Prvaki tedna

Ali je glasbeno okolje primarne družine za nekoga, ki ima ob tem tudi glasbene gene, dober inkubator, ki omogoča hitrejši in uspešnejši glasbeni razvoj? Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da je glasba njegov drugi dom. Violončelo je začel igrati pri petih letih, bobne pa pri desetih. Leta 2009 je diplomiral iz jazzovskih bobnov na konservatoriju v Groningenu, leta 2013 pa magistriral iz komponiranja za film na Konservatoriju v Amsterdamu. Izpopolnjeval se je tudi v New Yorku. Kristijan Krajnčan je bobnar, violončelist, skladatelj, improvizator ter filmski režiser in scenarist. Poseben je predvsem po tem, da klasično in jazzovsko glasbo ter improvizacijske pristope povezuje s filmom, plesom, mitologijo in slovenskim ljudskim izročilom. Njegov slog je težko omejiti na eno samo zvrst. Zanj so značilni izrazita ritmičnost, improvizacija, atmosferičnost in pripovedna zasnova. Že kot otrok je z dedkovo kamero VHS snemal prve filme, zato glasba in film pri njem nista ločeni karieri, temveč dve plati istega ustvarjanja. Jutri bo v Festivalni dvorani na Bledu premierno izvedeno njegovo delo z naslovom Zemlja in sol. Gre za ljudsko suito za godala, tolkala, etno glasbenike in elektroniko, ki je nastala ob 60-letnici radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na Prvem programu Radia Slovenija. Naslov je povezal z dvema simboloma. Zemljo razume kot simbol prvinskosti in človeške končnosti, sol pa kot eno glavnih sestavin alkimije oziroma preobrazbe nas samih in našega pogleda na svet. Kristijan Krajnčan je prvi sin, ki je po očetu prišel v Prvake tedna.

Na prvih straneh biografije gosta tokratne epizode Prvakov tedna lahko preberemo, da je kot vrhunski športnik na največjih tekmovanjih osvojil 50 medalj. Dvakratni olimpijski, štirikratni svetovni in desetkratni evropski prvak na konju z ročaji je veljal za »prvega konjenika in poslednjega romantika«. Lahko bi se zgodilo, da bi postal baletnik, vleklo pa ga je tudi na smučišča in nogometne zelenice. Odločil se je za gimnastiko in postal »bog na konju«, kot so ga poimenovali Japonci. Študij na pravni fakulteti je že med športno kariero nadgradil z uspešno opravljenim pravosodnim izpitom, po seskoku s konja pa se je posvetil odvetništvu. Je eden od soustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, bil pa je tudi ambasador za šport, strpnost in fair play. Miroslav Cerar starejši pravi, da je šport šola lepega vedenja in da je bil vse življenje zahteven do sebe. Pomenljivo poudari: »Nisem bil osredotočen le na rezultat. Želel sem biti čim boljši, se kultivirati, da bi bil močnejši, spretnejši ... Nisem si želel zmagati za vsako ceno.« Kljub temu ali pa prav zato je spisal zgodbo o uspehu. Vsak dan »zrači svoje misli in telo«, tik pred 87. rojstnim dnevom pa je sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Danes se bo s podelitvijo nagrade za ekonomijo zaključil teden Nobelovih nagrad. Vsako leto kot tretjo v nizu podelijo nagrado za kemijo. V novo epizodo Prvakov tedna prihaja prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta Ljubljana, ki letos obeležuje 80 letnico delovanja in je stičišče vrhunskega znanja, radovednosti in vizije ter kraj, kjer nastaja prihodnost – molekula za molekulo, ideja za idejo. Kam se v mednarodnem prostoru uvršča Kemijski inštitut,? Kako sodeluje z industrijo, z gospodarstvom, in kako se znanje prenaša iz laboratorija na trg? Kako prof. dr. Anderluh ocenjuje financiranje znanosti v Sloveniji? Kako bo umetna inteligenca spremenila, vplivala na raziskave na Kemijskem inštitutu? Zakaj sta za prof. dr. Anderluha pomembni struktura in orientacija?

Radio Slovenija bo konec tega meseca dopolnil 98 let. Kako se javni radio znajde v konkurenci številnih komercialnih radijskih postaj, pretočnih vsebin in platform, ki ponujajo skoraj vse po načelu »tukaj in zdaj«? Kako se spreminjajo navade poslušanja radia? Ali podkasti radio dopolnjujejo ali mu jemljejo poslušalce? Kje je meja, do katere lahko javni servis varčuje, ne da bi okrnil svoje poslanstvo? Kako ohranjati zaupanje poslušalcev v času polarizacije in napadov na klasične medije? Ali javni radio pozna in sledi željam in potrebam poslušalstva? Kakšen je položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi javnimi radii? Gost nove epizode Prvakov tedna je direktor Radia Slovenija in podpredsednik Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze Mirko Štular.

5. Avdiofestival se bo danes odvijal v ljubljanski Cukrarni, za njenimi nekoč vlažnimi zidovi pa se je rodila slovenska moderna. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je povezan tudi z bolj oddaljenimi literarnimi svetovi. Ko je prvič prebral delo O latinskem jeziku Marka Terencija Varona, je vedel, da je jezikoslovje služba zanj. Je soustvarjalec Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, avtor epohalnega dela z naslovom Stati inu obstati, v katerem je podrobno predstavljenih prvih 50 slovenskih knjig. Je jezikoslovec in literarni zgodovinar ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Javnost ga najbolje pozna kot urednika in pobudnika spletnih portalov Fran, Franček in Franja. Obožuje latinščino, piše kolumne in eseje, za zbirko z naslovom KA pa je bil med letošnjimi nominiranci za Rožančevo nagrado. Poudarja, da se slovenščina »uspešno spopada« z angleščino, a da je potrebna redna »telovadba«. Kako se slovenščina znajde v družbi umetne inteligence? Ali pohod novih tehnologij, med katerimi je tudi radijcem dobro znani format podkasta, prinaša obrat od pisane h govorjeni besedi? Ali drži, da se med jeziki modeli razmišljanja usodno razlikujejo? Ali je resno mislil, ko je nekoč dejal, da bi s seboj na samotni otok raje kot knjigo vzel glasbeni album? Doktor Kozma Ahačič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je pred šestimi desetletji v Kranju pripravljal in urejal šolsko glasilo Plamenica. Takrat je tudi dobil nadimek Plamen. Pozneje je ustanovil konceptualistično skupino OHO. Poleg Tomaža Šalamuna velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenske pesniške neoavantgarde 70. let 20. stoletja. Ampak poezija je samo ena izmed postaj ali, če hočete, eden od ustvarjalnih otokov v njegovem življenju. Pravnik, pisatelj, esejist, pesnik, ornitolog in zagovornik narave. Doslej je izdal že več kot 50 knjižnih naslovov, njegov opus pa tvorijo proza, poezija, eseji, poljudnoznanstvena dela, otroške slikanice in radijske igre. Je eden od treh ustanoviteljev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada za prozo, leta 2020 Zlatnik poezije, po novem pa ima tudi dve Rožančevi nagradi. V obrazložitvi letošnje nagrade je žirija Esej o otoku označila kot izvirno in večplastno literarno-strokovno delo, ki presega klasične okvire žanra. Z izjemno erudicijo in pretanjenim pesniškim jezikom po mnenju žirije raziskuje otoke ne le kot geografske pojave, temveč kot globoke psihogeografske in intimne prostore človeške duše. Pred časom smo si zapomnili njegovo misel: »Lepota reke je v tem, da prestopa bregove.« Minuli konec tedna je za Esej o otoku drugič prejel Rožančevo nagrado, danes pa je prvič gost oddaje Prvaki tedna.

Nova televizijska nadaljevanka Trezor je napeta mešanica kriminalke, psihološkega trilerja in drame, ki skozi zgodbo o ropu odpira tudi vprašanja družbene neenakosti, moči in odgovornosti. Nadaljevanko je zasnoval in režiral Matevž Luzar, eden vidnejših slovenskih filmskih in televizijskih ustvarjalcev. Za svoje dosedanje delo je prejel 32 nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada. Nase je opozoril že s študentskim filmom Vučko in nato s celovečernim prvencem Srečen za umret. Film Orkester, ki je prejel Vesno za najboljši film in bil tudi slovenski kandidat za oskarja, je nastajal sedem let. Z ekranizacijo Golobovega Jezera je v slovensko televizijsko produkcijo prinesel estetiko skandinavskih noir kriminalk. Ob predstavitvi Trezorja je zastavil zanimivo vprašanje: »Ali je bolj kriv tisti, ki trezor oropa, ali tisti, ki polni sefe?« Kaj je Matevžu Luzarju dal študij teologije, preden je vpisal režijo na AGRFT? Ali je kot ljubiteljski šahist vedno dve potezi pred svojo filmsko ekipo? Ali bo nekoč posnel zgodbo o slovenski smučarski evforiji v 80. letih, nekakšni uverturi v slovensko osamosvojitev? In ali še vedno misli, da vztrajanje v coni udobja pomeni umetniško smrt?

Ali zadnji dve desetletji živimo v obdobju permanentnih kriz? Je čas, ki ga živimo, mogoče primerjati z nočno moro, ko gre iz slabega na slabše, ko nočni mori ni konca, situacije se ponavljajo, mi pa iz tega kroga ne moremo izstopiti? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je dr. Peter Klepec, filozof, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redni profesor filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku. Poznamo ga kot urednika uspešnih filozofskih čitank, ureja pa tudi revijo Problemi. Je tudi avtor odmevnih knjig; izpostavimo zgolj naslova zadnjih dveh: Časi nočne more in Matrice podrejanja. Kapitalizem in perverzija 2. Ali lahko demokracija sploh deluje, če državljani ne živijo več v istem simbolnem in informacijskem svetu? Kaj pomeni nov tip gospodarja, ki ga dr. Klepec poimenuje »utrgani gospodar«? Zakaj politika ne govori o krizi sistema, o krizi kapitalizma, pač pa o slabostih posameznika ali kolektiva v smislu, da nismo dovolj konkurenčni, ustvarjalni, reformirani, prilagojeni trgu …? Zakaj napadi na različne institucije in pozivi k njihovemu ignoriranju postajajo del nove normalnosti? Ali je drugačen svet mogoč? Ali je zdaj čas za razpravo o alternativah obstoječemu?

Končujejo se poletne šolske počitnice, marsikateri učenec ali dijak si jih bo zapomnil po odlični taborniški izkušnji. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo na prvi šolski dan odšel v novo službo – postal bo načelnik Zveze tabornikov Slovenije. A pojdimo po vrsti. Če bi imeli na voljo zgolj eno besedo za njegov opis, bi bila najprimernejša beseda prostovoljec. Nekoč dijak Gimnazije Vič, pozneje študent Pravne fakultete v Ljubljani, je gasilec postal iz radovednosti in po naključju, a kmalu ugotovil, da je to zanj prava stvar. Že več kot 20 let je Močvirski tulipan – tako se namreč imenuje taborniški rod, ki mu pripada. Iz njegovega življenja lahko izluščimo še eno zanimivost – v delovnih skupinah in ekipah je po navadi najmlajši član. Njegovo delo je opaženo in že večkrat nagrajeno. Leta 2018 je prejel priznanje »Prostovoljec leta«, ki ga podeljuje Mladinski svet Slovenije. Lani so mu podelili bronasti znak Civilne zaščite. O taborništvu, ki je pri nas prisotno že več kot 100 let, o učenju za življenje, aktivnem državljanstvu, prostovoljstvu in uresničevanju strategije taborništva se bomo pogovarjali v naslednji šolski uri. Pred kratkim je prvič stopil na vrh Triglava, danes pa prvič v Prvakih tedna: Urban Lečnik Spaić, novi načelnik Zveze tabornikov Slovenije.

Avtobusna postaja Ljubljana se danes po 62 letih delovanja na sedanji lokaciji seli na novo začasno lokacijo ob Masarykovi cesti. Kako bo ta korak v procesu izgradnje Emonike vplival na življenje Ljubljane, naslednice Emone? »Mesta niso grajena za avtomobile, ampak za ljudi,« pravi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janez Koželj. V prvih letih tega tisočletja je s sodelavci zasnoval Vizijo Ljubljana 2025 ter nato kot dolgoletni mestni arhitekt, urbanist in podžupan Ljubljane skoraj dve desetletji vodil njeno uresničevanje. So se arhitektova hotenja in vizije uresničili? Je Ljubljani uspela preobrazba v sodobno, trajnostno usmerjeno prestolnico? Je naša prestolnica postala prostor druženja ter izmenjave dobrin in informacij? Je znova postala živo mesto? Avantgardni arhitekt in pedagog se pri svojem delu drži dobro znanega načela: »Razmišljaj globalno, deluj lokalno.« Eden od njegovih stanovskih kolegov je zapisal, da profesor Koželj na sodoben način uteleša renesančni ideal univerzalnega človeka. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil asistent profesorja Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega učenca. Kakšna je njegova vizija Ljubljane leta 2050? Tudi na intervju za oddajo Prvaki tedna je prišel s kolesom. Častni meščan Ljubljane, profesor Janez Koželj.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna bi mogoče mirno poučevala francoski in španski jezik, ali pa bi se v vlogi ravnateljica te dni ukvarjala s kadrovsko popolnitvijo zbornice na eni izmed slovenskih osnovnih ali srednjih šol. Mogoče, če ne bi bilo tistih požaganih dreves, ki so v osemdesetih letih v Rožni dolini jemala pogled pomembnemu partijskemu funkcionarju. Primer jo je kot mlado aktivno državljanko razjezil do te mere, da se je odločila primer novinarsko raziskati in s predlogom odšla na Radio Študent, kjer so zgodbo sprejeli. Okoljske teme so ji bile očitno blizu, med petletnim delovanjem na Radiu Študent ji je veliki novinarski met uspel, ko je skupaj s kolegi odkrila, da je tovarna Iskra v reko Krupo izpuščala strupene snovi. To je bila takrat velika zgodba oziroma kot bi rekli danes afera. Pisala je za Tribuno in Mladino, dobila štipendijo za izpopolnjevanje novinarskega dela v ameriški medijski hiši CNN. Kmalu po vrnitvi iz Amerike je postala direktorica komercialne televizije Kanal A. Pred natanko tridesetimi leti je prvič kot uslužbenka prestopila prag nacionalne rtv hiše, kamor sta jo pripeljali Ema in Miša Molk. V naslednjih letih je soustvarila nekatere legendarne oddaje Televizije Slovenija. Za tem je bila vodja stikov z javnostmi na Kolodvorski 2 do 4. Najprej je bila pomočnica, nato med letoma 2019 in 2021 direktorica Televizije Slovenija. Septembra 2024 se je zavihtela na mesto predsednice uprave RTV Slovenija. V zadnjih dneh se je spet veliko omenjalo njeno ime v povezavi z likvidnostnimi težavami javne radiotelevizije. Ali je za nastali položaj kriva država ali bi morala drugače delovati in ukrepati uprava javnega zavoda? Po letu dni na mestu predsednice je lani resignirano dejala, karkoli v RTV Slovenija vzameš v roke, je s tem kaj narobe. Ali je nacionalka prevelika za slovenske razmere, ima preveč zaposlenih, je preveč potratna, ali se sredstva porabljajo neracionalno? Ali pa si močnega in dobro delujočega javnega rtv servisa ne želi slovenska politika? Bi bilo nacionalko najenostavneje sanirati po poljsko grškem scenariju ugasnitve in ponovnega zagona? Ali bo kriza javnega rtv servisa trajala dokler bo »umeščen v neprijazno normativno okolje«.? Kako bo na reševanje težav vplival napovedani posvetovalni referendum o ukinitvi rtv prispevka? Gostja Prvakov tedna je predsednica uprave RTV Slovenija, Natalija Gorščak.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je junija prejela nagrado Evropskih olimpijskih komitejev Piotr Nurowski in se uvrstila med šest najboljših mladih športnic in športnikov Evrope. Ukvarja se s športom, ki je v očeh marsikoga nevaren, adrenalinski in hkrati zelo kompleksen. Je odlična gorska kolesarka. Njen največji uspeh je naslov mladinske svetovne prvakinje v olimpijskem krosu. Ob tem ima še tri naslove evropske prvakinje in tretje mesto z Olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru. Letos je maturirala na Športni gimnaziji Šiška, namerava študirati menedžment, pred njo pa je nastop na svetovnem prvenstvu. Njen trener je njen oče, njena družina pa se je prilagodila njeni poti vrhunske športnice, vključno z družinskim proračunom. Prepričana je, da je treba na poti do zastavljenega cilja vztrajati ne glede na vse ovire in prepreke. Veliko bere, rada piše, njena najljubša jed pa so gratinirane palačinke s skuto. Trenutno je na višinskih pripravah v Livignu, od koder se je oglasila v oddajo Prvaki tedna. Maruša Tereza Šerkezi.

Profesor doktor Ivan Šprajc, arheolog in arheoastronom, se že od študentskih let posveča raziskovanju majevske civilizacije. Rojeni Mariborčan, ki je v Ljubljani diplomiral iz arheologije in etnologije, je v Mehiki doktoriral iz antropologije. V tem tisočletju je vodil dober ducat raziskovalnih arheoloških odprav na polotoku Jukatan, ki so pripeljale do osupljivih odkritij. Nedavno je odkril več kot 1300 let staro majevsko mesto Minanbé. Ko smo mediji komajda dobro posredovali novico o dosežku, je prišla novica o odkritju še enega, bistveno večjega mesta, imenovanega El Yesal, ki je bilo eno največjih majevskih naselbin v osrednjem nižavju Jukatana. Kaj vključujejo tehnične, logistične in znanstvene priprave na takšne odprave? Zakaj so odprave časovno omejene? Kakšno prednost ima mačeta pred sodobno tehnologijo? Zakaj so Maji imeli ob 365-dnevnem še 260-dnevni koledar? Ali res v sodobni arheologiji ne obstajajo naključja? Ko doktorja Šprajca zlasti britanski in ameriški mediji primerjajo z Indiano Jonesom, glavnim junakom istoimenske filmske franšize, nima nič proti temu. Kot pa je dejal v nedavnem intervjuju za Mladino, je treba tej primerjavi dati pravo smer. Namreč, ni doktor Šprajc tak kot Indiana Jones, ampak je Indiana Jones tak kot doktor Šprajc.

Pred tremi tedni je letošnji zmagovalni kres zagorel za roman Kresničevje Ajde Bračič. Pred štirimi leti je kritike in bralce navdušila njena zbirka kratkih zgodb Leteči ljudje, za katero je prejela nagrado kritiško sito. Ker je po izobrazbi arhitektka, se postavlja vprašanje, ali zgodbo načrtuje kot zgradbo - s statiko, temelji in tlorisom - ali pa proces pisanja poteka povsem neodvisno in predvsem bolj svobodno. Mladost je preživela v veliki hiši na robu gozda. Gozd je še vedno njen pomemben bivalni in dogajalni prostor. Odmik od družbe je lahko izjemno dobra metoda za pridobivanje jasnega pogleda nanjo, je prepričana. Kot arhitektka vodi stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. V nagrajenem romanesknem prvencu preizprašuje tudi človekov odnos do okolja in ambivalenten odnos do okoljskih kriz. Zakaj ima do t. i. new agea kritično zadržan odnos? Zakaj je krivda po njenem mnenju eden najbolj neproduktivnih občutkov, ki smo jih ljudje zmožni čutiti? Letošnja prejemnica nagrade Kresnik Ajda Bračič je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.

Na pogovor v Prvake tedna prihaja gost, za katerim je izjemno delaven in slovesen teden. Minuli torek so na gala prireditvi Poletna noč njegove največje brezčasne uspešnice ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija zapeli drugi pevci in pevke. V soboto zvečer je na jubilejnih 45. Melodijah morja in sonca predstavil skladbo Naj morje naju ljubi, ob tem pa prejel še nagrado za življenjsko delo – nagrado MMS Legenda. Besedo legenda velja v njegovi družbi uporabljati previdno, saj pravi: »Bodi legenda, ko te več ni, ne pa živa legenda.« Dodajmo nekaj osupljivih podatkov: do zdaj je odpel približno 10.000 koncertov doma in po svetu, izdal več kot 45 samostojnih albumov, posnel okoli 45 albumov z New Swing Quartetom in več kot 30 albumov z Alpskim kvintetom. Kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec je sodeloval pri več kot 5.000 skladbah. Nastopil je z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Bobby McFerrin, Mercer Ellington in B. B. King. Pri trinajstih letih je zmagal na festivalu za mlade pevce v San Remu. Star komaj petnajst let je že prepeval »30 let«, stal na peronu in čakal, da vlak pripelje njo, dekle črnih las – ter zmagal na Slovenski popevki. Slavni Beatle, sir Paul McCartney, mu je dal bianko menico, da lahko naredi priredbo katere koli izmed njegovih skladb. Ob tem je velik občudovalec Elvisa Presleyja. V začetku leta je dopolnil okroglih 70 let. Bolj kot oziranje v preteklost mu je pri srcu pogled v prihodnost. Pripravlja projekt Rapsodija devet, z nastopi predstavlja še projekt Zlati portret, za jesen pa načrtuje trojni koncertni večer. V življenju sledi načelu: »Če se pretvarjaš, da si nekaj, kar nisi, iz tega ne bo nič.« Gospod Oto Pestner.

Če bi imeli na voljo le nekaj besed za predstavitev gostje tokratne epizode Prvakov tedna, bi dejali, da je vse njeno življenje prepleteno z glasbo. Njen dedek je nastopil na prvi ediciji Jazz festivala Ljubljana, ki je takrat potekal na Bledu, ona je dobrih šest desetletji pozneje umetniška vodja festivala jazza z eno najdaljših tradicij v Evropi. Po izobrazbi je diplomirana kulturologinja. Več kot dve desetletji je bila novinarka kulturne redakcije časnika Delo, poznamo jo kot izvrstno glasbeno publicistko. Leta 2014 se je kot scenaristka in režiserka podpisala pod kratki film Čas za improvizacijo, ki pripoveduje zgodbe mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Filmsko ustvarjanje postane manj presenetljiv podatek v njenem življenjepisu, le spomnimo, da je novinarsko poleg glasbe pisala tudi o filmu in med drugim spremljala festivale od Berlina do Benetk, od Cannesa do Sarajeva. Prepričana je, da je kultura zavezana, da se odziva na družbena dogajanja. Zadnji dve leti je je vodja programa jazza in glasb sveta ter pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. Kljub temu, da je zdaj v drugačni službi, na svet še vedno gleda skozi oči novinarke, saj je prepričana, da novinarstvo ni samo služba, ampak je poklicanost. Kakšen bi bil svet, če bi mu vladal jazz? Kako je živeti z glasbo, ki ti poboža dušo in te boksne v želodec? Od 1. do 4. julija bo že 67. potekal Jazz festival Ljubljana,. Dva dni prej se je v Prvakih tedna uglasila Tina Lešničar, umetniška vodja festivala.

Iz Ljubljane je odšla v Poljansko dolino in se nato spet vrnila v Ljubljano. Glasbeno šolo je obiskovala v Cerknem in Škofji Loki. Pozneje je v Ljubljani končala Srednjo glasbeno šolo in diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer je študirala klavir in kompozicijo. Pianistka, pevka, skladateljica, glasbenica z absolutnim posluhom. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je popu na Slovenskem dala nov izraz, nov zvok, vonj in okus, morda mu je nadela celo novo ime. Njen prvenec je navdušil kritike in poslušalce, v tistem času je odigrala več kot 200 koncertov na leto. Z izdajo novih glasbenih izdelkov ni nikoli hitela, vedno so prišli premišljeno in z razlogom. Prepričana je, da če glasbenik ne najde svoje esence, bo samo še en konfekcijski izdelek. Jezi jo generično poneumljanje poslušalstva, najti notranji mir je zanjo eden večjih uspehov v življenju. Poleg glasbe ima najraje čevlje in mačjo družbo. Letos praznuje 20 let samostojne glasbene kariere. Čeprav ta podatek morda ni povsem točen. Namreč po njenem štetju njenih glasbenih let, jih ni 20 ampak 40. Ne zato, ker bi si umišljala, da si zasluži dvojno štetje let, ampak ker od njenega prvega nastopa v glasbeni šoli mineva 40 let. Obletnico bo čez nekaj dni zaznamovala s koncertom v Križankah, kjer bo nastopila v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi njen album največjih uspešnic na vinilni plošči. Sredi sklepnih priprav se je oglasila v Prvakih tedna. Neisha.

Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Na srečo je ostal zapisan in predan glasbi. Lani junija je bila glasbena prireditev Poletna noč, ki jo navdihuje tradicija slovenske popevke, posvečena ustvarjalnemu opusu Janeza Bončine Benča. Gost ene izmed lanskih septembrskih epizod Prvakov tedna je bil Miha Lampreht. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitični redakciji. Osem let pozneje odide za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najbolj intenzivnega novinarskega stresnega testa. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Lani je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko politična visokooktanska kriminalka. Miha Lampreht je po osnovni izobrazbi pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent.

Na državni praznik – dan Primoža Trubarja – bomo v Prvakih tedna spoznavali sodobne slovenske literarne tokove. Nina Dragičević je doktorica sociologije, pesnica, pisateljica, esejistka in skladateljica. Leta 2014 je izdala prvenec – pesniško zbirko Kdo ima druge skrbi. Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade Vitez poezije prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Njena pesniška zbirka Ljubav reče greva je prejela Župančičevo nagrado. Za intrigantno študijo, ki je tudi njena doktorska disertacija, z naslovom Kako zveni oblast? je prejela svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke. Kako zvenijo razmerja moči v slovenski sodobni družbi? Ali znamo ozaveščeno poslušati? Zakaj je nujno, da se ljudje aktiviramo in povezujemo v politične skupnosti? Doktorica Nina Dragičević je nedavno prejela Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta. Žirijo je prepričala s hibridno zbirko Nemogoče, v kateri odpre premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina. To je povod; vzroki za gostovanje Nine Dragičević v Prvakih tedna pa so veliko globlji.

Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da si bo na pragu letošnjega poletnega solsticija Borštnikov prstan nadel gledališki igralec Aleš Valič. Z igro se je prvič srečal v Pionirskem domu, ko je obiskoval gledališki in lutkarski krožek. Če bi se malo pošalili, bi lahko rekli, da je po koncu gimnazije izbiri igralskega poklica edino alternativo predstavljal vpis na igralsko akademijo. Poklicno pot je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Desetletje in pol je bil član in prvak ljubljanske Drame. Izvrstne igralske kreacije je ustvaril tudi na odru mariborske Drame. Na odrskih deskah tako rekoč vseh slovenskih gledaliških hiš je ustvaril več kot 160 vlog, tem pa je dodal še več kot 40 nastopov v filmih in televizijskih dramah. Ob objavi novice, da bo prejel Borštnikov prstan je v prvem odzivu dejal, da ima srečo, da nikoli ni izgubil veselja do igre. Izjemno delo je opravil tudi v snemalnih studiih nacionalnega radia. Če v iskalnik mediateke naše radijske hiše vpišemo njegovo ime, dobimo nekaj sto zadetkov. Radijske igre za odrasle in otroke, pravljice, interpretacija poezije in proze ustvarjene v svobodi radijske breztelesnosti in z enim najlepših radiofonskih glasov, kar jih premore naš prostor. Pravi, da nenehno išče smisel življenja in včasih se mu zdi, da je zelo blizu. Blizu nam je tudi v ponedeljkovem jutru na Prvem, saj je sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je zgodovinar in umetnostni zgodovinar, ki je sprva želel postati dramski igralec. Šest let je stal za katedrom srednje elektrotehniške šole na Vegovi v Ljubljani. Je eden najbolj prepoznavnih obrazov sodobnega slovenskega sindikalizma. Okroglih 30 let je na strani interesov dela v spopadanju z neoliberalnimi tendencami, ki dajejo prednost interesom kapitala. Prepričan je, da je raven socialne države ena od strateških prednosti življenja v Sloveniji. Zakaj ga jezi besedna zveza socialna kapica in na kaj pomisli ob poimenovanju vitka država? Na aprilskem kongresu je bil ponovno izvoljen za predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja, tam so sprejeli tudi resolucijo za socialno in solidarno Slovenijo. Sindikati so prepričani, da intervencijski zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj, zato so na okopih še pred imenovanjem nove vlade. V Prvakih tedna gostimo predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja in državnega svetnika Branimirja Štruklja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil rojen v učiteljski družini. Že od malih nog mu je blizu zborna slovenska pisana in govorjena beseda. Ne preseneča, da se je fant iz Bohinja navdušil nad hribi. Na pragu polnoletnosti je odšel med alpiniste, drugi pol njegovih športnih aktivnosti je predstavljal nogomet. Najprej je študiral ekonomijo, nato je diplomiral še iz novinarstva. Poslušalci nacionalnega radia že 37 let poznajo njegov novinarski glas in izraz. Poročal je o prvih svobodnih volitvah na Madžarskem in Poljskem, o revoluciji na Češkoslovaškem, o padcu berlinskega zidu. Spremljal je jugoslovanska vojna bojišča v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Desetletje njegove novinarske poti predstavlja delo dopisnika v tujini. Štiri leta je bil dopisnik v Beogradu, šest let v ZDA. Tam je bil, ko se je zgodil 11. september. Kako je dobil intervju z ameriškim predsednikom Georgem Bushem, zakaj je zavrnil pogovor s filmskim zvezdnikom Tomom Cruisom? Slovenski bralci ga poznajo kot publicista, ki je na osnovi temeljitega, preiskovalnega novinarstva napisal vrsto odmevnih knjig. Z Blažem Zgago sta ustvarila trilogijo V imenu države, ki govori o trgovini z orožjem v obdobju slovenske osamosvojitve. Pisal je o »prevarani Sloveniji«, v zadnjem času dviguje prah njegovo delo Vsega hudega me brani, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Pravi, da je še marsikaj ostalo neizrečenega in da bo še o marsičem treba pisati. Sredi prejšnjega tedna se je upokojil, na prvi dan novega tedna je gost Prvakov tedna. Matej Šurc.

Za gosta tokratne epizode Prvakov tedna je najljubši citat iz Vojne zvezd: » Look, I am your father.« (Glej, jaz sem tvoj oče). In fotr jih bo kmalu imel 50. Splošno znano je, da je pri 17-tih pustil šolo in košarko ter se posvetil ohlapno rečeno elektronski glasbi. Ko je dobil prvi pravi »sempler«, ga ni bilo več na spregled. Učil se je in raziskoval. Zase pravi, da ni bil super talent in da je vse prigaral z vztrajnostjo. Velja za »fotra« slovenske tehno scene. In še veliko več. Leta 2014 je prejel prestižno nagrado International Dance Music Award v kategoriji najboljši techno/tech house DJ. Od kluba K4 do Ambasade Gavioli, od ljubljanske Šiške do najbolj prestižnih svetovnih odrov elektronske glasbe. Že desetletja ostaja zaželen na najprestižnejših svetovnih festivalih, njegovi samostojni seti so praviloma razprodani. Ustvaril je remixe za številne svetovne in domače zvezde. Le kdo se ne spomni njegovih dobrodelnih Žurov z razlogom? Je eden najbolj uspešnih slovenskih glasbenih ambasadorjev v svetu. Preseneti z izjavo, da vrti glasbo v prvi vrsti za sebe, in ne da bi ugajal drugim. Hkrati pa pove, da včasih uživa tudi v tišini. Kljub temu, da je doma na vseh celinah sveta, je raje na kolesu kot na letalu O upokojitvi ne razmišlja, ob prelomnici skupaj s soborci in imenitnimi gosti pripravlja glasbeno poslastico leta pri nas. Le nekaj dni pred vstopom v klub 50, je gost Prvakov tedna. Ampak brez skrbi- petdeseta bodo zanj zgolj nova trideseta. V jutru na Prvem je z nami DJ, avtor, producent, soustanovitelj več založb Uroš Umek- DJ Umek.

Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.

Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.

Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nosilec druge najpomembnejše funkcije v Republiki Sloveniji, ki se od poznega popoldneva minulega petka najraje predstavi kot prvi med enakimi. Policist in magister managementa, eden najbolj kontroverznih obrazov novejše slovenske politike, ki je svojo prepoznavnost zgradil predvsem z mobilizacijo nezadovoljstva med ljudmi v času kovidnih ukrepov in z močno navzočnostjo na družbenih omrežjih. Predsednik najmanjše stranke novega sklica Državnega zbora, ki je bil nekoč kratek čas politični sopotnik Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Suverenist, ki bi Slovenijo odpeljal iz Evropske unije, zveze NATO in Svetovne zdravstvene organizacije. Politik, ki je notarsko overil izjavo, da ne bo nikoli politično sodeloval z Janezom Janšo. Graditelj, ki je prepričan, da je gradbeni material bolj porabiti za mostove kot zidove. Po izvolitvi so ob čestitkah prišli tudi pomisleki, ali je moralno primeren za ugledno državniško funkcijo. Razlog za kritično privzdigovanje obrvi je pravnomočna obsodba zaradi zavarovalniške prevare. Nekatere nejasnosti okoli dogodkov, ko je še služboval v slovenski policiji, pojasnjuje z nagradno premestitvijo in rumovimi kroglicami. Ljubitelj teka in pohodništva, ki je predsednik Zveze vaterpolskih društev Slovenije. Gost Prvakov tedna je novoizvoljeni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Zoran Stevanovič.

» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.

Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.

Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.

Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.

Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.

Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Ko je s prvo skupino nastopal na obmorskih terasah, je bil tako mlad, da so za njegove večerno nočne izhode morali podpisati starši. Z učiteljico klavirja se nista najbolje razumela, ker je preveč improviziral. Z družino so iz socializma za dve leti odšli v Ameriko. Iz New Yorka se je vrnil s funky ritmi in kavbojkami. Zaradi slednjih je prišel v konflikt še z eno učiteljico- razredničarko. Po osmih letih igranja v skupini Martin Krpan je prišlo desetletje in pol z Agropopom, ki je bil več kot band, bil je gibanje. Kot avtor sodeluje s številnimi slovenskimi izvajalci. Bil je glavni "krivec" za glasbo in aranžma skladbe Svobodno sonce Slovenskega band aida, ustvaril je brezčasno Od višine se zvrti. Ne verjame v naključja, prisega na samodisciplino. Na rojstnodnevni zabavi je pred več kot 20-timi leti spontano nastala njegova zdajšnja zasedba Rock Partyzani. Rad skoči na daljši sprehod, vsak dan dela tibetanske vaje. Ker je lani in letos z njim in njegovim delom povezanih nekaj okroglih obletnic in ker je tudi za naslednje leto ostala še kašna prelomnica je gost zadnje epizode Prvakov tedna v letu 2025, Aleš Klinar- Klinči.

Kot otrok si je želel postati zdravnik, v sedmem razredu osnovne šole pa nekoliko spremenil karierne cilje, namreč medicino je zamenjal za teologijo. Marsikdo bi rekel, da gre za velik obrat, a sam pravi, da je ostal pri izbiri poklica, s katerim je blizu ljudem. Odraščal je tako rekoč v župnišču, spominja se, da dan ko je njegov oče duhovniško obleko zamenjal za škofovsko opravo, v njihova življenja ni prinesel velike spremembe. Gimnazijo je obiskoval na Slovaškem, teologijo je študirali v Bratislavi in na Dunaju, doktoriral je v Ljubljani. Pripravništvo je opravil pri svojem očetu v Moravskih toplicah. Upošteval je njegov nasvet, da bo moral iti svojo pot. Postal je vojaški kaplan, nato služboval kot duhovnik v Trstu, po vrnitvi v Slovenijo skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Poleg tega vodi tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani. Izkustveno ugotavlja, da pridiga ne sme biti daljša od dvanajstih oziroma največ petnajstih minut, in tudi, da Chat GPT ne napiše dobre pridige. Pravi, da bo Cerkev morala prenoviti jezik s katerim nagovarja vernike. Je oče dveh odraščajočih otrok, reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Dalmatin, Küzmič in Trubar, označuje kot živo dediščino. Znamenite besede slednjega "Stati inu obstati" so tudi njegov kažipot. Junija je bil izvoljen, pred tednom dni pa umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob začetku šestletnega mandata je bil gost oddaje Prvaki tedna dr. Aleksander Erniša.

Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.

Slovenski atleti so letos skupaj zbrali devet medalj. Reprezentanca se je na ekipnem evropskem prvenstvu uvrstila med 16 najboljših v Evropi. Skok ob palici je ta čas ena izmed slovenskih paradnih in hkrati ena najbolj kompleksnih atletskih disciplin. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je na evropskem in svetovnem odru skoka ob palici že okrogli dve desetletji. V tem času je na tekmovanjih na prostem in dvoranskih prvenstvih osvojila kopico odličji, nanizala celo vrsto izjemnih uvrstitev in slovenski državni rekord postavila na evropski nivo. Tina Šutej pooseblja olimpijski slogan: : Hitreje, višje, močneje. K temu moramo dodati še vztrajnost, saj so se v njeni športni karieri pojavile tudi krize, poškodbe, tekmovalna smola, nehvaležna četrta mesta. Pomenljiv je podatek, da je vse članske medalje dosegla po dopolnjenem tridesetem letu. Diplomirana biologinja ne razmišlja o koncu kariere, čeprav tudi o olimpijskih igrah čez dve leti govori previdno. Letos je osvojila tri medalje na treh največjih tekmovanjih leta 2025. Srebrna je bila na evropskem in svetovnem dvoranskem prvenstvu, uspeh kariere pa je doživela na svetovnem prvenstvu na prostem v Tokiu, kjer je osvojila bron. Razglašena je bila za najboljšo atletinjo na Balkanu, uvrščena je bila med finalistke izbora za najboljšo evropsko atletinjo leta. Sredi prejšnjega tedna je petič postala najboljša atletinja Slovenije, nekaj dni pozneje z nami v Prvakih tedna.

V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.

10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat

Minuli teden je bilo na mariborskem baletnem odru zelo slovesno, saj so obeležili dve pomembni obletnici: 20 let je minilo od premiere predstave Radio and Juliet in 10 let od baleta Peer Gynt. To je povod, da v tokratni epizodi Prvakov tedna gostimo svetovno priznanega koreografa in umetniškega vodjo Baleta SNG Maribor, Edwarda Cluga, ki se je podpisal pod obe predstavi. Edward zase pravi, da je romunski plesalec in slovenski koreograf. Kot otrok je treniral smučanje, nato je izkusil surovo življenje v baletnem internatu v Romuniji. Ko se je osamosvojila Slovenija, je Edward postal Mariborčan. Pravi, da je Maribor prostor, ki ga potrebuje, da je lahko on. Ker so ga utesnjevale meje klasičnega baleta, je meje sodobnega baleta zarisal na novo. Deluje globalno od milanske La Scale do moskovskega Boljšoj teatra, od Dunaja, prek Zuricha do Dortmunda. Kljub temu, da so začele prihajati ponudbe za službe iz najbolj uglednih baletnih hiš sveta, ostaja zvest Mariboru. Poznavalci pravijo, da je eden redkih koreografov, ki še pripoveduje zgodbe. Mnogi Slovenci so ga podrobneje spoznali predlani ob ogledu ganljivega dokumentarnega filma z naslovom Uživajte, oder je vaš. Pravi, da vedno sanja v skladu z zmožnostmi in mogoče en korak naprej… Minuli vikend, v petek in soboto, je Edward Clug tudi sam zaplesal pred mariborskim občinstvom. Zdaj je v našem mariborskem studiu pred mikrofonom oddaje Prvaki tedna.

Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.

Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.

Bila je nedelja, 20. oktober, pisalo se je leto 2013 in Metina lista je postregla s prvo skodelico metinega čaja. Glavna in odgovorna urednica ter ustanoviteljica Metine liste Nataša Briški je v šesto epizodo kot gosta povabila Aljaža Pengova Bitenca, v sedmi je bil že njen sovoditelj. Nedavno sta Nataša in Aljaž objavila že 300-to epizodo podkasta Metin čaj, a to je le ena ustvarjalna dimenzija Metine liste, ki je okolju prijazna spletna postaja za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha. Nataša Briški, novinarka, politologinja, svetovalka za strateško komuniciranje, športna poročevalka, nekdanja dopisnica POP Tv v ZDA, ambasadorka destinacije Kočevsko, šepetalka medvedom in dekle, ki zmore s smučmi na severni tečaj. Aljaž Pengov Bitenc, politični analitik, eden prvih slovenskih blogerjev, podkaster, odgovorni urednik Radia Kaos, radijski voditelj, ki se enako dobro znajde v slovenskih ali luksemburških studiih in borec za pravice mačk. Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc gosta tokratne epizode Prvakov tedna.

Gostji ene izmed avgustovskih epizod Prvakov tedna sta bili aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in zgodovinarka doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za Palestino. Gostja epizode Prvakov tedna pred Dnevom državnosti je bila predsednica Državnega zbora magistrica Urška Klakočar Zupančič. Konec maja se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je izvrsten novinar, ki bo prihodnje leto obeležil 30 let svojega medijskega delovanja in ustvarjanja. Novinarsko pot je začel pri prvi črki abecede, dobesedno, saj je veščine novinarske obrti začel spoznavati na slovenski komercialni televiziji, ki si je ime nadela po črki a. Po komercialki je prišla nacionalna televizija, kjer je delal kot novinar v informativnem programu in v zunanjepolitični redakciji, vodil je poročila, tv dnevnik in Tarčo. Leta 2005 mu je uspelo v drugem poskusu, izbran je bil za dopisnika RTV Slovenija v Berlinu. Po devetih letih se je vrnil domov, a ne za dolgo, saj je z družino že v začetku leta 2016 spet pakiral kovčke in polnil škatle. Odšli so v Beograd, delokrog njegovega dopisniškega mesta se je raztezal od Beograda do Banja Luke, od Sarajeva do Sofije, od Tirane do Bukarešte, od Prištine do Grčije. Te dni se je po skoraj desetih letih poslovil od srbske prestolnice, na družbenem omrežju X je ob slovesu kot ljubitelj Štoparskega vodnika po galaksiji zapisal tudi stavek: »Hvala za vse ribe.« Kako je hoditi v službo, ki se nikoli ne konča in pri kateri nikoli ne veš, kdaj se bo začela. Ali imata Berlin in Beograd skupnega še kaj drugega, razen prvih dveh črk v svojih imenih? Ali je Srbija ob koncu njegovega dopisniškega mandata res bolj oddaljena od EU, kot je bila ob njegovem prihodu? Kakšna bo prihodnost regije v kateri se prepletajo številni interesi svetovnih velesil? Ali je z vrnitvijo v Ljubljano njegovo dopisniško poslanstvo končano? Ali pa gre zgolj za postanek pred novim dopisniškim poglavjem? Prvi dan po prihodu iz Beograda je gost Prvakov tedna Boštjan Anžin.

Košarkarska legenda, virtuoz pod koši in ikona slovenskega športa. Mednarodna košarkarska zveza ga je leta 2007 uvrstila med prvo dvanajsterico igralcev, ki so jih sprejeli v Hišo slavnih. V dresu jugoslovanske reprezentance je odigral 209 tekem in z njo postal svetovni prvak v Ljubljani, srebrn na OI v Mehiki, še dvakrat srebrn na SP ter trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Čeprav je športno pot začel v Mariboru, je kot Štajerec na »začasnem delu v Ljubljani« z Olimpijo šestkrat postal jugoslovanski državni prvak. Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani so celo izdali malo ploščo, na kateri gledalci vzklikajo: Ivo, Ivo,…Tudi zaradi njega je po zmagi nad Američani v Tivoliju nastal ponarodeli šaljivo, zbadljivi vzklik: »Luna vaša, zlata naša!« Kot košarkarski trener je hitro spoznal, da to ni delo zanj, še hitreje se je odpovedal igranju klavirja, saj je z učenjem končal po prvi šolski uri. V zadnjih letih se je odpovedal tudi igranju taroka, še vedno pa spremlja košarko na klubski in reprezentančni ravni. Tudi zato, ker so po sinu v košarkarske copate stopili trije predstavniki tretje generacije košarkarske dinastije, ki traja že vse od leta 1949. Dva dneva pred začetkom 41. Evropskega prvenstva v košarki za fante je gost oddaje Prvaki tedna gospod Ivo Daneu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je glasbenik, ki sebe označuje za najslabšega strojnega tehnika v državi. Čeprav je naredil križ čez študij agronomije, v besedilih svojih skladb pozornost posveča tudi okoljevarstvenim temam. Novodobni hipi, ki je prepričan, da nobena vojna ne more ničesar rešiti. Samouk na kitari, ki pravi, da je politično korekten rokenrol slaba novica. Ljubiteljski kuhar, ki je kuhinjo na kolesih zamenjal za vožnjo na dveh kolesih. V pripravah na svoj obsežnejši literarni prvenec, ki ga snuje že nekaj let, je napisal približno 500 kolumn na temo hrane. Ko so začeli prihajati dobri odzivi urednikov in bralcev, se je spomnil na svojo učiteljico, ki mu je pri slovenščini dajala dvojke. Mladi lev, ki občasno za vzor jemlje Janeza Bončino - Benča in redkobesednega Keitha Richardsa, Mlakarjevo Vandimo pa ocenjuje za primer enega najboljših besedil v slovenski popularni glasbi. Bil je organizator in voditelj prvega kongresa slovenskih glasbenikov. Vesel je, da so v zadnjih letih mladi glasbeniki prebili zid slovenskega glasbenega »establishmenta« starih prdcev. Ker je prepričan, da je ljubezen najmočnejša sila življenja, ne preseneča, da je ime njegove spremljevalne skupine posvečeno ljubezni. V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja je s skupino Babewatch brhka dekleta vabil k potapljanju ladjic, leta 2025, zadnji četrtek v avgustu, bo na Festivalu Ljubljana nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Gost Prvakov tedna je Matevž Šalehar - Hamo.

Palestinsko prebivalstvo že več kot 75 let živi pod izraelsko okupacijo in blokado. Izrael v Gazi izvaja vojne zločine, zločine proti človeštvu, etnično čiščenje. Vojska strelja na neoborožene Palestince celo na točkah za razdeljevanje pomoči, s preprečevanjem dovoza humanitarne pomoči Izrael lakoto uporablja kot orožje proti civilnemu prebivalstvu. Zdaj smo na zgodovinski točki preloma, ko se odloča o prihodnosti več kot petih milijonov Palestincev. Zakaj večina svetovnih voditeljev ostaja samo pri načelnih obsodbah izraelskih grozodejstev v Palestini? Politika EU je dvolična, nekoherentna in nekredibilna ter ruši sistem mednarodnega prava. Ali je Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov in Evropske unije do zdaj naredila dovolj? Ali se bo pomemben in vpliven del svetovne politike predramil iz svoje otopelosti, se odrekel konformizmu in preračunljivosti ter končno začel ukrepati? Zakaj je rešitev » dveh držav« odraz ignorance dejanskega stanja? Kaj lahko stori posameznik denimo prek gibanja BDS? Gostji tokratne epizode Prvakov tedna sta aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in antropologinja doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za pravice Palestincev.

Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Doktor Miha Kos. Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig pripoveduje o spajanju muzike in kuhanja, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov in seveda tudi brez šport ne gre. Boštajn Napotnik Napo.

V oddaji Prvaki tedna gostimo sogovornice in sogovornike, ki na različnih področjih življenja, bivanja in ustvarjanja beležijo dosežke in presežke, ki jih dvigujejo nad povprečje običajnih smrtnikov. Kljub temu v naš studio ne prihajajo svetovni rekorderji kot po tekočem traku. Nasprotno, so prej izjema kot pravilo. Ko vrhunski športniki presežejo starostno mejo 30 let, se običajno postavi vprašanje, koliko časa bodo še vztrajali. V nasprotju s tem, je gostja tokratne epizode Prvakov tedna pri tridesetici šele stopila v svet športa, v katerem je v desetletju in pol, ki je sledilo, postala ultimativna številka ena na svetu. Če smo dosledni, moramo povedati, da je kajak na mirnih vodah zamenjala za mir in spokoj morskih globin. Alenka Artnik Burghardt je 10. julija letos na Long Islandu na Bahamih dosegla nov mejnik. Z enojno plavutjo se je potopila 123 metrov globoko in za meter popravila lastni rekord iz leta 2021. Izkustveno pove, da jo je življenje naučilo, da mora biti prisotna. In da se ne smemo oklepati preteklosti.« Še en njen citat se glasi: » V vodi sem lahko v celoti jaz.« Ali bo zlatim medaljam s svetovnih prvenstev, lahko dodala tudi olimpijsko odličje? Ali bo potapljanje na vdih postalo olimpijska disciplina? Zakaj je zavedanje o pomenu varovanja okolja in nevarnosti podnebnih sprememb tako močno prisotno ravno med športnimi potapljači? Kdaj si bomo lahko ogledali dokumentarec o svetovni rekorderki v potapljanju

Vsako leto na začetku poletja se v medijih in na družbenih omrežjih pojavijo bralna priporočila za dopustniške dni, ko se zdi, da so tudi manj zagreti bralci pripravljeni v prtljago vključiti knjigo. Izpod peresa gostje tokratne epizode Prvakov tedna sicer ne prihajajo lahkotne zgodbe, ki jih konzumiramo med etapami plažnega dremeža. Kljub temu za njene romane v slovenskih knjižnicah nastajajo čakalne vrste. Je tudi kolumnistka britanskega časnika The Guardian, ki ima vsaj tri ducate milijonov bralcev. Njena zbirka kratkih zgodb Razvezani iz leta 2017 je prejela nagrado za najboljši prvenec na slovenskem knjižnem sejmu. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman Mojstrovina. Drugi roman je naslovila Plima, po redosledu naravnih pojavov plimi sledi oseka, v njenem opusu pride za Plimo September. Roman, ki odpira bolečo temo nasilja v družini ji je pred mesecem dni prinesel čast prižiganja kresnega ognja na ljubljanskem Rožniku. Pravi, da živi za strukture in red, morda za to, ker je v mladosti igrala šah. Sebe opisuje z besedo snob, predvidevam, da to izhaja iz samoironije, ki je precej blizu. V portfelju njenega prostega časa najdemo pasji lajež in mačje predenje. Gostja Prvakov tedna je letošnja dobitnica nagrade kresnik, pisateljica in publicistka Ana Schnabl.

Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.

Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.

Že dolgo časa živi med Piemontom in Prlekijo. Pri petnajstih je razmišljala o medicini in umetnosti, nato pa je na željo svoje mame vstopila v salezijanski red. Kot redovnica se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja na Razkrižju postavila na stran slovenskega jezika in padla v nemilost pri svojih nadrejenih znotraj Cerkve. Leta 1993 je postala Slovenka leta. Po izobrazbi filozofinja in klinična psihologinja je leta 2001 zapustila redovniške vrste. Odtlej predava, poučuje, piše knjige in kot pravi, ves svet je njen dom. Svojo pot opiše z besedami: poglabljam znanje, širim zavest, krepim notranjo moč, preraščam bolečino, prevzgajam svoj um, da brusi svojo ostrino brez obsojanja. Prepričana je, da lahko navdih v preprosti vsakdanjosti najdemo v na videz nepomembnih, obrobnih stvareh. Za srečo se ni treba pehati, ni treba bežati iz vsakdanjega življenja, da bi jo našli nekje na koncu sveta. Sreča je že tu, v nas samih, le odkriti jo moramo. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Vida Žabot Coppo.

Tokratna gostja bi lahko že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odplesala v Boston in zdaj bi jo v oddajo Prvaki tedna vabili z velikih, svetovnih plesnih odrov. A zgodilo se je drugače. Po naključju je izbrala študij novinarstva, brez velikih pričakovanj, da bo kot novinarka opravljala poslanstvo, s katerim bo razkrivala nečednosti in šibkejše zavarovala pred močnejšimi. Čeprav v mladosti ni marala javnega nastopanja, je postala eden najbolj prepoznavnih televizijskih obrazov pri nas. Prehodila je pot od komercialne do nacionalne televizije in osvojila naziv zaupanja vredne voditeljice. Kako teče tedenski proces nastajanja raziskovalne oddaje, kako pluje med čermi vodenja visokooktanske, kritične in polemične oddaje, zakaj je treba poslušati odgovore do zadnje besede? Kako se sooča z očitki, da pripada »globoki« državi, drugič spet, da je janšistka, tretjič, da so jo nastavili levi? Ali jo jezi, da jo nekateri politiki vztrajno naslavljajo »gospa Erika«? Ali verjame v moč raziskovalnega novinarstva? Ali smo res postali družba, ki tolerira nezakonitosti? Kako doseči najboljši približek objektivnosti? Ali je resnica vedno samo ena? Ali je debela koža prirojena ali pridobljena? Kako se regenerira po napornih oddajah, o čem razmišlja med dolgimi pohodi in tekom? Pred koncem tokratne sezone Tarče se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.

Ob predstavitvi gostje tokratne epizode Prvakov tedna, sem v manjši avtorski zadregi, saj se iz njenega življenjepisa zrcalita njena multi disciplinarnost in vsestranskost. Arhitektka z doktoratom iz filozofije, oblikovalka nakita z londonskim magisterijem iz umetnosti, direktorica Muzejev radovljiške občine, avtorica nagrajene razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Čebelarka, ki je prepričana, da so čebele več kot le opraševalke in nabiralke medu– skozi zgodovino so bile namreč simbol modrosti, reda, nesmrtnosti in božanske povezanosti. Doktorica Petra Bole je avtorica in soavtorica več strokovnih del, med njimi: Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev in Trgovina s kranjsko čebelo. Navdušuje jo čebelja usklajena kolektivna inteligenca in poudarja, da so čebele vez med vidnim in nevidnim svetom. Doktorica Petra Bole, ki se je nedavno podpisala pod knjigo z naslovom Mitologija in simbolika čebel je dan pred svetovnim dnevom čebel gostja nove epizode Prvakov tedna.

Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.

Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak, zdravnica, raziskovalka, ki je že od leta 2000 predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njena subspecializacija je poklicna in okoljska epidemiologija. Neznanje, amaterizem, dušenje požarov in profit, so besede s katerimi označuje okoljsko odločanje pri nas. Kritična je do razvpitega kanala C0, nasprotuje ideji postavitvi sežigalnic odpadkov. Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni. Medicina dela je področje medicine, kjer rezultatov svojega dela ne vidiš nikoli ali pa jih vidiš čez 30, 40 let, pomenljivo opozarja doktorica Dodič Fifak. Seznam poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom dopolnjujejo novodobne bolezni V zadnjih letih je vse več izgorelosti, ki je posledica med drugim tudi stresa in mobinga. Tudi delo na domu ima svoje negativne posledice. Starejšim delavcem bi morali omogočiti prilagojeno delo, namesto da jih prisilno upokojujemo je še eden izmed njenih pogledov. Lani decembra je prejela Red za zasluge Republike Slovenije. V obrazložitvi so zapisali, da je s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje. Na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je bila z nami profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak.

»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da njegovo približevanje novinarstvu traja že vse življenje. O nobenem od poklicev, ki jih je opravljal, ali stvari, ki jih počne, ne govori kot o poslanstvu. Presenetljivo, ker za seboj pušča sledi, ki so posledica trdega in temeljitega dela, ki ga opravlja s filigransko natančnostjo. Ampak presenetil je že kot najstnik, ko je kot naravoslovec, ljubitelj matematike, fizike in astronomije zapustil celjsko gimnazijo in odšel na humanistično, družboslovno gimnazijo v Devin. Zdi se, da je bila to prelomna točka, saj je odtlej njegovo življenje povezano z Italijo. Po maturi je prek Lesota odšel v Ljubljano, kjer je po študiju angleščine in primerjalne književnosti diplomiral na AGRFT. In spet nazaj v Italijo - v Trstu je bil enajst let član ansambla Slovenskega stalnega gledališča in prejel Borštnikovo nagrado za vlogo v Erdmanovem Samomorilcu. Sledil je prihod na Prvi program Radia Slovenija, kjer je vodil oddaji Sotočja in Neobvezno v nedeljo ter torkov jutranji program, nato pa postal urednik razvedrilnega programa. Leta 2016 je postal dopisnik RTV Slovenija v Rimu in nato osem let, kot temu rečemo v novinarskem žargonu, pokrival Italijo in Sveti sedež oziroma Vatikan. Tam je preživel tudi pandemijo covida-19, njegovi dnevniški zapisi so se prelili v knjigo Karantena.Rim. Drži, je tudi pisatelj in prevajalec, kar ne preseneča, saj pravi, da so zanj knjige srečno zatočišče. Leta 2020 mu je DNS podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog. Ljubitelj potovanj, likovnih razstavišč, kulinarike je pronicljiv sogovornik, ki poslušalca, bralca zapelje na povsem nova polja odkrivanja in spoznavanja. Pred nekaj meseci je prevzel naloge odgovornega urednika Radia Koper, v sredo bo prejel Priznanje RTV Slovenija za dosežke v daljšem delovnem obdobju, danes je gost 107. epizode Prvakov tedna.

Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.

»Vreme bo do nižin …« bi lahko bila domislica, s katero bi začel vremensko napoved meteorolog in prognostik, ki vreme napoveduje že več kot 40 let in ga dobro poznamo z radijskih valov in televizijskih ekranov. Za študij meteorologije se je odločil v tretjem letniku gimnazije, čeprav so visoko kotirale tudi: biologija, agronomija, glasba. Kot pravi sam, zanimale so ga študijske smeri, ki ne prinašajo najbolj dobičkonosnih poklicev. Vremenske napovedi oplemeniti s svojo hudomušnostjo in pronicljivostjo, a še vedno ostane resen, strokoven in verodostojen. S tem pa se njegovi talenti še ne končajo, glede na to, da ima glasbene gene, bi se lahko ukvarjal z glasbo. A pravi, da v življenju žal nimamo časa za vse. Z gorskim kolesom se vzpenja in spušča po kozjih stezicah, kamor večina še peš ne pride. Rad hodi na koncerte in v gledališče, vrtnari, bere in kuha. V svojih kolumnah opozarja na pasti globalnega nebrzdanega potrošništva. Prepričan je, da lahko vsak posameznik z zmanjševanjem ogljičnega odtisa prispeva k ohranjanju zeleno modrega planeta. Kako nastaja vreme in kako zanesljive so današnje vremenske napovedi? Ali je z vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu zdaj že vsak sam svoj meteorolog? Dan potem, dan po svetovnem dnevu meteorologije je bil gost 105. epizode Prvakov tedna meteorolog - prognostik Andrej Velkavrh.

Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.

Diplomirana zgodovinarka in filozofinja je postala, ker je že takrat vedela, da v življenju izobrazba in razgledanost prideta prav. Kot izkušena improligašica je slutila, da se bo ukvarjala predvsem z uprizoritvenimi umetnostmi. Ker ji je všeč surovost uličnega gledališča in ker za razliko od klasičnih igralcev, ki igrajo "od znotraj na ven", raje igra od zunaj navznoter, je v Firencah obiskovala šolo fizičnega gledališča. Klovnesa, »rdeči nosek«, improvizatorka, igralka, ulična ustvarjalka. Na Prvem programu Radia Slovenija je redna članica omizja Radio GA GA, na Prvem programu Televizije Slovenija je sovoditeljica in članica ekipe oddaje Kaj dogaja. Raje kot psa na vrvici ima mačko v naročju. Če bi želeli uvodu dodati nekaj dramatičnosti s svetovljanskim pridihom, bi lahko rekli, da živi razpeta med Slovenijo in Ameriko. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Alenka Marinič.

Metlika, Berlin, Novo Mesto, Ljubljana so njena mesta. Kot osnovnošolka je bila pod vtisom Franceta Prešerna prepričana, da je največ, kar lahko človek doseže to, da postane doktor prava. Šolski časopis, dramska skupina, domači filmski večeri, punk in novi val so jo usmerili proti AGRFT. Diplomirana filmska in televizijska režiserka, pionirka slovenskega filma, prva Slovenka, ki je režirala celovečerni film – Varuh meje leta 2002, ki je bil nagrajen na prestižnem filmskem festivalu v Berlinu kot najbolj inovativen evropski film leta in ga je videlo več kot milijon gledalcev. Za Balkanske revolveraše je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Posnela je več kot 40 dokumentarnih filmov: Cesta bratstva in enotnosti, Fant pobratim smrti, Nuba - Čisti ljudje (v so-avtorstvu s Tomom Križnarjem), če naštejemo samo nekatere. Skriti spomin Angele Vode je film za katerega pravi, da jo je najbolj razsul. V lanskem letu nas je osupnil dokumentarec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, za katerega je prejela nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo. Pravi, da jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. V naslednjih dveh mesecih se bo odvrtela največja, pregledna retrospektiva njenega ustvarjalnega opusa. Je tudi pedagoginja in prepričana, da če hočeš biti uspešen, se moraš učiti. Maja Weiss je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.

Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.

Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.

Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici. Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nekoč dejal, da se z lastnostmi za zdravniški poklic rodiš. In ob drugi priložnosti: »»Medicina je lepa stvar, veliko dobrega lahko narediš, kar te tudi osebnostno izpolni. Vendar medicine ne greš študirat, da bi bil dober človek.« V soboto zvečer mu je medijska hiša Večer podelila priznanje bob leta 2024 za pronicljivo izjavo, » da ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč.« Nedavno je postal Delova osebnost leta. Dr. Samo Zver je specialist hematologije, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2017 predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Prepričan je, da bodo krvni raki v prihodnosti popolnoma ozdravljivi. Je zdravnik z veliko začetnico, upornik v plemenitem pomenu te besede, ki odkrito opozarja na nepravilnosti in nesmisle v slovenskem zdravstvu. Ne podpira rekordno dolge zdravniške stavke, a po drugi strani pravi, da si ministrstvo za zdravje, zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Več kot deset let se spopada s Parkinsonovo boleznijo. In tako pozna življenje na obeh straneh zdravniške halje. Obožuje kolo in kolesarjenje, pred 40-timi leti je soustvaril prvi slovenski, studijsko posneti rap komad- Kekec rap. Prof. dr. Samo Zver je gost 98. epizode Prvakov tedna.

Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.

Odraščal je ob slovenskem morju, v slovenski Istri, v okolju, ki mu je dalo odprt mediteranski značaj in ga obdarilo z nalezljivim smehom. Odraščanje v obrtniški družini ga je naučilo delavnosti, marljivosti in vztrajnosti. V ZDA je uspešno zaključil študij aranžiranja in kompozicije. Zase pravi, da je atipičen dirigent. Je avtor in soavtor več kot 400 skladb. Kvantitativno opredeljevanje njegovega opusa je sicer tvegano početje, saj so tudi najbolj dosledni statistiki po navadi v zaostanku. Glasbenemu talentu se je na karierni poti kmalu pridružil tudi smisel za vodenje in upravljanje. Tako smo ga spoznali na odgovornih in izpostavljenih položajih. Bil je direktor Avditorija Portorož, programski vodja založbe Helidon, vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija, in za kratek čas tudi direktor Tv Slovenija. Če bi ga radi zvabili na potovanje, mu morate ponuditi kakšno bolj oddaljeno deželo, na primer Novo Zelandijo. Če ga povabite na nedeljski piknik, ne boste dobili samo izvrstne glasbene kulise, ampak tudi odličnega žar mojstra. Gost prve epizode Prvakov tedna v letu 2025 je mojster Patrik Greblo.

Rodil se je na podeželju Prekmurja ali v glavi slovenske kokoške. Kot študent ljubljanske pravne fakultete je prevzel prve funkcije v ZSMS. Simpatiziranje z idejami Staneta Kavčiča bi lahko pomenilo konec njegove politične kariere. Namesto tega se je zavihtel na vrh Zveze komunistov Slovenije in nekaj let pozneje pod sloganom »Evropa zdaj!« odpeljal delegate s kongresa v Beogradu. Postal je eden od tvorcev ali očetov slovenske osamosvojitve. Bil je prvi predsednik samostojne Slovenije. Značilnosti njegovega političnega delovanja so med drugim analitska sposobnost in trezna politična stališča. V njegovem delovanju se zrcali tudi protestantska etika domačega okolja, »tradicionalno prej nagnjenega h konservativnemu ohranjanju danega kot k radikalizmu sprememb«. Po odhodu iz predsedniške palače so mu mnogi napovedovali dober položaj, pomembno funkcijo znotraj institucij Evropske unije. Ampak postal je upokojenec. Nekateri ob omembi besedne zveze » strici iz ozadja« najprej pomislijo nanj, prepričani, da se nič pomembnega na levem politične polu ne zgodi mimo njega. Rad ima košarko, tvega z mirovniškimi pobudami, velik problem vidi v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj, prepričan je, da je optimizem v politiki pozitivna stvar. Na 34. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti je gost oddaje Prvaki tedna prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan.

Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.

Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja? Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.

Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.

Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.

28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.

V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.

Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.

Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«

Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?

Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.