Intervju - Radio

Triglavski ledenik, pomemben del gorniške identitete, je izginil. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, ga spremlja in preučuje že več desetletij, meritve na inštitutu pa izvajajo osemdeset let. Kako globalne podnebne spremembe spreminjajo naravo in ledenike, ne le pri nas, tudi v svetu, kakšne so posledice, kako se spreminja gorska pokrajina in kako se prilagajamo spremenjenim razmeram. Miha Pavšek, geograf in etnolog, planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje ter poveljnik civilne zaščite v Trzinu, strokovno in zasebno povezuje področja, povezana s podnebnimi spremembami, posledicami in iskanjem ravnovesja v naravi.

Kako je bilo videti delo človeka, ki je skoraj tri desetletja skrbel za varnost na enem najprometnejših letališč v Združenih državah Amerike? Frank Povšič, Američan slovenskih korenin, je na delovnem mestu iz prve vrste spremljal številne zgodbe, ki jih večina potnikov nikoli ne vidi – od srečanj s svetovno znanimi osebnostmi, do odkrivanja tihotapcev in sodelovanja pri velikih zasegih drog. Frank Povšič se spominja tudi časa po terorističnih napadih 11. septembra in svojega obiska Slovenije v času osamosvajanja. O življenju na Floridi, delu, pri katerem nikoli ne veš, kaj te čaka ter o tem, kaj po vseh teh letih pomeni biti Slovenec v Ameriki.

Kako v Sloveniji skrbimo za samooskrbnost na področju semenarstva, kakšno prihodnost ima ekološka pridelava hrane in kaj za evropske ekološke pridelovalce hrane pomeni junija letos sprejeta uredba EU, ki rahlja pravila o označevanju rastlin, spremenjenih z novimi genomskimi tehnikami? O tem se bomo v sredinem intervjuju pogovarjali z Majo Kolar, doktorico znanosti s področja agronomije, sopredsednico Biodinamične federacije Demeter International, strokovno vodjo Semenjalnice ter predavateljico s področja ekološke pridelave hrane v Biotehniškem centru Naklo. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

Martin Šolar, novi, 15. predsednik Planinske zveze Slovenije, je človek, ki je z naravo povezan že vse svoje življenje, že desetletja pa vpet tudi v delo planinske organizacije kot prostovoljni in častni vodnik PZS-ja, inštruktor planinske vzgoje, alpinist ter varuh gorske narave. Po izobrazbi je magister naravovarstva in inženir gozdarstva, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park in trenutni direktor Kobariškega muzeja, je vodenje ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji, s 300 društvi in več kot 64 tisoč člani prevzel v času, ko je tudi tradicionalno planinstvo trčilo ob realnost množičnega turizma. Po osmih letih podpredsedniškega staža se Šolar dobro zaveda, da slovensko planinstvo nujno potrebuje strukturne spremembe in tudi nepriljubljene omejitve. Do ključnih in akutnih problemov v naših gorah ima jasno izdelana, brezkompromisna stališča, in odločno opozarja, da bodo za ohranitev gorskega sveta potrebne jasne omejitve, saj so zmogljivosti našega visokogorja že zdavnaj presežene. Novi predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar , 15. v njeni 133-letni zgodovini je gost Romane Erjavec v današnjem Intervjuju na Prvem.

Baletni plesalec, solist, koreograf, plesni učitelj, režiser, dolgoletni vodja ljubljanskega Baleta, eden vodilnih na slovenskih baletnih deskah. Predvsem pa - baletni plesalec z vsem svojim srcem. To je gospod Janez Mejač, od letošnje pomladi tudi devetdesetletnik, čigar življenjsko - plesno popotovanje, kakor je podnaslov, lahko preplešete tudi ob branju biografije Od blata do baleta. Odrske luči, številne predstave, aplavzi, nagrade - o vsem tem Janez Mejač pripoveduje z nostalgijo in žarom v očeh, vse to je bilo njegovo življenje. Ta lepa leta bo obudil tudi v tokratnem Intervjuju. Z gospodom Janezom Mejačem se je pogovarjala Lucija Fatur.

Velenje v teh dneh utripa v znamenju domišljije in otroške igre. Vse do petka tam pripravljajo Pikin festival, letošnja izvedba je že 37-ta. Vsako dopoldne v Velenje prispe 35 avtobusov šolarjev, dejavnosti za obiskovalce so brezplačne. Celotedenski festival organizira javni zavod Festival Velenje, ki ga vse od ustanovitve vodi direktorica Barbara Pokorny. V tokratnem intervjuju se bomo z njo pogovarjali o otroški domišljiji in kako v ta svet tudi zaradi organizacije festivala vstopajo odrasli. Kako utripa Velenje, sicer rudarsko mesto, s pomočjo kulture in prireditev. In nenazadnje, kako v svetu, kjer štejejo rezultati, danes organizirati prireditve.

Je ena vodilnih medijskih osebnosti Gane, leta 2024 jo je BBC uvrstil na seznam 100 navdihujočih in vplivnih žensk z vsega sveta. S svojim plesom in glasbo z večjezičnimi in angažiranimi pesmimi predstavlja Afriko, ki je hkrati tradicionalna in sodobna. Je tudi velika borka za pravice žensk in za socialno pravičnost, zlasti kar zadeva poroke otrok. Njeno ime v lokalnem jeziku sissali pomeni izvajalka oziroma tista, ki dela. To je Wiyaala. Kako ji je iz majhne ganske vasi uspelo prodreti na svetovne odre, kakšne so razmere v Gani, o borbi za pravice žensk, glasbenem ustvarjanju, vračanju v Slovenijo in še marsičem bo Wiyaala spregovorila v sredinem intervjuju.

Prevajalec, podkaster, filmski kritik, eden glasnejših in dejavnejših ambasadorjev znanstvenofantastičnega žanra z diplomsko nalogo o Batmanu. Vse to in še več lahko pripišemo Igorju Harbu, ki je izdal svoj znanstvenofantastični prvenec Ko Zemlja zdrsne za obzorje založbe Goga. Zaradi njegovih prevodov lahko bralci in bralke v slovenskem jeziku berejo temeljna dela znanstvene fantastike, kot sta deli Temelji Isaaca Asimova in Dune: Peščeni planet Franka Herberta. S svojima soagentoma v podkastu Obod debatira o vsem, kar vsaj malo diši po žanru. Kaj bi vzel s seboj v vesolje in ali med maratonom razrešuje morebitne prevajalske dileme? Igor Harb je gost Tine Lamovšek.

Tokratna gostja oddaje je slovenska igralka, režiserka, avtorica dramskih besedil in producentka Tjaša Ferme, ki že skoraj dve desetletji živi in deluje v New Yorku. V pogovoru z Lili Brunec bo odstrla del svojega ustvarjalnega življenja v Velikem jabolku, predstavila projekte in načrte za prihodnost ter bivanjsko kulturo v New Yorku in se posvetila tudi povezavam s Slovenijo.

Vročinski rekordi, rekordno število tednov brez padavin, upadanje vode v rečnih strugah, presihanje virov pitne vode in požari zaznamujejo letošnje poletje. To, da vode zmanjkuje za vse, niso več samo občasne podnebne motnje, ampak nova realnost. Prizadeto je kmetijstvo, gospodarstvo, obremenjen je zdravstveni sistem. Ocene finančnih posledic letijo v nebo. Bo država še milijone namenjala za odškodnine po suši in s tem spodbujala neprilagajanje, namesto, da bi podpirala rešitve za večjo odpornost tako kmetijstva kot drugih dejavnosti. Kako se bomo odzvali, glede na napovedi, da se bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnjih desetih letih in več samo še stopnjevali? Bomo res kot žabe, ki ne opazijo, da se počasi kuhajo v loncu, dokler ni prepozno? O tem se bo Jernejka Drolec v sredinem Intervjuju pogovarjala z agrometeorologinjo Andrejo Sušnik z Agencije republike Slovenije za okolje.

Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in direktorica tamkajšnjega Inštituta za človekove pravice. Za svoje raziskave na področju mednarodnega prava, javnega prava in človekovih pravic je prejela več nagrad in raziskovalnih sredstev, objavlja v uglednih revijah, kot sodnica ad hoc sodeluje pri Evropskem sodišču za človekove pravice, je strokovna članica svetovalnega odbora pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice in članica Stalnega arbitražnega sodišča. Več o življenjski in delovni poti prof. dr. Veronike Fikfak, ki je Slovenka po svetu že 23 let, pa v sredo po 10-ih na Prvem v oddaji Intervju. Na radijski klepet jo je povabila Mojca Delač.

Slovenija se stara hitro – in tega trenda ne bo mogoče ustaviti. Že skoraj pred 10imi leti je številčnost starostnikov 65+ preseglo število naše najmlajše populacije, stare do 18 let. Do sredine stoletja bo skoraj vsak tretji prebivalec Unije starejši od 65 let. Število starejših od 80 let pa se bo v tem času skoraj podvojilo. Hkrati bodo naraščali stroški pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, največji pritisk pri nas je pričakovati okoli leta 2060. Urška Valjavec se je o posledicah demografije pogovarjala z dr. Andražem Rangusom, raziskovalcem Inštituta za ekonomska raziskovanja. Prisluhnite jima v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem.

Mojca Lavrenčič je klasično izobražena glasbenica, pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje La Maestra v Parizu, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Dirigentko z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenico z nazivom najboljše dirigentke na svetu, Mojco Lavrenčič, boste spoznali v današnjem Intervjuju na Prvem.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

»Mladi morajo čutiti, da nam je mar,« pravi dr. Klemen Lah, dolgoletni učitelj in član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. O težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", drastičnem padcu bralne pismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih se je z njim pogovarjala Liana Buršič.

Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. O svoji učiteljski poti, o učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli, pa tudi o prepletanju dveh kultur - slovenske in nemške, o glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini, se je z njim pogovarjala Lili Brunec.

Njegovo ime največkrat povezujemo z vrhunskim športom, olimpijskimi igrami in psihično pripravo športnikov. Je eden najprepoznavnejših slovenskih športnih psihologov, profesor in avtor številnih knjig. Že več kot 30 let deluje v vrhunskem športu in spremlja slovenske športnice in športnike na poti do največjih uspehov. V zadnjih letih pa je bil v središču pozornosti tudi zaradi spora z vodstvom Fakultete za šport, vstopa v politiko in odmevnih javnih razprav. Ko govori o športu, govori tudi o človeku. Ko govori o družbi, odpira vprašanja o odgovornosti, kompetentnosti in zaupanju. Gost oddaje Intervju je profesor doktor Matej Tušak.

Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.

»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška psihoanalitičarka, psihologinja, predavateljica in avtorica knjig. Njena knjiga Psihoanalitična diagnostika je bila prevedena v več kot dvajset jezikov, imamo jo tudi v slovenščini. Profesorica Nancy McWilliams neutrudno raziskuje človeško osebnost in odnose, se preizprašuje o razlikah in univerzalnosti kategorij duševnih motenj ter nastavlja ogledalo družbi in posamezniku. Po šestdesetih letih kariere je še vedno dejavna, tudi na predavateljskih turnejah po svetu. Pred kratkim je obiskala tudi Ljubljano. S prof. dr. Nancy McWilliams se bo v sredo po 10. uri pogovarjala Mojca Delač.

Ob koncu šolskega leta smo pred mikrofon povabili Milana Mandeljca, profesorja angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Ali se generacije otrok spreminjajo, ali je vzrok za pomanjkanje učiteljev prenizka plača, kako vzpostavlja avtoriteto in motivira učence, kako umetna inteligenca spreminja šolski prostor, kako komentira napoved nove vlade, da bo vzpostavila nevtralno šolo – to je le nekaj vprašanj za Mandeljca, ki je bil v okviru iniciative »Učitelj sem! Učiteljica sem!« izbran za Učitelja leta 2025. Med več kot 400 nominiranimi učitelji angleškega jezika z vsega sveta je bil izbran tudi med šestnajst udeležencev mednarodnega izobraževanja v Združenih državah Amerike. Pred mikrofon ga je povabila Darja Groznik.

V okviru ozaveščevalne kampanje Trip ali trik?, s katero na RTV Slovenija v tem tednu opozarjamo na pasti uporabe različnih mamil in alkohola, smo v sredin Intervju povabili dolgoletnega terapevta in vodjo Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miho Kramlija, ki se ukvarja tudi z obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki so povezane z igrami na srečo, videoigrami, mobilnimi telefoni in družbenimi omrežji. Miha Kramli, ki ga vabijo tudi na preventivne delavnice na šole, v pogovoru pojasnjuje povezavo med družinsko dinamiko in zasvojenostjo, vpliv elektronskih igrač na dojemljivost za pojav zasvojenosti in tudi, zakaj je potrebnih 1700 dni za spremembo življenjskega vzorca pri zasvojenih.

Evropska unija je v preteklih letih sprejela več zakonov, ki naj bi ščitili uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar v Bruslju pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilile. Kaj se dogaja? To v tokratnem Intervjuju razlaga Bram Vranken iz organizacije Corporate Europe Observatory, kjer nadzorujejo, preiskujejo in razkrivajo lobiranje.

Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jih obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej izseljevali. Kako sta potres in obnova porušenih vasi vplivala na gospodarske razmere in kakšne priložnosti se ponujajo danes? O tem nekdanji župan občine Grmek, tesno vpet v popotresno obnovo, Fabio Bonini, Sandro Quaglia, direktor DMO Benečija, in Jole Namor, predsednica kulturnega društva Ivan Trinko.

Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca

Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.

Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.

Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.

Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.

Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.

Že enajsto leto zapored je tretja sreda v marcu slovenski dan možganov, namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu, raziskovanju delovanja ter skrbi za zdravje našega živčevja. Ob tem bodo letos v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, predstavili javno pobudo za oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Več o tem, pa tudi o pristopu k Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, pomenu bazičnih nevroznanstvenih raziskav ter o javnozdravstvenem, gospodarskem in socialnem bremenu, ki ga bolezni možganov pomenijo za družbo, bo v sredinem Intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Boris Rogelj, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost in vodja Odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.

Dr. Erik Brecelj, kirurg z Onkološkega inštituta, že desetletje in več opozarja na nepravilnosti in korupcijo v zdravstvenem sistemu, zadnja štiri leta pa je predsednik Strateškega sveta za zdravstvo. Se je v zdravstvu kaj spremenilo, je postala družba bolj občutljiva, kakšni bodo zdravniki prihodnosti, se njihove vrednote spreminjajo, jih imamo dovolj ali premalo - o tem bo tekel pogovor, pa tudi o čakalnih vrstah, zdravniški stavki in njegovem delu.

Aleš Ugovšek, generalni direktor žirovske M Sore in lani mladi menedžer leta, je od majhnega prežet z lesarstvom, ki je bilo tudi njegova poklicna izbira. Podjetje z notranjim solastništvom s skoraj 300 zaposlenimi vodi v obdobju novih poslovnih in tehnoloških izzivov – digitalizacije, inovacij in tehnološkega napredka. Ob povezovanju skupnosti, to pa je njegovo osebno vodilo, ima z zaposlenimi tudi skupne vrednote. Aleša Ugovška odlikuje izjemna disciplina, ki omogoča usklajevanje zahtevnih poslovnih in družinskih obveznosti. Jutranji tek je zanj neizbežna popotnica v dan, občasno jo dopolnjuje tudi s pisanjem pesmi.

Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.

Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.

Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj

Svojo športno kariero je gradila počasi – s ponavljanji, natančnostjo in vztrajanjem. Kot specialistka za veleslalom je smučarka iz Šmartnega ob Paki v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke in se zapisala visoko na lestvici slovenskega ženskega veleslaloma. Trikrat operirano koleno, leta treningov in nenehno iskanje popolne vožnje so oblikovala športnico, ki je razumela vztrajanje kot osnovno stanje. Tudi takrat, ko se zaradi poškodbe leta 2013 ni mogla udeležiti olimpijskih iger v Sočiju. Med poškodbami in tekmovalnimi leti je dobila idejo, ki je po športni karieri postala podjetje Snow Monkey. Ne kot pobeg iz športa, ampak kot njegovo nadaljevanje v drugačni obliki. V sredini oddaji Intervju gostimo Ano Drev, nekdanjo vrhunsko smučarko, ki bo govorila o svoji karieri, menjavi opreme, vstopu v podjetništvo, ljubezni do knjig in zakaj poklicno in zasebno ni nikoli hrepenela po pozornosti in odrskih lučeh.

Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA

V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.

Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.

Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.

Zadnji dan leta 2025 bomo pregledali najbolj odmevne intervjuje na Prvem. Pogovarjali smo se med drugim z reševalcem, specialistom intenzivne medicine, namestnikom direktorja Svetovne poštne zveze, priznanim slovenskim kuharskim mojstrom, trobentačem, humoristom, režiserjem ter pisateljico. V nadaljevanju boste lahko poslušali povzetke najbolj poslušanih intervjujev. Gostje teh so bili Robert Sabol, Jim Down, Marjan Osvald, Uroš Štefelin, Pavel Grašič, Boris Kobal, Jan Cvitkovič in Bronja Žakelj. Izbor je pripravil Marko Rozman.

UNESCO je pred kratkim 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija oziroma Slovenska nacionalna komisija za Unesco, daleč največje zasluge za to pa ima izredna profesorica, doktorica geologije Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni. Za razglasitev si je v družbi krasoslovcev z vsega sveta prizadevala že vrsto let, medtem pa je iskala podporo po številnih državah sveta. Dr. Zupan Hajna je Mednarodni speleološki zvezi tudi vrsto let predsedovala in je še vedno članica njenega predsedstva. Je tudi članica skupine, ki se ukvarja z jamami na drugih planetih pri Evropski vesoljski agenciji in deluje v številnih strokovnih združenjih in organizacijah.

Dr. Mateja Ratej kot zgodovinarka sodobnemu času postavlja zrcalo. Dokazuje, da zgodovina niso le suhoparni podatki, letnice, oprijemljiva in nesporna dejstva. Zgodovina so tudi tako imenovani mali ljudje, običajni ljudje, in ravno njihova življenja odsevajo realističen utrip pravzaprav vseh zgodovinskih obdobij. Zaposlena je na ZRC SAZU, na Inštitutu za kulturno zgodovino, je urednica, publicistka, kolumnistka in avtorica več znanstvenih monografij in študij. Ni le raziskovalka preteklosti, ampak tudi kritična opazovalka sedanjosti.

Kako postati odličen menedžer oziroma menedžerka? Samo znanje je premalo, pravi Slovenka, ki je pred kratkim prejela eno izmed najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva, profesorica dr. Danica Purg. Za odličnost na področju vodenja podjetja so po njenem potrebne tudi etika, odgovornost in inovativnost. Gre za vrednote, s katerimi kot ustanoviteljica in voditeljica IEDC – mednarodne poslovne šole Bled v zadnjih 40-ih letih navdihuje in razsvetljuje generacije študentov. Ob sprejemu v elitni klub Thinkers50 Hall of Fame – gre za oskarje menedžerskega razmišljanja – jo je Urška Subotič Jereb povabila v oddajo Intervju.

To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.

Gost sredinega intervjuja je Marjan Osvald, namestnik generalnega direktorja Mednarodnega urada Svetovne poštne zveze, ene najstarejših organizacij v sistemu Združenih narodov, ki že 150 let skrbi za usklajeno delovanje svetovne poštne mreže in ima svoj sedež v Bernu. Eno ključnih vodilnih mest v tej globalni ustanovi Marjan Osvald zaseda od leta 2022, septembra pa je bil skupaj z generalnim direktorjem, Japoncem Masahikom Metokijem, ponovno izvoljen za 4-letni mandat. Pred to mednarodno vlogo je bil višji svetovalec izvršnega vodstva Pošte Slovenije, odgovoren za mednarodne odnose in organizacijsko sodelovanje. Bil je direktor za mednarodno pošto, kjer je vodil logistično dejavnost, carinske postopke, mednarodno obračunavanje, prodajo izdelkov in razvoj poslovanja. Z Marjanom Osvaldom se je prek spletne povezave pogovarjala Cirila Štuber. fotografija: arhiv SPZ

Božičnica bo, zimski dodatek za upokojence tudi, zvišuje se nadomestilo za brezposelnost … v osnovi so bili to vladni predlogi in zdi se kot da nekaj mesecev pred volitvami sindikatov v resnici sploh ne potrebujemo. Kako bo na to odgovoril novi prvi mož največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko? Ob izvolitvi je napovedal, da bo poskrbel, »da bodo pravice delavk in delavcev spoštovane; da bodo mladi videli prihodnost v državi ter da bodo upokojenci imeli dostojno starost.« Kaj lahko v resnici storijo sindikati, kakšno moč imajo? O tem, kako povečati ugled sindikalizmu, o tem, kako v sistem privabiti čim večje število članov in o tem, kako uspešno voditi socialni dialog, se bo z gostom v oddaji Intervju pogovarjala Urška Valjavec.

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po celem svet. V tistem obdobju je v orkestru igral tudi trobentač Tomaž Grintal. Čudežni otrok s trobento, ki je najprej igral v Operi, nato pa se je pridružil Big Bandu RTV Ljubljana. Bil je tudi pedagog, vodja različnih amaterskih orkestrov in godb, eden od ustanoviteljev in član kultne zasedbe Greentown Jazz Band, igral je z narodnozabavnimi ansambli, izpod njegovega peresa pa je prišlo tudi okoli 150 skladb in aranžmajev. Tomaža Grintala je v sredin intervju na Prvem povabila glasbena urednica Alja Kramar. Foto: Hugo Šekoranja

V kinematografih po Sloveniji že leto dni lahko gledamo dokumentarni film »Gram srca«, ki prikazuje svet odvisnosti na ulicah metropole. Gledalci ob poslušanju intervjujev spoznajo zgodbe brezdomcev in odvisnikov od drog, ki jih zaznamujejo uničena družina, izguba doma, odvzem otrok, alkohol in prostitucija. Film je delo mednarodno nagrajenega umetnika Jana Cvitkoviča. Režiser, scenarist in igralec je po izobrazbi tudi arheolog in je znan po tem, da zna zgodbe posameznikov posebno intimno približati vsakemu gledalcu. Filmi mednarodno uveljavljenega režiserja so bili predvajani na več kot 200 festivalih po vsem svetu.

Miha Arh je štiri desetletja gorski reševalec ter drugi mandat predsednik GRS Bohinj, ki je tudi letos najbolj obremenjena postaja. Na vrhuncu sezone so na obsežnem območju med Rodico in Triglavom posredovali tudi po štirikrat na dan. Pred desetimi dnevi je bil vodja obsežne in zahtevne akcije reševanja treh tragično umrlih hrvaških planincev, ki jih je odnesel plaz pod Toscem. Gorsko reševanje je spoznaval že v družini, svoje znanje je nadgrajeval, danes pa ga kot inštruktor gorskega in letalskega reševanje prenaša na mlajše, ki stopajo na pot prostovoljstva in gorskega reševanja.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je psihiatrinja, sistemska družinska terapevtka in sodna izvedenka za psihiatrijo. Na Psihiatrični kliniki Ljubljana je vodila Center za zdravljenje odvisnosti od alkohola in Klinični oddelek za mentalno zdravje. Bila je varuhinja človekovih pravic in predsednica Zdravniške zbornice. V tretjem življenjskem obdobju se posveča prostovoljstvu. Na področju zasvojenosti deluje v društvu Žarek upanja, na področju ozaveščanja o demenci pa v društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. V knjigi Kje so moji ključi je prispevala strokovne komentarje k osebnim zgodbam o življenju z demenco. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že več kot tri desetletja deluje na področju zaščite in pomoči. Je eden izmed treh stebrov nacionalne varnosti in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju reševanja in varnosti prebivalcev. Vodi jo generalni direktor Leon Behin, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, ki ima dolgoletne izkušnje na področju reševanja in zaščite. V obdobju njegovega vodenja se je zgodila največja povodenj v zgodovini države. Velik izziv pa mu pomenijo tudi reforme različnih segmentov sistema.

66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?

Zase skromno pravi, da je le dolgoletni kulturni delavec. Tisti, ki poznajo njegovo delo, ga opisujejo z besedami 'srce in duša kulture v Kamniku', 'kamniški kulturni ataše', 'ambasador Kamnika in slovenske kulture' … Tone Ftičar je kulturi, predvsem ljubiteljski, zapisan že več kot pol stoletja, 43 let pa je deloval kot vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, prej Zveze kulturnih organizacij. V Kamniku in okolici že vrsto let ni kulturne prireditve, pri kateri ne bi sodeloval kot producent, scenarist ali povezovalec, običajno celo vse troje hkrati. Prihodnji konec tedna bo kot dolgoletni glavni glas nedeljske povorke spet pozdravil več tisoč obiskovalcev največjega etnološkega festivala v Sloveniji, 52. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Toneta Ftičarja le nekaj dni po uradni upokojitvi v sredinem Intervjuju na Prvem gosti Andreja Čokl.

Knjigi je želel dati naslov Mein Kampf, pa ga je soavtor prepričal, naj ne rine v nov plagiat. Ker je od Trsta do Ljubljane oziroma obratno 100 kilometrov, je ta razdalja postala naslov zanimive knjige, biografije Borisa Kobala. Nastala je po intervjujih, ki jih je opravil s pisateljem Davorinom Lenkom. Pronicljivo, ostro, intimno, kritično besedilo razkriva življenjsko pot igralca, humorista, tudi dolgoletnega direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, kulturnika, zamejskega Slovenca Borisa Kobala. Afera s plagiatom, ki ga je za nekaj let družbeno osamila, ni zamolčana. Kaj počne danes?

Lucija Gartner, diplomirana geografinja in etnologinja, je tudi to poletje majerca na Planini v Lazu. Njena družina že triindvajseto leto skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in ohranjanje življenja na planini. V sirarni na planini predelujejo mleko v planšarski sir in druge izdelke. V Lazu, 1560 metrov visoko, je sedemnajst značilnih stanov in sirarna. Lastniki in njihovi prijatelji so povezani v lazovsko skupnost, ki jo odlikujejo odprtost, pomoč in povezanost. Lucija Gartner, dejavna tudi v Združenju kmečkih sirarjev, pa vsako poletje poleg odraslih povezuje tudi številne otroke in najstnike, ki so dragoceni pomočniki. Pridobivanje delovnih navad, zgodnje vstajanje in upoštevanje pravil so zanje pomembna popotnica, ki jo Lucija Gartner kljub včasih napornemu delu zna razdeliti. Tudi zato se mladi radi vračajo v Laz, mimo katerega potekata tudi Bohinjska sirarska pot in mednarodna Železna pot. Foto: Damjan Rostan

Zakon o digitalizaciji zdravstva, ki se je z veliko težavo pripravljal zadnji dve leti, bo jeseni končno obravnaval tudi državni zbor. Ob njem so se kresala mnenja med zdravstveno stroko, informatiki, informacijsko pooblaščenko in izvajalci zdravstvenih storitev, vsi pa se strinjajo, da je digitalizacija zdravstva nujno potrebna. Prinesla naj bi večjo transparentnost, poenotenje in centralizacijo podatkov, večjo varnost in kakovost zdravstvene obravnave, administrativne razbremenitve, pa tudi krepitev pravic pacientov. V tokratnem intervjuju na Prvem se je Helena Lovinčič pogovarjala z v. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje, mag. Tejo Batagelj, katere aktivnosti, javni razpisi za 13 projektov, se že uresničujejo.

Mariana Poznič je rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu. O delu in življenju v Buenos Airesu, o dejavnosti v slovenski skupnosti v Argentini, povezovanju s Slovenijo in vsakdanjem utripu v več milijonski argentinski prestolnici se je z Mariano Poznič pogovarjala Lili Brunec. Foto: Ivo Žajdela/Družina

V današnjem intervjuju gostimo dr. Martino Orlando Bonaca, morsko biologinjo, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. Za svoje delo je pred kratkim prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke. Z dr. Martino Orlando Bonaca se je februarja za oddajo Podobe znanja pogovarjala Maja Ratej.

Ptice so izjemno raznovrstne živali. V Sloveniji živi malo manj kot 400 različnih. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je govoril o položaju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se podnebnim in drugim spremembam uspešno prilagajajo.

Tudi zaradi vse hujših vročinskih valov se spreminjajo trendi poletnega turizma. Vse več obiskovalcev namesto na morju ohladitev poišče na višjih nadmorskih višinah. Gorski turizem v Sloveniji trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev. Direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž meni, da lahko delež povečajo na 40 odstotkov. Terenska ekipa je tokrat odpravila na Koroško, kjer bo poizvedela več o največjem in edinem koroškem gorskem središču Kope. Za Kope naj bi veljalo, da so ta čas najhitreje rastoče gorsko središče v Sloveniji. Z Boštjanom Paradižem se je pogovarjala Metka Pirc.

Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner si je sredi junija nadela Borštnikov prstan za izjemen igralski opus. Oblikovala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije. Zadnja leta je tudi profesorica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z Natašo Barbaro Gračner se je ob podelitvi Borštnikovega prstana pogovarjala Tadeja Krečič. Fotografija: BoBo

Malokje je ravnotežje med življenjem in smrtjo tako krhko kot v bolnišnični intenzivni enoti. Zagonetna fiziologija človeškega telesa in zbranost ter odločanje v napornih okoliščinah je nekaj, kar je gostu tokratnega intervjuja, dr. Jimu Downu hitro zlezlo pod kožo. Ta ugledni britanski zdravnik, pisatelj in javni govorec je sodeloval pri zdravljenju najzahtevnejših primerov med kriznimi dogodki kot so železniške nesreče, zastrupitev Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem, pandemija covida 19 pa tudi bombni napadi v Londonu, od katerih bo v ponedeljek minilo 20 let. Dr. Jim Down je za Prvi o svojem delu, knjigah ter duševnih in moralnih stiskah zdravnikov, odkrito spregovoril v pogovoru z Mojco Delač. Prevode bere Igor Velše.

Uroš Štefelin kuha že od malega, navdušila ga je babica in njeni recepti so mu še vedno v navdih. Po šolanju na Srednji gostinski šoli je nabiral kuharske izkušnje v znanih blejskih hotelih in restavracijah, vmes pa dokončal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu. Nato je obudil Restavracijo 1906 v blejskem hotelu Triglav in Vilo Podvin, zadnja leta pa kuha v Hiši Linhart v Radovljici. Njegovo delo je bilo nagrajeno z Michelinovo zvezdico, a zanj so enako pomembni lokalni kmetje, stari recepti in zadovoljni gostje. Izhaja predvsem iz slovenske kulinarične tradicije, ki jo preobraža v sodobne jedi, zato je gotovo zelo primeren sogovornik za dan državnosti. Kulinarika namreč ni le vsakdanji užitek, ampak je tudi del kulturne dediščine, identitete in zgodovine naroda. Kuharskega mojstra Uroša Štefelina je obiskala Andreja Čokl.

Znanje tujih jezikov ima velik pomen za posameznika, družbo, kulturo in gospodarstvo. Ob pomoči učenja tujih jezikov vzgajamo odgovorne državljane, poudarja Brigita Kacjan, docentka za didaktiko nemškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Dr. Brigita Kacjan je letos prejela križec za zasluge Zvezne republike Nemčije, najvišje odlikovanje, ki ga Nemčija podeljuje prizadevnim državljanom.

Nedavno razkrit načrt drznega pobega iz mariborskega zapora je vnovično opozorilo o alarmantnem stanju v slovenskih zaporih. Ti so prenapolnjeni, v njih je kar polovica tujcev. Primanjkuje pravosodnih policistov. Sistem naj bi razbrenemil nov zapor v Dobrunjah, kjer potekajo še zadnja dela pred selitvijo. O stanju slovenskega zaporskega sistema se v oddaji Intervju pogovarjamo z generalnim direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denisom Peršetom.

Druga godba je eden od najpomembnejših glasbenih festivalov osrednje Evrope. S svojim konceptom, novimi pristopi in odkrivanjem manj znanih glasbenih vsebin je Druga godba edinstvena v našem kulturnem prostoru. Že več kot štiri desetletja seznanja in navdušuje z živo umetniško ustvarjalnostjo, predstavljanjem novih glasbenih žanrov, z bogatim naborom etno glasbe in njenih reinterpretacij ter s fuzijo etno in moderne glasbe iz različnih koncev sveta. Druga godba je letos vstopila v 42. leto delovanja. Oddaja Intervju ni več na voljo za poslušanje zaradi avtorskih pravic.

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.

Kaj žene človeka, da vsak dan znova vstopa tja, kjer se lomijo življenja? Kako ohranjati človeškost v poklicu, v katerem ni prostora za napake? In zakaj že 20 let opozarja, da Slovenija nujno potrebuje namenske reševalne helikopterje? V oddaji boste spoznali Roberta Sabola, izkušenega zdravstvenega tehnika in reševalca, ki že 35 let nesebično rešuje človeška življenja – na cesti, v domovih, gozdu. Torej povsod tam, kjer štejejo sekunde. Bil je prvi reševalec na motorju v Sloveniji in je neomajen zagovornik uvedbe namenskih helikopterjev nujne medicinske pomoči. Je človek, ki svojega dela ne dojema kot službo, temveč kot poslanstvo – pogosto tudi na račun osebnega življenja, varnosti in zdravja. V pogovoru bo razkril, kaj se dogaja v zakulisju reševanja, kako se spoprijema s čustvenimi bremeni in zakaj kljub hudim človeškim zgodbam ostaja v tem poklicu.

V teh dneh zaznamujemo nekatere pomembne zgodovinske dogodke, ki so usmerili tok dogajanja. Eden od teh je gotovo 27. april, dan upora proti okupatorju. Čas druge svetovne vojne, v maju bo minilo 80 let od njenega konca, je zaznamoval tudi Anico Mikuš Kos, doktorico medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, ki je vse življenje predana skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Anica Mikuš Kos je pred dnevi dopolnila 90 let. Rodila se je 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. O svojih spominih na otroštvo je pripovedovala Darji Groznik. Prepustimo se zdaj njenim spominom.

Gaja Brecelj je direktorica nevladne organizacije Umanotera, ki letos praznuje 30 let delovanja. Organizacija v ospredje postavlja trajnostni razvoj in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem. Ob tem, ko so se v zadnjem času, zlasti pa po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, številna pravila in tudi načela v mednarodni skupnosti postavila na glavo, so žrtve teh novih razmer tudi okoljske politike, kar je slaba novica za celotno civilizacijo. V svetu slabih novic pa imamo tudi nekaj dobrih, ki se, povezane z dobrimi praksami, vsemu navkljub oblikujejo v nekaterih lokalnih skupnostih. Tem se posvečajo na vsakoletni nacionalni konferenci Dovolj za vse v soorganizaciji Umanotere, ki je prejšnji teden potekala že desetič.

Natanko pred enim letom, 9. aprila 2024, je dr. Katarina Bergant prisegla kot nova generalna državna tožilka. Takrat je poudarila, da si želi moderno, transparentno in učinkovito tožilsko organizacijo, katere temelj so samostojni, suvereni in primerno plačani državni tožilci, ki s svojim delom kot varuhi zakonitosti prispevajo k utrjevanju vladavine prava. Kje smo leto dni pozneje? Veliko je govora o neučinkovitosti pri pregonu korupcije, o pritiskih na tožilstvo, o varnosti tožilcev, ki rešujejo najzahtevnejše oblike organiziranega kriminala. V zadnjem času veliko govorimo o problematiki mladoletniškega kriminala. Kako na vse to gleda generalna državna tožilka, smo jo vprašali v tokratni oddaji Intervju.

V Sloveniji že več kot 50 let deluje sistem tematskih pohodnih poti, ki imajo informacijski, izobraževalni, rekreacijski in sprostitveni namen. Teh poti je že več kot 700. Lahko bi jih razdelili na kulturne, zgodovinske, etnološke in romarske pohodne poti, naravoslovne, planinske, gozdne učne poti, arheološke poti in poti po zavarovanih območjih. Obenem letos praznujemo tudi 50-letnico Evropske pešpoti E6. Vsa bogata tradicija pohodništva odpira vrsto izzivov za prihodnost, recimo kako ohraniti odprte meje držav za pohodnike, kako poskrbeti za vzdrževanje sistema poti in še marsikaj. Gost sredinega Intervjuja na Prvem je Jože Prah, gozdar na Zavodu za gozdove Slovenije, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, predsednik Komisije za gozdne učne in tematske poti, podpredsednik Turistične zveze Slovenije ter planinski in turistični vodnik.

Profesor Dominic Abrams je eden najbolj uveljavljenih britanskih socialnih psihologov sodobnega časa. Njegove raziskave se osredotočajo na odnose med različnimi družbenimi skupinami in njihovo vedenje, od povezanosti in vodenja do predsodkov, diskriminacije ter človekovih pravic. Na univerzi v Kentu je direktor Centra za študije skupinskih procesov in član različnih znanstvenih skupin in združenj. Profesor Abrams je kot član Britanske akademije, ki povezuje najuglednejše humaniste in družboslovce na Otoku, vodil tudi skupino, ki je preučevala dolgoročni vpliv pandemije covida 19 na britansko družbo. O izsledkih, družbenih spremembah, vlogi lokalnih skupnosti in o tem, kako je obdobje pandemije ukrojilo družbene odnose, je prof. dr. Dominic Abrams govoril v Intervjuju v sredo po 10-ih na Prvem.

Približuje se nacionalno preverjanje znanja, ki ga bodo učenci 3., 6. in 9. razredov osnovnih šol letos pisali že konec marca in bo prvič eno od meril pri vpisu v srednje šole z omejitvijo vpisa. Za vse, ki so leta opozarjali na inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli in si želeli spremeniti vpisne pogoje na srednje šole, je to dobrodošla sprememba, zdaj pa so razprave že usmerjene v konec srednje šole in vpisne pogoje na fakultete. Letos sicer mineva 30 let od uvedbe splošne mature, še več let pa je vzgoji in izobraževanju posvetil gost današnjega Intervjuja. To je dr. Darko Zupanc, ki je bil prvih 15 let svoje kariere učitelj fizike na Gimnaziji Kranj, zadnjih 25 let vodi Državni izpitni center, še vedno pa poučuje tudi na gimnaziji. Leta 2023 je prejel tudi državno nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Letos se mu končuje mandat direktorja Državnega izpitnega centra, še prej pa bo z nami delil svoj pogled na vse pomembne spremembe slovenskega šolskega sistema, na izzive, ki ostajajo, ter cilje, ki bi si jih moralo zastaviti slovensko izobraževanje. Pred mikrofon ga je povabila Špela Šebenik.

V soboto, 8. marca, se je na RTV Slovenija začela kampanja proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Trajala bo do 22. marca in v tem času na RTV Slovenija, torej na televiziji, radiu in MMC-ju pripravljamo vsebine, s katerimi ozaveščamo družbo in opogumljamo vse, da jasno in glasno povedo, da medvrstniškega nasilja ne podpirajo. Kampanja s sabo nosi jasen simbol, to so štiri pike, narisane na dlani. Vsaka pika predstavlja zavezo, in sicer: Nasilja ne podpiram in pri njem ne sodelujem; Ko opazim medvrstniško nasilje, o tem spregovorim; Nikogar namerno ne izključujem, vsak je pomemben ter Skupaj lahko odpikamo nasilje. O medvrstniškemu nasilju, okoliščinah, posledicah in pojavnih oblikah bo govorila dr. Katja Košir, psihologinja in profesorica. Pred mikrofon jo je povabila Darja Groznik. Foto: Sherpa

V tokratni oddaji Intervju smo gostili podpredsednico upravnega odbora mednarodnega združenja pisateljev in pesnikov PEN International, predsednico slovenskega centra PEN, pisateljico in publicistko Tanjo Tuma. Avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi z naslovom Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je velika zagovornica enakosti in družbe sožitja. Gostja današnjega Intervjuja je aktivna pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, pri svojem delovanju pa se bori tudi za pravice žensk ter zapostavljenih družbenih skupin. Tanjo Tuma je v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.

Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?

Kdo bi moral poskrbeti za varnost tožilcev in sodnikov? Lahko delajo v okolju, kjer se počutijo ogrožene? Ali je upravičen prevladujoč občutek v javnosti, da si z dovolj denarja lahko kupiš dobro obrambo na sodišču in se izogneš kazni? Da so torej vedno kaznovani kurji tatovi, velike ribe pa ne. V zadnjih dneh se je spet izkazalo, da je korupcija v Sloveniji velik problem in da se očitno vse bolj razrašča. Ali k temu pripomore tudi občutek prizadevanja za razgradnjo ključnih demokratičnih sistemov? Dr. Miha Šepec je izredni profesor za področje kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter predstojnik Inštituta za kazensko in prekrškovno pravo pri tej fakulteti. Med drugim predava tudi medijsko pravo. Študentje ga opisujejo kot odličnega predavatelja, ki predava zelo zanimivo in si vzame čas za študente. Sodeluje pri številnih mednarodnih projektih. Bil je tudi član novinarskega častnega razsodišča. Leta 2020 je od Zveze društev pravnikov prejel priznanje za mladega pravnika, v zadnjih letih se redno uvršča med 10 najvplivnejših pravnikov po izboru pravnega portala IUS-INFO.

Zgodovinarka in muzealka dr. Kaja Širok v okviru evropske prestolnice kulture pripravlja osrednjo razstavo, na kateri bo prikazana zapuščina svetovnih vojn, migracij, družinskih delitev in različnih interpretacij zgodovine, ki so oblikovale čezmejni goriški prostor. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC bo postavljena v nekdanje skladiščne prostore železniške postaje in bo vrata odprla maja. Dr. Kaja Širok poučuje na Univerzi v Novi Gorici, raziskovalno pokriva področja ustne zgodovine, študije o mejah in spominih ter področje muzeologije. Doktorirala je z disertacijo o življenju na Goriškem v prvi polovici XX. stoletja, objavljeno v knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti. Leta 2014 je bila za dolgoletno delo na področju raziskovanja obmejne zgodovine odlikovana z italijanskim nazivom viteza reda italijanske zvezde. S Kajo Širok se v sredinem Intervjuju pogovarja Nataša Uršič. Foto: Jernej Humar

Kako razume današnji svet, bo vprašanje za novinarja Branka Sobana, zagotovo enega najboljših slovenskih poznavalcev dogajanja v svetu. Resničnost je kruta. Svet je prežet z vojnami, interesi političnih, gospodarskih in medijskih korporacij, s krivicami, zlo slutnjo, da nas bodo pogoltnile podnebne spremembe, ter ugotovitvijo, da se človeštvo iz napak ničesar ne nauči. »Pišem o tem, kar sem videl,« pravi, "in tega je zelo veliko." Kot zunanjepolitični komentator je med drugim poročal s Češkoslovaške po ruski okupaciji leta 1968, pa iz Kaira, Afganistana, Gaze in še bi lahko naštevali. Njegovo ostro pero pa je gotovo najbolj usmerjeno v Rusijo, od koder je poročal kot novinar dopisnik.

Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

Andrej Šporn je Kranjskogorčan, ki je z drugim mestom na legendarnem smuku v Kitzbühlu leta 2010 osvojil srca ljubiteljev smučarske formule ena. A njegova pot ni le zgodba o zmagah in padcih na smučarskih progah, je tudi zgodba o neizmernem pogumu, vztrajnosti, iskrenosti in premagovanju ovir – tako v športu kot v zasebnem življenju. V oddaji Intervju bo govoril o začetkih svoje smučarske kariere, ko je kot slalomski up presedlal na hitri disciplini, napetih odnosih z nekaterimi trenerji, hudih poškodbah, zaradi katerih je moral večkrat premikati meje svojih fizičnih zmogljivosti, svoji ljubezni do lesa, ter o tem, kako se je po slovesu od belih strmin povsem posvetil očetovstvu in družini. Andrej Šporn je vedno sledil svoji poti, njegova trma pa postala ključ do uspeha. Pogosto je bil kritičen do vrhunskega športa, v katerem so, kot pravi, pomembni le še sponzorji in gledanost televizijskih prenosov, ne pa varnost smučark in smučarjev. Prisluhnite nam v sredo ob 10.10 in izvedeli boste, kaj Andreja Šporna še vedno žene naprej – tudi po koncu športne kariere, ki se je s strgano križno vezjo na njegovi najljubši smukaški progi končala leta 2017.

Po 100 letih od prvega zavarovanja je danes naš edini nacionalni park v naši zavesti že prerasel v svojevrstno nacionalno institucijo, pravi dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celo karierno pot, kratko obdobje tudi kot vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda TNP in je brez dvoma eden največjih poznavalcev zgodovine našega edinega nacionalnega parka, ki je preteklo leto dopolnil častitljivih 100 let. Močno je bil vpet tudi v praznovanje, ki smo mu, z vrsto dogodkov in prireditev, namenili kar vse jubilejno leto 2024. »Varstvo je obstoj« je bil slogan praznovanja in to je zaveza tudi za naslednjih 100 let.

Na prvi dan leta 2025 bomo pogledali še malo nazaj. In to v izbor intervjujev na Prvem, ki so najbolj zaznamovali leto 2024. Pogovarjali smo se med drugim o konoplji, literaturi, najstarejšem kriznem žarišču na svetu, smiselnosti prepovedi mobilnih telefonov v šolah, kakor tudi o življenju pilota ter polarnega raziskovalca. Govorili smo tudi o tem, da je obravnava demence zelo razpršena, in spoznavali dogajanje v zgodnjih začetkih vesolja. Mar katerega aktualnega vsebinskega področja v lanskem letu sploh nismo zajeli? Izbor je pripravil Marko Rozman.

Se Kanin skriva v megli preteklosti ali zre v svetlo prihodnost? Naše najvišje smučišče, nekdaj ponos slovenskega turizma, danes nosi bremena iztrošene infrastrukture in neuresničenih načrtov. Od leta 1973 Kanin ni le smučišče, ampak tudi simbol neuresničenih vizij. Danes se zdi, da Kaninu bolj kot plazovi grozijo finančne vrzeli in neizpolnjene obljube. Ali bo Kanin obstal nad številnimi brezni ali pa bo zdrsnil v zgodovino? Država je obljubljala veliko: milijone za prenovo, zakon za zagon, podporo za rast – a dala bore malo. Kako dolgo bo Kanin še čakal na svojo priložnost? Predsednik bovške občinske komisije za oživitev Kanina Danijel Krivec in poznavalec zgodovine smučanja na Kaninu Žarko Mlekuž bosta razkrila zgodbe o vzponih, padcih in vizijah tega edinstvenega smučišča, ki nam ponuja enega najlepših pogledov na Alpe in Jadran.

Na svetovni dan otrok, ko obeležujemo obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, smo v Intervju povabili izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča. Zdi se namreč, da sta spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic, in s tem tudi človekovih pravic, na najnižji točki v zadnjem obdobju. Koliko danes velja človeško življenje? Kakšno vlogo in veljavo še imajo mednarodne organizacije in mednarodno pravo? Kakšna je vloga humanitarnih organizacij, kot je UNICEF? In na katere skupine ranljivih otrok ne smemo pozabiti v Sloveniji?

Članice slovenske ženske alpinistične odprave Lalung 2024 so v začetku septembra v indijski Himalaji v odmaknjenih gorah nad dolino Lalúng preplezale štiri prvenstvene smeri. Glavni cilj odprave je bila 6243 metrov visoka še neosvojena gora Lalung I, na katero sta Patricija Verdev iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Celje Matica in Anja Petek iz Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka uspešno potegnili prvenstveno 2 tisoč metrov dolgo smer, ki sta jo poimenovali Here comes the sun. Drugi članici odprave Ana Baumgartner iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Ljubljana Matica in Urša Kešar iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj sta plezali v bližini baznega tabora in kljub neugodnim vremenskim razmeram preplezali dve daljši prvenstveni smeri. Kako je potekala odprava Lalung 2024, ki je slovenski ženski alpinizem po času zatišja znova postavila na svetovni zemljevid, bodo dekleta predstavila v oddaji Intervju.