Možgani na dlani

Prejšnji teden je bila v medijih viralna novica, da so "londonski nevrokirurgi izvedli prvo uspešno operacijo, pri kateri je pri odstranitvi možganskega tumorja pomagala umetna inteligenca". Na ta dosežek in aktualnost uporabe umetne inteligence v sodobni kirurgiji bomo pogledali ob pomoči dveh slovenskih nevrokirurgov, prof. dr. Tomaža Velnarja (iz UKC v Ljubljani) in dr. Martine Seboek, ki deluje v Švici. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Poletna vročina je marsikomu ukradla kar nekaj ur kakovostnega spanca. Ste tudi vi med tistimi, ki ste se v vročih nočeh, ko se temperatura marsikje ni spustila pod 25 stopinj celzija, premetavali in zbujali, podnevi pa le dremavo delovali? Zakaj tako slabo spimo, ko nam je vroče? O tem se bomo pogovarjali v tokratni epizodi, ko bo z nami evropska strokovnjakinja za medicino spanja, prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki pravi, da moramo globalne klimatske spremembe in vpliv na organizem vzeti še kako resno. Pripravlja Mojca Delač.

Prof. dr. Jeanette Mahoney je profesorica nevrologije in vodja oddelka za kognitivno in motorično staranje na medicinski šoli Stony Brook v New Yorku. Odpeljala nas bo v svet multisenzorne integracije. Kako možgani združujejo informacije iz različnih čutil in kako to vpliva na našo motoriko? Kaj se zgodi, ko začne z leti ta sposobnost upadati in s čim vse je povezana? Priporočamo v posluh! Pripravlja Mojca Delač.

Ko jih srečamo v morju med plavanjem, ni prijetno. Ko jih opazujemo od daleč, so očarljive. Lahko bi se nam zdele kot želatina brez zaznav, ampak kot boste slišali v nadaljevanju, njihovo živčevje ni tako brezdelno, kot bi se zdelo. Tokrat bomo spoznavali živčevje meduz, pri tem pa nam bo pomagala doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran, kjer deluje že nekaj več kot 25 let. Pripravlja: Mojca Delač

V poletje skačemo z raziskovalnim zaletom. Tokratna epizoda je povsem posvečena gibanju. Od poletne šole TBrainBoost, novih ugotovitev na področju gibanja in možganov ter dolgoživosti in zdravoživosti do svetovnega dneva ALS, ki smo ga obeležili 21. junija. Prav te dni v Madridu poteka evropski kongres o tej bolezni in marsikaj je novega! Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Marušičem in doc. dr. Blažem Koritnikom.

To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo! V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno prizadane tudi možgane. Na primeru nevrosifilisa se je veliko naučila tudi psihiatrija. Stigma je še velika. Če ga hitro odkrijejo, je zelo dobro ozdravljiv. Bolezen, ki ima zanimivo zgodovino, nikakor ni stvar preteklosti. Vabljeni na potep z Mojco Delač in njeno gostjo, specialistko infektologije, dr. Barbaro Kokošar Ulčar!

Od pet do deset odstotkov populacije bo v življenju enkrat doživelo epileptični napad, in to zaradi različnih vzrokov. Ni pa vsak epileptični napad že epilepsija, razlaga asist. mag. Bogdan Lorber, nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki in vodja Centra za epilepsije UKC Ljubljana. Tokratno epizodo je spodbudila poslušalka, ki jo je zanimalo, kaj sproži epileptični napad in kaj se takrat dogaja z našimi možgani. To pa je odprlo še cel kup zanimivosti o področju kronične bolezni, ki ni enoznačna in je še vedno v mnogočem velik vprašaj. Pripravlja: Mojca Delač

Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega med njimi moramo prišteti še vsaj dva svojca ali bližnja, ki ju ta bolezen prizadene. Znanost napreduje, vztrajno išče odgovore, od razumevanja mehanizmov do diagnoze in terapij. Tokrat si postavljamo vprašanje - Kakšne bodo spominske klinike prihodnosti? V tokratni oddaji sta z nami prof. dr. Eric Westman, vodja odseka za klinično geriatrijo na oddelku za nevrobiologijo Inštituta karolinska v Stockholmu, ki se na Imperial Collegu v Londonu ukvarja tudi za raziskovanjem epidemije staranja ter prof. dr. Sebastiaan Engelborghs, nevrolog in nevroznanstvenik, ki deluje Univerzi Vrije Univerzitat v Bruslju in oddelku za nevrologijo na Univerzi Ziekenhuis v Belgiji. Pripravlja: Mojca Delač.

"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.

Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!

Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.

Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4

Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač

Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.

Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.

Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.

Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!

»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.

Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.

Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.

Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.

V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.

Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.

Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.

Slavnostni oktober smo sklenili z imenitno družbo v našem radijskem studiu. Na jutranji je prišel eden svetovno najuspešnejših slovenskih nevroznanstvenikov, prof. dr. Jernej Ule. Profesor na oddelku za molekularno znanost je direktor britanskega Centra za raziskovanje demence na King's collegu v Londonu, sodeluje tudi s Kemijskim inštitutom v Ljubljani in prav ta teden so javnosti predstavili odkritje mehanizme uravnavanja proteinov v celicah. Prof. Jernej Ule se nam je pridružil tudi v Radiosferi in v njej delil več o možganih in najnovejšem odkritem mehanizmu - interstazi. POVEZAVA DO RADIOSFERE https://prvi.rtvslo.si/podkast/radiosfera/173251633/175170730 Glasbeni želji sogovornika: Yazoo Katalena - Lucija

Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.

Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?

V ponedeljek, 13. oktobra je oddaja Možgani na dlani desetletnico proslavila pred občinstvom, na Avdiofestivalu. Nika Vrabec je v radijski mikfrofon ujela vtise obiskovalk in obiskovalcev, poslušalk in poslušalcev, zavrteli pa smo tudi nekaj zvočnih utrinkov pogovora s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, doc. dr. Blažem Koritnikom, Hano Hawlina in Bredo Jelen Sobočan.

Prof. dr. Maja Bresjanac nam je v desetletju v Možganih na dlani približala številne svetove raziskovanja tega neverjetnega organa. Zlasti pa tistega, ki se dotika naše fiziologije. Prihaja namreč z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL, ki letos tudi praznuje okroglo obletnico. Kaj je desetletje prineslo na področju plastičnosti in regeneraciji živčevja? Kaj želi možganom? Kako poskrbi za svoje? V jutranji program jo je povabila Mojca Delač.

1. oktobra 2015 je bila na sporedu prva epizoda Možganov na dlani. Takrat smo raziskovali, kaj so svetleče pikice in vijuge, ki jih vidimo, ko zapremo oči. Takrat je bil z nami prof. dr. Marko Hawlina, ki se je ob desetletnici oddaje pridružil v živo v četrtkovem jutru in se z mislimi ozrl na desetletje v nevrooftalmologiji, pogledal pa je tudi v prihodnost in našim možganom in Možganom na dlani tudi nekaj zaželel. Priporočamo v posluh! Voditeljica: Mojca Delač Anketa: Nika vrabec Zvok: Marko Čebulj

Tokrat brskamo po arhivu in se ustavimo v plezalni steni. Ste tudi vi morda med ljubitelji plezanja? Ali pa recimo stiskate pesti za Janjo Garnbret in njene kolegice in kolege? "Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana pa je Mojca Delač pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverila, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije.

Tokrat pa vabim v naše minute posebnega gosta sira Paula Nursa, Nobelovega nagrajenca za medicino oz. fiziologijo za prelomne raziskave celičnega cikla in deljenja celic. Sir Paul je zagotovo eden mednarodno najbolj prepoznavnih in najvplivnejših raziskovalcev svojega časa ‒ je direktor Inštituta Francis Crick v Londonu, konec leta bo že drugič prevzel predsedovanje britanski Kraljevi družbi. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač, ki ima v tej epizodi več dobrih novic in - povabilo!

Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibularni švanom?

Dr. Julian Rudisch se je med doktorskim študijem ukvarjal s težavami z gibanjem pri cerebralni paralizi. Skušali so povezati dogajanje v centralnem živčnem sistemu skupaj s tistim, kar se je dogajalo med gibanjem. "To je bil čudovit začetek moje raziskovalne kariere, ki me je zelo navdihnil," pripoveduje za Možgane na dlani. S Švedske se je preselil nazaj v Nemčijo, kjer je nadaljeval s podoktorskim delom, najprej v Chemnitzu in zdaj v Münstru. Ukvarja se z različnimi skupinami bolnikov, predvsem s starejšimi generacijami, posebej pa ga zanima Parkinsonova bolezen. Pripravlja: Mojca Delač.

Kako dobro poznate možgane? In kako pozorno poslušate naše oddaje? Čas je za simpatičen radijski jutranji izziv, ki bo razgibal vaša omrežja! Pripravila ga je Mojca Delač.

Predstavljamo vam simpatično Nizozemko, ki doktorat opravlja v Belgiji, Lauriso Arneales Arauz. Laurisa se je med magisterijem v Groeningenu specializirala za področje zdravega staranja, zdaj pa je del skupine za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Univerzi Vrije v Bruslju. Njena ljubezen pa seveda- možgani. Raziskuje, kako so z utrujenostjo, ki povzroča tudi kognitivne in gibalne napake, povezani nevrotransmiterji. Avtorica oddaje: Mojca Delač. Prevode bere: Ajda Sokler.

Ste si zapomnili, o čem ste nocoj sanjali? Znate orisati barve, oblike, zvoke, vonje? Morda boste vse te vtise po naslednjih minutah še bolj cenili. Iz zakladnice oddaj Možgani na dlani smo izbrskali tisto, ki odgovarja na vprašanje kako sanjajo slepi. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom.

Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno, bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnem projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki te julijske dni gosti nevroznanstvenike od blizu in daleč, sta se z Mojco Delač pogovarjala o novostih v svetu nevroznanosti gibanja.

V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o netopirjih in o njih ogromno ve dr. Klemen Koselj, ki je z nami v tokratnih možganskih minutah. Avtor fotografije: Simon Zidar.

Teden Helen Keller so na prvi julijski dan v Združenju Gluhoslepih DLAN obeležili s predavanjem nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška o možganih v temi in tišini. Tam je bil tudi mikrofon oddaje Možgani na dlani. Med nevrone in udeležence se bomo pomešali ob 7. uri in 35 minut, z nami pa bo tudi gospa Ana, ki živi z gluhoslepoto. Pripravlja: Mojca Delač.

Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.

Amiotrofična lateralna skleroza, ki ji nekateri rečejo tudi bolezen motoričnega nevrona, je, če zelo poenostavimo, bolezen, pri kateri živci, ki upravljajo mišice, počasi izgubljajo moč in odmrejo, zaradi česar mišice oslabijo in sčasoma ohromijo. Vzrok še ni znan, ni še zdravila, ki bi bolezen pozdravila. Pri nas z ALS živi kakšnih 150 oseb. 21. junij je mednarodni dan ozaveščanja o tej bolezni, zato smo se o novostih na področju zdravljenja in raziskovanja v zadnjem letu dni pogovarjali z doc. dr. Blažem Koritnikom, o izkušnji dela osebne asistenke, ki jo je prelila v roman, pa nam je pripovedovala Samanta Hadžič Žavski. Pripravlja: Mojca Delač.

Junij je prinesel svetovni dan okolja pa tudi prvi vročinski val. Dnevno beremo, poslušamo in se pogovarjamo o vremenu, o spremembah podnebja, taljenju ledenikov, segrevanju ozračja. In kaj imajo s tem naši možgani? Veliko! Ekološka tesnoba je eno od ekoloških čustev, odziv na svet, ki se spreminja. Zato je Mojca Delač v našo družbo povabila Aleša Oblaka, kognitivnega znanstvenika in raziskovalca na Univerzitetni Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Noč ima svojo moč. To ste zagotovo že slišali. Za marsikoga ima v tem času tudi moč učenja in budnosti ob gradivu, potem pa na izpit… Koliko spanja dobijo možgani v tem času? Kako neprespane noči vplivajo na kognicijo in pozornost, učenje, pomnjenje in akademski uspeh - si res naredimo uslugo? O tem z mladimi in doc. dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije in strokovnjakinjo za spanje. Oddajo pripravlja Mojca Delač.

Ob mednarodnem tednu gibanja nam je še posebej teknilo vprašanje posluašalca Andreja, ki nam je pisal z vprašanjem o povezavi med nogami in možgani. Kako, recimo med rekreativnim tekom, poteka ta povezava in kaj vse obsega je Mojca Delač vprašala prof. dr. Vojka Strojnika, vodjo Laboratorija za kineziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Razgibajte možgane skupaj z nami v četrtkovem jutru, pa bo tudi gibanje lažje!

Frazem, da slišimo travo rasti seveda poudarja neko pretiravanje ali ironijo. Je pa tudi odlična iztočnica za naš nevronski potep v svet otorinolaringologije. … kako dobro lahko slišijo naši možgani in ali obstajajo tudi posamezniki, ki so v tem res neverjetno dobri? Napnite ušesa! V čudoviti možganski svet je z Mojco Delač tokrat zavila doc. dr. Nina Božanić Urbančič.

Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!

Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.

Na praznik dela vstopamo v svet dela nevrokirurga. Matic Munda ima možgane zares ob dlani, seveda pa se pri tem odpira cela kopica zgodb in izkušenj za mladega specializanta, ki pravi, da bi rad ostal v Sloveniji. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.

Zavili bomo v svet shizofrenije, nevrobiologije duševnih motenj in uvida. Vse to s prof. dr. Anthonyjem Davidom, ki je direktor Inštituta za mentalno zdravje na univerzi UCL v Londonu. Pripravlja: Mojca Delač.

Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202. Skozi tokratno oddajo vas peljeta Luka Hvalc in Mojca Delač.

V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.

Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.

Kaj nas je obdobje pandemije covida19 naučilo o možganih in bolezni ALS? Prof. dr. Martin Turner je nevrolog v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu, profesor klinične nevrologije in nevroznanosti, raziskovalec in pomočnik direktorja na podiplomski medicinski šoli Univerze v Oxfordu. Kot je povedal Mojci Delač za Možgane na dlani so prav letos začeli novo predklinično študijo iskanja učinkovitega zdravila za amiotrofično laterarno sklerozo. Kaj pričakujejo in kako dobro gre po prvih tednih? Vse to v tokratni epizodi!

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!

Tokrat pravzaprav nadaljujemo zgodbo prejšnjega tedna, čeprav bržkone ne bi takoj povezali kolenskega refleksa in zenic. In zakaj ta navdih? Poslušalka nam je sporočila, da ima slabši kolenski refleks, poleg tega pa še očesni sindrom, ki se mu reče Adie Holmesov sindrom, pri katerim se zenici ne širita in krčita enako. Kaj imata torej zenici z našimi možgani? Mojca Delač je odgovore poiskala pri prof. dr. Marku Hawlini.

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko zgodi tudi obratno? O tem z dr. Juretom Urbančičem s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.

V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!

V tokratni epizodi se potepamo čez lužo, v Michiganu, pri Dr. Vojku Kavčiču, ki ga je pot po svetu odpeljala pred 35imi leti, po študiju psihologije. Leta 1997 je iz eksperimentalne psihologije doktoriral na Univerzi Severni Teksas ter se nato odpravil na Univerzo Rochester, kjer je vrsto let sodeloval z različnimi oddelki, zadnjih 15 let pa je njegov raziskovalni dom univerza Wayne State v Detroitu. Tudi s Slovenijo še goji delovne stike in prav prazniki ga spet pripeljejo v domovino. Pripravlja: Mojca Delač.

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

V decembru se družimo z možgani, ki so jih po svetu odpeljali - možgani! Prof. Karla Klokočovnik Evans je kognitivna nevroznanstvenica, ki se veliko ukvarja z vidnim zaznavanjem, pozornostjo in spominom. Njena raziskovalna pot je pestra in jo je vodila od Univerze v Trstu, kjer je diplomirala iz eksperimentalne psihologije, do slovitega Princetona v Združenih državah Amerike, kjer je zaključila magisterij in doktorat. V svoji karieri pa je delovala med drugim tudi na drugih univerzah bršljanove lige, kot sta MIT in Harvard. Na Univerzi v Yorku pa vodi laboratorij za kompleksno kognitivno procesiranje. Mojca Delač je v pogovoru z njo preverila, kaj na področju kognitivne psihologije je bilo po mnenju prof. Karle Klokočovnik Evans najbolj prodorno v letu 2024.

V začetku novembra je v Ljubljani potekala konferenca Društva psihologov Slovenije z letošnjo krovno temo sinergije med tehnologijo in psihološko znanostjo v vsakodnevni psihološki praksi. Eden izmed osrednjih govornikov je bil tudi dr. Tom van Daele, profesor in koordinator raziskovalnega programa Psihologija in tehnologija na univerzi Thomasa Mora, ki se v svoji raziskovalni praksi posveča prav prepletu tehnologije in psihologije. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Nika Vrabec, ki se je potopila v zanimiv svet uporabe tehnoloških inovacij na področju duševnega zdravja. Skozi oddajo vas bo odpeljala Mojca Delač, bral je Bernard Stramič.

Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.

Ekipa raziskovalcev v Združenem Kraljestvu je razvila novo napravo, ki s pomočjo tehnologije svetlobnih valov meri aktivnosti v dojenčkovih možganih. Naprava naj bi ponudila najbolj celostno sliko dogajanja v nevronskih omrežjih najmlajših. Predstavljajte si, da bi res dobro razumeli, kaj se dogaja pri poslušanju, gledanju in drugih kognitivnih nalogah. Ali pa razumeli kaj se dogaja v možganih otrok z avtizmom, disleksijo in podobno. Za dobro jutro kličemo v Cambridge, kjer deluje dr. Liam Collins Jones, prvi avtor študije. Pripravlja: Mojca Delač.

Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.

Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več v nadaljevanju, ko povemo, v čem je njegovo delo in izsledki tako prebojno. Avtorica oddaje in prevod: Mojca Delač. Lektura: Saša Grčman. Bral: Matej Rus. (To je posebna, daljša različica oddaje)

V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.

Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.

Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?

Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.

Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo tudi nevrofizioterapevti. Pripravlja: Mojca Delač.

V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.

Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!

Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.

Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.

Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.

V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač