Sotočja

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica.

Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja.

Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.

Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra.

Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?

Foto: Voranc Vogel

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.

Foto (Vida Toš): Martin Mlinarič - novi učitelj slovenščine na gimnaziji Sv. Gotarda v Monoštru

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja.

Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi.

Foto (KD Rečan fb): Zmagovalci 36. festivala beneške pesmi 

"Mi smo tu! 50 let po potresu!", je bilo geslo skupnega projekta Prvega programa in Radia Trst A v Špetru. Nekaj poudarkov iz celodnevne predstavitve življenje Slovencev v Benečiji in Reziji slišite v tokratni oddaji. Ustavimo na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Prihodnost te dvojezične šole je po skoraj 120 letih delovanja negotova. Nova učiteljica slovenščine na Hrvaškem Barbara Turk zelo predano poučuje na treh osnovnih šolah na Reki in okolici. Srčno delo pa ji otežujejo šolske oblasti, ki ji ne priznajo poklicnih kvalifikacij. Mlada porabska rojakinja Neomi Ileš se je z vsem srcem posvetila slaščičarstvu in s čebeljimi oblački navdušila na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih. Kako pa je z njenimi načrti za prihodnost? Prisluhnite!

Foto (Antje Gruden) - Mi smo tu! v terenskem studiu v Špetru v muzeju SMO

Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!

Foto (Novice.at): Praprotnice premierno s Čušn pašjonom v Škofičah

"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!

Foto(Boštjan Podlogar/UPRS): Skupinska slika ob srečanju predsednice države s predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem

Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite!

Foto (Silva Eöry): Erika Köles Kiss in Karel Holec - dosedanja zagovornica in novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu

Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!

Foto(ORF):Zbor Mladina poje navdušil občinstvo na Koroška poje

Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka.

Foto (Mateja Železnikar) - Mladi Celovčani z Zopet doma v Mini teatru v Ljubljani

Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala?

Foto (S.K.P.D."Frančišek Borgija Sedej") - Kunstosi - zmagovalci 53. festivala 

Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. "Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili," pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini.

Da je za razvoj jezika pomembno narečje, je prepričana porabska Slovenka Valerija Časar. Novinarka Radia Monošter je za svoje delo dobila priznanje Železne županije za zasluge na področju narodnosti. Odpravimo pa se tudi k rojakom na Goriškem, v Števerjan, kjer so ponosni na živahno kulturno dejavnost; od gledališča, ki se predstavlja tudi v Sloveniji, do znanega festivala narodno-zabavne glasbe, ki bo letos potekal že 54..

Foto (S.K.P.D. "F.B. Sedej") - Strumno in veselo - praznovanje 50-letnice otroškega zbora

Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica. O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev. Pridružite se nam!

Foto(zajem zaslona): Hotel Lipa v Monoštru 

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!

Foto (Boštjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nataša Pric Musar na ogledu muzeja pri Peršmanu 

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!

Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite!

foto (Vida Toš): Borovo gostüvanje že več kot 200 let pripravljajo v Porabju

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!

Foto (veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev in Republike Slovenije 

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.

Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat še dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik slovenskega programa ORF zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje Dober dan, Koroška je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koroških Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo.
Od leta 1992 je predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan Šturm, se pošali. Pri depolitizaciji športne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik športne zveze, ki danes povezuje več kot 35 društev in klubov. Kako pa je Marijan Velik zadovoljen z odnosom pristojnih do slovenskega programa ORF in kakšno prihodnost mu napoveduje? Prisluhnite!

Foto: Reichman

Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!

Foto (Novice.at): Kandidati za župana občine Pliberk - Daniel Wriessnig (ÖVP), Dominik Stuck (SPÖ) in Marko Trampusch (Enotna lista) 

Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!

Foto (USZS): Dan emigranta in praznovanje 50 letnice Beneškega gledališča

Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija.

Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v Studiu Hendrix na Radiu Koper in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka.
Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji Prva vrsta in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji.

Foto: Tonč Feinig & The Band v Hendrixu

V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!

foto (Mateja železnikar) - Prvih 25 skupine Bališ

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia.

Goriški plesalec Alex Devetak, ki je med drugim navdušil na odprtju evropske prestolnice kulture in koncertih skupine Blek Panters ter nastopil v njihovem videu ŠA ŠA ŠA, v Ljubljani študira oblikovanje tekstilij. Zakaj Slovenija, ko pa je Italija središče visoke mode?

V Ljubljani je študiral tudi Dušan Mukič, novinar in literat, ki je s svojimi najnovejšimi soneti postavil spomenik porabskim slovenskim vasem in vnovič zmagal na natečaju Porabske litere. V Slovenskem domu Zagreb pa si ogledamo razstavo del, nastalih na kreativnih delavnicah. Od kod ideje? Prisluhnite!

Foto (zajem zaslona): Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik

Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.

Foto (Koroška galerija likovnih umetnosti): Valentin Oman - In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!

Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije

Foto (Vida Toš): etnologinja Jelka Pšajd, Murkova nagrajenka, raziskovalno tesno posvezana s porabskimi Slovenci

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.

Gostimo Nives Cossutta, tržaško rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij?

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji – Julijski krajini.

Z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolinška X Smrklja. Namenjen je mladim koroškim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko slišite, navdihujoče.

Foto: oddaja X Smrklja

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.

Foto (Vida Toš) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem

Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.

Foto (USZS): 3. letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije posvečena mladim

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!

Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti.

Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici.

S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kakšen svet sooblikujemo

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite

Foto (Vida Toš) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika

Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti

Foto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu 

Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni?

Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico slovenščine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv. Spomnimo se pomembne vloge Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koroškem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom Kulturni tandem. Skupaj z gornjeseniško folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.

Foto (Vida Toš): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!

Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj?

Foto (slofest.zskd.eu): festival Slovencev v Italiji se je sklenil z nastopom slovenskih zborov in godb

Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar?

To ni političen song je naslov nove predstave Teatra Rampa iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koroških slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti.

Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. študijski dnevi Draga, povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji - , ki bo potekal v središču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.

Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa

Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.

Foto (Mateja Železnikar): Peršmanov spominski dom vabi!

Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete. Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.

Foto (USZS): mladoporočenca 28. Kraške ohceti

Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!

Foto (Novice.at): vodja skupine Marko Bališ v akciji

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca.

Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?

Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!

Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodošli doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdušil občinstvo.

Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manjšine pomembno delo na terenu. Sara Koleš Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dediščine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih šol. Prisluhnite!

Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bališ 

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Z direktorjem celovške Mohorjeve Karlom Hrenom se pogovarjamo o dvojezični predšolski vzgoji na avstrijskem Koroškem. Zanimanje je, kar dokazuje tudi odprtje tretjega oddelka dvojezičnih jasli. Kako pa je s kadri?

V Pliberku na vaji zmotimo rock skupino Bališ, ki se že več kot pol leta intenzivno pripravlja na koncert ob 25 letnici delovanja. Skupaj s člani zasedbe, ki so postali družina, se spominjamo začetkov pred več kot četrt stoletja. Ustavimo se v Briščikih na Tržaškem in prisluhnemo ponovitvi koncerta Za mir bom govoril, ki je potekal v okviru programa Kultura osvoboditve – Osvoboditev kulture. V Števanovcih pa čestitamo domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, dobitniku priznanja madžarske vlade za izjemne dosežke na manjšinskem področju. 

Foto (USZS): Vabilo na Dobrodošli doma

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Čestitamo Geoparku Karavanke, ki povezuje občine na obeh straneh Karavank in je za živo kulturno dediščino in čezmejno sodelovanje dobil tokratno Kugyjevo nagrado.

V beneški Sloveniji se poklonimo zadnjima »čedermacema«, ki sta se poslovila maja in sta s svojim delom pustila neizbrisen pečat. Ustavimo se v vasici Slivno v občini Devin Nabrežina, kjer so slovesno odkrili table z ledinskimi in hišnimi imeni. Spregovorimo o težavah, ki jim imajo nekateri jusi - agrarne skupnosti-, pomembne za Slovence v Italiji.

V Monoštru se pridružimo praznovanju 20 letnice delovanja domačega komornega zbora in vas povabimo k obisku portala MMC RTV za Slovence zunaj meja države, zdaj poimenovanega Rojaki.

Foto (Vida Toš): Koncert ob 20 letnici komornega zbora Monošter

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?

V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koroške Slovence.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti? V Monoštru pa preverjamo, kakšna prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem.

Prisluhnite!

Foto (Matej Maček): Vizionar za celostno obdelavo vsebine - Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, Celovec   

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.

V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir.

O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz Slovenskega  deželnega gospodarskega združenja iz Trsta.

V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so takšni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite!

Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju

70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih.

80 let po koncu 2. svetovne vojne, se koroški Slovenci spominjajo tudi vrnitve rojakov, ki so jih odpeljali z domov leta 1942. Na pregon in posledice opozarjajo z različnimi projekti, tudi za najmlajše. Projekt na dvojezični ljudski šoli v Pliberku je postal vzorčni primer negovanja kulture spominjanja v Avstriji.

Ustavimo se v Monoštru, kjer se je zamejska gospodarska koordinacija na svojem rednem letnem srečanju posvetila trajnostnemu turizmu, pomembnemu tudi za slovenski jezik in identiteto.

V Grožnjanu se pridružimo praznovanju 60-letnice mesta umetnikov, ki izgublja stik z umetnostjo. Na gradu Svetega Justa pa spoznamo slovenske alpiniste, tesno povezane s Trstom.

Foto(KSŠŠD): vabilo na četrtkove demonstracije na Dunaju

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo.

Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo društvo TIGR Primorske. V K in K centru v Šentjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dediščine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla. 

Pridružite se nam!

Foto(Karl Vouk): Prve štiri stele Valentina Omana z dvojezičnimi kraji na avstrijskem Koroškem, postavljene pred celovškim Domom glasbe v okviru projekta 800 + 

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!

Foto (Novice.at): zduženi zbor Koroška poje 2025

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.

»Čas, spomini, ljudje: Boljunec po pripovedi vaščanov o dogodkih 20. stoletja«, je naslov najnovejšega dela Vojka Slavca, dejavnega tržaškega Slovenca, ki nas spomni tudi na tržaško slovensko popevko.

Dušan Mukič predstavlja prenovljeno spletno stran Porabje.com, ki nas vabi, da obiščemo ta skrajni severovzhodni del slovenskega kulturnega prostora.

Dr. Barbara Riman spregovori o obsežni raziskavi, v kateri ugotavljajo, kdo so danes Slovenci na Hrvaškem. Povabimo pa vas tudi na turnir v balinanju, ki ga pripravljajo članice slovenskega društva iz Lovrana.

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Na Tržaškem Krasu se pri pouku v naravi pridružimo učencem osnovne šole Trebče. Ustavimo se v Celovcu, kjer je potekalo prvo letošnje srečanje mreže MAJ, mreže, ki že 8 let tke vezi med mladimi zamejskimi rojaki. V Monoštru pa prelistamo najnovejšo knjigo v zbirki Med Rabo in Muro. Zbirka zgodb z naslovom »Težko je bilo, a smo zdržali - Žmetno je bilau, depa smo zdržali« Jelke Pšajd je, tako kot vsa dela v zbirki, v slovenskem knjižnem jeziku in porabskem narečju.

Foto: ŠA ŠA ŠA - koncert skupine Blek Panters v Gorici

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?

Doberdobska rock skupina Blek Panters, znana po koncertnih spektaklih, praznuje 30 letnico. O pripravah na tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici pripoveduje soustanovitelj skupine Peter Gergolet.

Z etnologinjo Jasno Simoneta in Silvo Perčič, ki že več desetletij raziskuje narodne noše, se pogovarjamo o bogastvu narodnih noš na Tržaškem in projektu Ženska duša v barvi in vezenini.

Pridružimo pa se tudi gimnazijcem iz Monoštra, ki so obiskali vrstnike na Ljutomerski gimnaziji.

Foto: Nadja Doljak - slovenska narodna noša na Tržaškem

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Beneški slovenski arhitektki in umetnici Donatella Rutar in Vida Rucli spregovorita o spremembah, ki sta jim priča v Benečiji, muzeju SMO v Špetru, vasici Topolove, evropski prestolnici kulture in kolektivu Robida, ki je napisal programsko knjigo EPK GO!2025.   

Spoznavamo slovensko glasbeno dediščino na Tržaškem in čestitamo tedniku Porabje, ki svoje bralce informira že 34 let.

Foto (Mateja Železnikar): Prizor iz predstave Mali princ mladinske gledališke skupine Bilka iz Bilčovsa  

Podrobnejši program Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani 2025 najdete tu. 

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Foto (Silva Eöry): Porabska jasa

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!

Foto: Šentjakob v Rožu - koncert ŽPZ Rož - Obrazi ljubezni

Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?

Med študenti iz zamejstva in sveta, ki pridejo na študij v Slovenijo, so najštevilčnejši rojaki iz Italije. Med dobitniki štipendij jih je kar dve tretjini. Zakaj in s kakšnimi izzivi se soočajo, pripovedujeta Jasna Tomsič in Rada Vižintin. Ob prihodu v Ljubljano jim je pomagal Klub zamejskih študentov, kjer sta zdaj obe zelo dejavni. Klub je prednosti študija v Sloveniji predstavil tudi mladim v reški Bazovici. Zanima nas, kakšno je zanimanje med dijaki na Hrvaškem.

Preverimo, kakšen je bil utrip v Celovcu na letošnji Tribuni – festivalu gledaliških in lutkovnih skupin –, in se ustavimo v Monoštru, kjer je potekala letošnja prva seja programskega odbora skupnega slovensko madžarskega sklada Muraba.

Foto (KKZ fb): Mladi Celovčani SKD Celovec na Tribuni

Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!

Foto (odbor KP Henrik Šturman) - 55. Kraški pust 2024

Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma« je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.

Foto (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu): "Mestoma" - osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku

Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?

Foto (Luka Carlevaris): Od postaje do postaje« - prvi in največji vrhunec programa EPK 

V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite!

Foto (ARS): Grafična podoba literarno glasbenega večera - Vesna Vidmar

V Avstriji se nadaljujejo pogajanja svobodnjaške in ljudske stranke o sestavi vlade. Kaj bi takšna vlada pomenila za položaj avtohtonih narodih skupnosti? Bi se lahko razmere poslabšale? O tem se pogovarjamo z ddr. Marianom Wakounigom, ki je lani prevzel vodenje Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Gostimo vsestransko dejavnega Borisa Pangerca iz Doline pri Trstu. Literat, upokojeni profesor, nekdanji župan, dolgoletni pevec in oljkar je pod naslovom Vmesni čas izdal zbirko kratkih zgodb, v katerih uporablja tudi narečne besede. Narečje je temelj za učenje jezika, je prepričan in ponosen na mlade v Dolini pri Trstu, ki ga negujejo. Vsestransko dejavna je tudi porabska Slovenka Ilona Bartakovič, dobitnica najvišjega madžarskega priznanja za izjemne dosežke na narodnostnem področju. Prejela ga je za dolgoletno delo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Madžarskem. Upokojena vzgojiteljica še vedno skrbi za malčke v vrtcu, ukvarja se z manjšinsko politiko in poje. V Slovenskem domu Bazovica na Reki pa si ogledamo komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali, s katero je navdušila domača gledališka skupina. Zakaj? Prisluhnite!

Foto (zajem zaslona): Slovenski dom Bazovica s kratkim filmom vabi na ogled predstave

Evropska prestolnica kulture GO!2025 računa tudi na Slovence iz sosednjih držav in sveta. Državna sekretarka Vesna Humar, ki je bila tesno vpeta v prve priprave in oblikovanje prijavne knjige, pojasnjuje, kakšno vlogo so v zasnovi imeli rojaki na drugi strani meje. Porabski Slovenci imajo smele načrte za razvoj turizma. Poleg Filovega mlina, edinega takšnega na Madžarskem, bi radi obnovili mlinarjevo hišo in naredili zanimivo turistično točko, napoveduje Karel Holec. V Lokvah v Gorskem kotarju se pridružimo članom enega najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem in vas povabimo v Narodni muzej Slovenije, kjer je do začetka maja na ogled razstava o vsestransko dejavnem tržaškem Slovencu Josipu Pangercu.

Foto (Vida Toš) - Filov mlin na Gornjem Seniku

Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh.

O zgodovini in današnjem delovanju društva pripoveduje dolgoletna predsednica Marinka Pertot. O 120 kilometrov dolgem potovanju od Narodnega doma v Trstu do Triglava pa Veronika Skerlovaj in Jernej Bufon, dva od deseterice članov društva, ki jim je uspel ta podvig.

Na veliko podvigov je lahko ponosen tudi Roman Verdel, vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog, zborovodja in skladatelj, prvi ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške in profesor slovenščine. Čemu vse se bo predsednik Slovenskega prosvetnega društva Borovlje posvetil po upokojitvi? Prisluhnite!

Foto(Nebojša Tejić/STA): Podelitev reda za zasluge predsednici Slovenskega planinskega društva Trst Marinki Pertot

Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite!

Foto (USZS): Slovensko multimedialno okno - muzej SMO - uspešno deluje že 10 let

Skupaj z rojaki v Zagrebu praznujemo 95-letnico njihovega kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. V celovškem Ikultu si ogledamo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, najnovejšo predstavo letos zelo uspešnega Teatra Rampa. Ustavimo se v Špetru, na dvojezični šoli dr. Pavla Petričiča, kjer so pred štirimi desetletji postavili temelje institucionalnega poučevanja slovenskega jezika v Videmski pokrajini. Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pove nekaj več o ciljih. V Monoštru pa se pridružimo literatom, ki so sodelovali na letošnjem natečaju Porabske litere.

Foto (Mateja Železnikar): Teater Rampa in cirkus Sakešvili

Slovenci v sosednjih državah so ob podpori matične države ustanovili tretjo koordinacijo. Po Agraslomaku in Zamejski gospodarski koordinaciji so zdaj dobili še športno združenje. ZAŠKO povezuje slovenske zamejske športne zveze, ki imajo dolgo tradicijo v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, s Porabjem in Hrvaško, kjer tovrstnih povezav še ni. Zakaj je pomembna zamejska športna koordinacija in kaj konkretno prinaša?

Bibi in Bobo sta glavna junaka slovensko nemške knjige za otroke. Mala bobra nas opozarjata na pomen sprejemanja drugih in drugačnih, na sožitje in sobivanje, pravi avtorica, koroška slovenska literatka in prevajalka Ivana Kampuš.

Doktor Klemen Lah, vodja lektorata za slovenščino na reški Filozofski fakulteti, predstavi novosti, ki so jih pripravili za študente slovenskega jezika. Pridružimo pa se tudi porabskim malčkom, ki so uspešno priklicali Miklavža.

Foto(MGTŠ): Podpisniki ustanovitve Zamejske športne koordinacije

Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019?

Literarna ustvarjalnost je dober pokazatelj vitalnosti narodne skupnosti in zanima nas, kako so s predstavitvijo na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani zadovoljni slovenski zamejski založniki.

Gostimo prekmurskega literata, prevajalca in pedagoga Štefana Kardoša, ki že nekaj mesecev pomaga pri pouku slovenskega jezika v Porabju.

Ustavimo pa se tudi v Grožnjanu, ki se ponaša z nazivom mesto umetnikov. Pa si ta naziv sploh še zasluži?

Foto (Mateja Železnikar): Slovenske pesnice iz Italije na knjižem sejmu v Ljubljani ob spremljavi violončelistke Andrejke Možina

Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister.

Lipuševo mladje 1960 – 1981 je bil naslov znanstvenega simpozija, ki je prav tako potekal na Dunaju. Različni razpravljavci so osvetli vlogo te več kot zgolj literarne revije, zelo pomembne za koroške Slovence, in Florjana Lipuša, soustanovitelja in dolgoletnega urednika.

Zavijemo v Rezijo, ki je za obiskovalce zanimiva v vseh letnih časih. Ustavimo se v Muzeju rezijanskih ljudi, kjer je na ogled razstava o rezijanskih mizarjih.

Prek Ljubljane, kjer je na študijski izmenjavi zelo dejaven tržaški Slovenec Gabriel Milič, odpotujemo še v Monošter. V tamkajšnjem Slovenskem domu Lipa so na ogled postavili dela že 23. likovne kolonije, ki je poleti v Porabju združila zelo različne umetnike iz štirih držav. Kako pa kaže galeriji v Monoštru?

Foto (Silva Eöry): utrinki z razstave v Monoštru

Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je pod naslovom Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti slovesno obeležil pol stoletja svojega delovanja.

Nastavljati zrcalo narodni skupnosti in jo hkrati spodbujati k novim pristopom pri soočanju s spremembami, je vse prej kot lahko, priznava predsednica Inštituta dr. Sara Brezigar, ki smo jo junija gostili v oddaji Intervju.

Koroški Slovenci se sprašujejo, kakšna bo njihova narodna skupnost leta 2034. Ena od ugotovitev z delavnice, ki so jo pripravili, je, da so lahko ponosni na svojo skupnost. Kot ugotavlja Veronika Kušej, pobudnica razprave, ki je potekala pod vodstvom strokovnjaka za upravljanje s spremembami, se je treba včasih tudi čemu odreči. Kako pa naprej?

Skupaj s porabskimi osnovnošolci z Gornjega Senika in Števanovcev si privoščimo slovenski zajtrk. Učenci slovenskega pouka v podružnični osnovni šoli Roč v hrvaški Istri pa med drugim pojasnijo, zakaj so se odločili za učenje slovenščine. 

Foto (Silva Eöry): Slovenski zajtrk v porabskih dvojezićnih osnovnih šolah

Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

V Porabju, v Andovcih, se pridružimo slovesnemu odprtju Apartmajev Triglav, za katere je denar dala madžarska vlada v okviru razvojnega programa slovenskega Porabja.

Da bo treba zavihati rokave, se dobro zaveda mlada rojakinja iz Varaždina Lucija Vupora, predsednica novoustanovljenega gospodarskega združenja RAST.

Marjan Sturm, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od treh krovnih političnih organizacij koroških Slovencev, pa poudarja, da je za dialog je potreben pogum in tudi sprememba lastnih stališč. Revizijo svojega dela kot manjšinski funkcionar je naredil v knjigi Identiteta brez sovražnika. Kako pa koroški Heimatdienst danes gleda na koroške Slovence? Prisluhnite!

Foto(Silva Eöry): Mali Triglav in v ozadju novi apartmaji Triglav

Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?

Ustavimo se v Bregani, kjer na tamkajšnji osnovni šoli slovenščino poučuje Lidija Vučajnk Škrobot. In to ne le učenke in učence, temveč tudi odrasle, saj je zanimanje res veliko. Zanimiva pa je tudi pot, po kateri je prišla do poučevanja. Zasluge za to ima profesorica dr. Tatjana Vučajnk, namestnica vodje Inštituta za slavistiko na celovški Univerzi. Inštitut, ki bo prihodnje leto praznoval 50 letnico, je pomemben tudi za koroške Slovence. O slovenskem jeziku, družini in kmetijstvu pripoveduje vodja Kmečke izobraževalne skupnosti Marinka Mader Tschertou. V začetku leta je pod okriljem koroške kmetijske zbornice prevzela svetovalno službo v slovenskem jeziku. Ena naših sogovornic pa je tudi doktorska študentka na ljubljanski Filozofski fakulteti Simona Kuntarič Zupanc. Raziskava na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo jo je pripeljala na Goričko in v Porabje. Zakaj? Prisluhnite!

Foto: Bilateralni pogovori zunanjih ministrov Tanje Fajon in Antonia Tajanija

Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.

Da enostranske interpretacije zgodovine spodbujajo delitve, je prepričan tudi zgodovinar dr. Andrej Rahten. Njegovo delo z naslovom Po razpadu skupne države, ki obravnava obdobje po koncu prve svetovne vojne in razpadu habsburške monarhije, je zdaj na voljo tudi nemško govorečim bralcem.

Dialog in sodelovanje presegata meje in rušita zidove. Tega se dobro zavedajo gospodarske organizacije v regiji Alpe Jadran, ki se vse povezujejo v novo mrežo. Da je gospodarski razvoj pomemben, dobro vedo tudi porabski Slovenci.

Ena ključnih nalog Državne slovenske samouprave, ki jo bo še naprej vodil Karel Holec, pa je, kot pravi, okrepitev slovenske identitete. Kako to doseči? Prisluhnite!

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.

V literarno glasbenem večeru Ars Teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice.
Pridružite se nam!

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.

Slovenska zamejska gospodarska koordinacija se je v Zagrebu sestala na svoji prvi konferenci in zanima nas, kaj so se dogovorili njeni udeleženci, kakšne načrte so si zadali. Skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji praznujemo 50-letnico njihovega delovanja in se poklonimo ustanovitelju Valentinu Polanšku. Častna gostja letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma je Italija. Kljub obljubam pa na sejmu tokrat ne bo slovenskih literatov iz Furlanije – Julijske krajine. Kakšni so odzivi? Prisluhnite!

Foto (Bor Slana/STA): Minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmar - izmenjava zapisnikov 19. seje komisije

Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.

Novo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, opozicijsko poslanko v saboru, Barbaro Antolić Vupora čaka veliko izzivov. Eden največjih pa bo, kot pravi, komunikacija s člani društev.

V Trstu se je po skoraj letu dni sestal paritetni odbor in zanima nas, kaj so sklenili predstavniki Slovencev v Italiji. V Gorici preverimo, kakšni so bili letošnji Okusi ob meji in se v Celovcu srečamo z zelo dejavnimi dijakinjami Slovenske gimnazije, ki so soorganizirale tokratno Kontaktno lečo. Ustavimo se v Monoštru, kjer so mojstrice iz Poljanske doline predstavile umetnost klekljanja. To je bilo njihovo prvo srečanje s Porabci, nikakor pa ne zadnje, zagotavljajo. Prisluhnite!

Foto(Silva Eöry): Mojstrice klekljanja iz Poljanske doline na obisku v Porabju

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

Kar tri četrtine sredstev je omenjeno ministrstvo lani namenilo razvoju Porabja. Erika Lang, ki si zdaj kruh služi v Avstriji, bo v Števanovcih prav s pomočjo denarja iz Slovenije posodobila trgovinico z lokalnimi pridelki. Kaj pa delajo na Slovenski gospodarski zvezi v Celovcu? O tem se pogovarjamo z novim generalnim sekretarjem Romanom Roblekom, pravnikom, ki se je iz Berlina vrnil na domačo Koroško. Prepričan je, da bi lahko dežela na področju gospodarstva in turizma bolje izkoristila večjezičnost.

Gostimo Petra Gergoleta, novinarja in zelo dejavnega glasbenika, ki s slovensko tržaško rock skupino Fiberglas pripravlja nov album. To pa ni njegov edini projekt. In kaj pričakuje od evropske prestolnice kulture?

Foto (Novice.at): Nikolaj Voglauer in Dana Gregorič (Koroška dijaška zveza) vabita na Kontaktno lečo 2024. 

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!

Foto: začetek pouka v nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici 

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?

V parku Golubinjak pri Delnicah se pridružimo več kot 300 rojakom z vse Hrvaške na njihovem Vseslovenskem srečanju.

V novo šolsko leto pospremimo učenke in učence dvojezične osnove šole v Števanovcih in preverimo, kakšno je zanimanje med mladimi porabskimi rojaki za učenje slovenščine.

Ob skorajšnjem izteku mandata avstrijske vlade pa nas zanima, kako so z njeno manjšinsko politiko zadovoljni koroški Slovenci. Velika pričakovanja se niso izpolnila, toda, kot pravi poslanka Zelenih Olga Voglauer, so tudi pričakovanja sestavni del politike.

Foto (Istog Žorž) - udeleženci vseslovenskega srečanja na Golubinjaku 

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.

Bališ so si nadeli po imetju, ki so ga hlapci in dekle prenašali od delodajalca do delodajalca. Ni bilo veliko, toda s sabo so nosili tudi pesniško in glasbeno nadarjenost in s to tradicijo nadaljuje rock skupina Bališ, ponosna na besedila v obirskem narečju. Svojo prvo vajo je skupina imela 1. aprila 2000 in prihodnje leto na ta dan, četrt stoletja pozneje, načrtujejo tudi izdajo novega albuma. Konec junija ga je napovedala s singlom Rock me Amadeus. Kako se je skozi leta razvijala in spreminjala skupina Bališ? Prisluhnite!

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.

Ustavimo se na plaži v Sesljanu, kjer mladinski oddelek Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravlja pravljične urice v slovenskem jeziku.

Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo, s katero bi radi v društvo Bazovica privabili najmlajše planince.

Ibolya Dončec Merkli, dolgoletna profesorica slovenskega jezika in književnosti ter televizijska novinarka, ki je za svoje delo pri razvoju materinščine dobila pomembno madžarsko priznanje, pa pove več o svojem življenju, tesno povezanem tudi s slovenskim jezikom.

Foto (zajem zaslona): Narodna in študijska knjižnica Trst

»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.

Marko Bališ, ustanovitelj koroške slovenske rock zasedbe Bališ, pripoveduje o začetkih delovanja te skupine, vse bolj znane tudi v Sloveniji, in o Rock me Amadeus, najnovejšem singlu, ki je uvod v praznovanje njihove 25-letnice prihodnje leto. Pridruži se nam nekdanji rokometaš, zdaj zaposlen na evropski rokometni zvezi, porabski rojak Mate Kozma, ki govori kar sedem jezikov. Ustavimo pa se tudi na Reki, kjer je skoraj 50 najmlajših uživalo na otroških delavnicah, poimenovanih Poletje v Bazovici.

Foto (zajem zaslona): video Verene Repar - Rock me Amadeus - Bališ

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?

Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto v znamenju kulture spominjanja. Kaj to pomeni za koroške Slovence, sprašujemo dr. Daniela Wuttija, ki poklicno in zasebno skrbi za širjenje vedenja o zgodovini koroških Slovencev in njihovem boju. Pridružimo se porabskim malčkom, ki so se zabavali s svojimi vrstniki v Murski Soboti, in udeležencem Mladinske poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Skoraj 120 mladih rojakov z vsega sveta se je dva tedna intenzivno učilo slovenski jezik. Kaj pa je najpogostejši razlog za prijavo na to šolo?

Foto: Razstava dr. Daniela Wuttija na domačem vrtu v Borovljah 

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.

Slovita.info je nov portal Slovencev v Italiji in del njihov celovite posodobljene predstavitve, v kateri je tudi srce, ki raste v cvet, njihov nov prepoznavni znak. Kaj ponazarja, sprašujemo vodjo projekta Andreja Pisanija. Povabimo vas na obisk Benečije, predstavljene na novem portalu benecija.eu, in gostimo Doro Doszpot, mlado porabsko Slovenko, eno redkih, ki se je odločila za študij v Ljubljani.

Foto (zajem zaslona): nov portal Slovencev v Italiji 

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.

Ustavimo se na srečanju Dobrodošli doma, ki se je končalo v Celju z nastopom 250 Slovencev, ki živijo zunaj matične države.

Na avstrijskem Koroškem je bil konec tedna tudi v znamenju praznovanja upora proti fašizmu in nacizmu. Na Peršmanovi domačiji v dolini Lepene je potekala osrednja slovesnost v spomin na krvave dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. V središču Celovca pa so se na praznovanju upora med drugim predstavili koroški slovenski študentski klubi. Gostimo porabskega rojaka mlajše generacije Szabolcsa Andrejka, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah prepričljivo izvoljen za župana Gornjega Senika, največje porabske vasi, in obiščemo Goransko kiparsko delavnico, eno najstarejših likovnih kolonij na prostem na Hrvaškem.

Foto (Mateja Železnikar): v Celju se je na Dobrodošli doma predstavil tudi mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.

Kaj pa se je dogajalo na tradicionalnem srečanju mladih zamejskih športnikov, ki ga je Olimpijski komite Slovenije tokrat pripravil v Podčetrtku, in kako potekajo sklepne priprave na Evropeado - evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti? O tem več generalni sekretar Slovenske športne zveze iz Celovca Marko Loibnegger. Ustavimo se v Librarni, novi knjigarni na Opčinah pri Trstu, kjer so Slovenci dobili še eno knjižno središče, in vas povabimo na Dobrodošli doma. Vrhunec tega tradicionalnega druženja Slovencev iz sosednjih držav in sveta v matični državi bo v soboto v Celju, pred tem pa se bodo rojaki srečali tudi v državnem zboru na 20. Vseslovenskem srečanju.

Foto(USZS): srečanje mladih slovenskih športnikov iz sosednjih držav v Podčetrtku