opisov demence, kar sem jih kdaj prebrala," pa je o Figi zapisala novinarka in kritičarka Lucy Popescu.

Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanj je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena na območje nekdanje skupne države, je opisala bralka Janja Zalar:

"Zgodbe se prepletajo. Jadran, osrednji junak, svojo zgodbo pripoveduje skozi zgodbo svojih staršev in svojih starih staršev. Knjigo začne še z eno prejšnjo generacijo, z Jadranovo prababico. In skozi vse te zgodbe mi ugotavljamo, kdo je Jadran in zakaj je tak, kot je."

Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger.

Začetnik in hkrati veliki klasik modernega kriminalnega romana

Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana.

Jure Marolt, novinar in spletni bloger: "Po navadi po 30, 40 straneh vem, ali bom knjigo prebral do konca ali ne. Če me do takrat ne prepriča, nimam težav s tem, da jo zaprem in dam nazaj na polico. Mogoče me bo nagovorila v kakšnem drugem obdobju življenja. Pri nekaterih pa takoj veš in tudi pri romanu Veliki spanec je bilo tako. Tako zaradi same zgodbe in ozadja kot tudi zaradi načina pisanja." 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Intenziven, čudovit, zapeljiv so oznake, ki si jih je s strani kritikov in bralcev prislužil 16. roman Nine Bouraoui

Francoska pisateljica Nina Bouraoui ima alžirske korenine, kjer je živela do svojega 14. leta, nato so se preselili v Zurich, pozneje v Abu Dhabi in naposled v Pariz. V svojih delih večkrat izpostavlja dvojnost, razdvojenost med Alžirijo in Francijo. Preizpraševanje, kdo sem in kam grem je pomembno gibalo njene literature. Leta 2018 je izšel njen 16. roman Vse kar moški želijo vedeti, ki ga je v angleškem prevodu prebrala ljubiteljica knjig in angažiranega branja Katja Šifkovič. Za rubriko 7. stran se je z njo pogovarjal Bojan Leskovec.

Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.

Japonska umetnost življenja

Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.

Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.

Brezkompromisnost v svetu navpičnice

Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.

V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtobiografija narodno zavednega intelektualca, ki razgrinja politično in socialno življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja

V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik, jezikoslovec in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.

»To je dober prikaz, kaj pomeni avtonomna drža javnega intelektualca, ki se ne ukloni kar tako. In mislim, da je v tem tudi veliko sporočilo za današnjo dobo. /…/ Seveda tukaj ne govorimo več samo o nekem majhnem regionalnem Goriškem, kjer so lomijo trije svetovi pred prvo svetovno vojno, ampak danes govorimo o tem, kako se mi kot prostor soočamo z globalnim. In ta avtobiografija, čeprav malo izven časa, nam sporoča, da se brez aktivnega državljanstva – brez odločitve o aktivnem delovanju posameznika, ki mu gre za skupno dobro – pravzaprav težko kaj doseže.«

Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.

Izrazito aktualen roman, ki obravnava etične, filozofske in strokovne dileme, povezane z darovanjem organov

Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.

Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Roman, ki za zgodbo, ki jo pripoveduje na več kot 500 straneh, potrebuje en sam, dolg, dolg stavek

Roman Conasodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš pravi, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog.

Knjiga je napisana tako rekoč v enem samem stavku. In to na več kot 500 straneh. To je tudi bil, moram priznati, razlog, zaradi katerega sem se lotil branja Cone s previdnostjo. A mojemu začetnemu dvomu navkljub se je pokazalo, da je blazno dinamična, zelo ritmična, zelo dobro se bere.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Roman, ki je neprizanesljivo krut in hkrati groteskno zabaven

V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o stiskah in preizpraševanju milenjske generacije. Dino Pešut je eden najbolj prodornih avtorjev mlajše generacije pisateljev na Hrvaškem, njegov drugi roman nosi naslov Tatin sin. V hrvaškem izvirniku ga je pred kratkim prebrala ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič.

Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur.

Zgodba o odnosih za vse, ki radi berete v angleškem jeziku

Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Iskanje prostora med pričakovanji družbe in svobodno izbiro

Roman Materinstvo kanadske avtorice Sheile Heti je Evo Ule, študentko Slovenistike in Primerjalne književnosti, pritegnil zaradi naslovnice, naslova in tudi vsebine. Je ena izmed knjig njenega poletnega branja, ki ji je s svojo problematiko najdlje ostala v spominu in spodbudila številne pogovore v njenem zasebnem življenju. Roman namreč odpira pomembna vprašanja o materinstvu, vlogi ženske in umetnice.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Življenjska zgodba nadarjene mlade atletinje, ki je bila pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje.

Evropskemu tednu športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, so se z izborom literature na temo športa in gibanja pridružili tudi v Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Ljubljana. S spodbujanjem branja izbrane literature se vsi skupaj vključujemo v Nacionalni mesec skupnega branja 2021 in nacionalni projekt #športajmoinberimo (nosilka projekta je Mariborska knjižnica). Saj, kot pravi sogovornica v današnji 7. strani magistrica Darja Lavrenčič Vrabec iz Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Pionirska, še vedno velja slediti antičnemu načelu "zdrav duh v zdravem telesu".

Predstavila bo tretji roman italijanskega novinarja in pisatelja Giuseppa Catozzelle z naslovom Nikoli ne reci, da te je strah, ki je nastal po resničnih dogodkih in je romansirana biografija somalske atletinje Samie Yusuf Omar, ki je trenirala v revščini in sredi državljanske vojne, da je lahko v teku na 200 m predstavljala svojo domovino na olimpijskih igrah v Pekingu. Hkrati je to pretresljiva zgodba o številnih beguncih, njihovih težavah in bolečinah. Žalostna usoda mlade atletinje je predstavljena tudi v risoromanu z naslovom Sanje o olimpijadi.

V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtobiografski roman, ki zarisuje divji kaos ameriške družbe v desetletjih pred veliko gospodarsko krizo

V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v prvih desetletjih 20. stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič.

»Ljudje iz celega sveta pridejo in vsak ima čisto svoj pogled na svet, veliko ljudi sploh ne govori angleško in se komaj razume. Država v nekem evropskem smislu tam ne obstaja, tudi geografsko gledano je v veliko predelih ni. Vse skupaj je eksplozija, džungla: nekdo lahko zelo hitro uspe in že naslednji dan pade. Ves čas se pojavljajo fantazije o potovanjih: na zahod, še dlje na zahod, v Mehiko. Polno je nepredstavljivega, kaj vse se lahko zgodi v naslednjem trenutku ...«

Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.

Dobrih 300 strani dolg roman o najstnikih Mattii in Alice, ki sta izločena iz družbe

"Nataknila si je smuči in zapela vezi. Snela si je očala in jih poslinila, ker so bila vsa zarošena. Lahko bi šla sama v dolino. Prav vseeno ji je bilo, če jo Erik išče na vrhu Freiteva. Res si je želela kar najhitreje zlesti iz tistih umazanih žab." – Paolo Giordano: Samotnost praštevil

Roman italijanskega avtorja je prebrala pedagoginja po metodi Montessori, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra. Glavna lika romana sta 15-letna najstnika Mattia in Alice.

"Mattia je zaprt, sramežljiv, visoko inteligenten fant, ki ima rad samoto. Zaradi preteklih izkušenj ima tudi samouničevalna nagnjenja. Alice je pa še kar odprta, ampak sramežljiva v svojem telesu. Pač 15 let ima. Zaznamuje jo nesreča oz. poškodba, zato ima nizko samozavest. Pa tudi željo po tem, da bi jo drugi imeli radi."

Čeprav zgodba govori o osamljenosti, je prežeta s humorjem. Kakšen je slog pisanja?

"Mogoče je to pač ta italijanski slog, ki je meni zelo blizu, ker smo tukaj ob meji. Zgodba je napisana na subtilen in ne tragičen način. Ne trpiš ob branju, ampak samo sočustvuješ."