V steni

Zvonko Požgaj je alpinist, ki je leta 1993 pri komaj 23 letih kot prvi Slovenec stopil na vrh 8611 metrov visoke gore K2, druge najvišje gore sveta. Za vzpon, ki mu je prinesel posebno mesto v slovenskem alpinističnem prostoru, je plačal visoko ceno – hude omrzline prstov na obeh rokah.

A Zvonkova zgodba z gorami se tam ni končala. Že leto pozneje se je vrnil k plezanju in se udeležil odprave v Kanado, leta 1996 pa je bil pomemben član odprave na Ama Dablam, kjer je iz baznega tabora spremljal in usmerjal Vanjo Furlana in Tomaža Humarja pri njunem vzponu. O odpravi je napisal knjigo Ama Dablam – odsanjane sanje, ki jo je posvetil prijatelju Vanji Furlanu.

Zvonko je tudi alpinistični in gorski vodnik ter turnokolesarski vodnik. Gore, avanture in aktivnosti v naravi ga spremljajo že vse življenje. Kljub številnim preizkušnjam ostaja človek, ki skozi življenje stopa z nasmehom na obrazu, odprtim srcem in nalezljivo radostjo do vsega, kar mu življenje prinaša.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:55 Uresničitev sanj.

00:06:00 Cena vrha.

00:11:05 Z notranjo močjo gre lažje.

00:14:10 Začetki na AO Železničar.

00:18:55 Velika stena Monte Rose in »predčasni« Vanja Furlan.

00:23:15 Začetki odprave na K2 leta 1993.

00:30:30 Delo na gori.

00:37:40 Težavnost na gori, »bottleneck« in vrh.

00:40:40 Številne težave pri sestopu z vrha.

00:45:35 Moč pozitivnega razmišljanja.

00:48:35 Zapleti na taboru 4.

00:55:00 Prihod nazaj v bazni tabor, slovo od Boštjana Kekca in odhod domov.

00:58:15 Vrnitev v »ustaljene« tirnice, odhod v Kanado in situacijska iznajdljivost.

01:03:10 Odprava Ama Dablam 1996.

01:10:15 Film in knjiga o odpravi ter smrt Vanje Furlana in karizma Tomaža Humarja.

01:19:20 Zvonkove aktivnosti po odpravarskem obdobju.

01:23:20 Življenje po K2.

01:26:10 Previdnost je vedno potrebna.

01:29:25 Pot je najpomembnejša.

01:31:10 Avanture v današnjem času.

Miha Pavšek je geograf in etnolog, že več kot tri desetletja raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Ukvarja se z naravnimi nesrečami, klimatologijo, snežnimi plazovi, naravno dediščino in podnebnimi spremembami, že desetletja pa spremlja tudi umikanje Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto. Ob tem je planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje, predavatelj, član različnih organizacij, poveljnik Civilne zaščite občine Trzin in človek, ki je svoje znanje in izkušnje znal vedno na različne načine približati tudi širšemu krogu ljudi.

Objavil je številne strokovne in poljudne prispevke v najrazličnejših medijih, zase pa pravi, da je vsestranski športnik in podnebni geograf, ki je najbolj zadovoljen takrat, ko lahko to dvoje poveže.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Triglavskega ledenika ni več! 00:05:55 Pogoji za obstoj ledenika. 00:12:50 Definicija ledenika. 00:18:30 Zakaj zeleni led ali »zeleni« plaz? 00:20:10 Ledeniška brezna. 00:25:15 Slovenski led v Aleksandriji in Triglavsko brezno. 00:32:00 Raziskovanje triglavskega ledenika. 00:34:50 Bohinjski ledenik. 00:38:45 Prve podobe Triglavskega ledenika. 00:46:20 Pokrajina, ki je ostala za stopljenimi ledeniki. 00:51:20 Tragedija v Nepalu. 00:59:15 Taljenje permafrosta in posledice. 01:04:00 Krušljivost naših gora. 01:09:35 Globalno segrevanja ozračja in vpliv na ledenike. 01:15:20 Visokih gora z ledeniki se je potrebno lotevati bolj premišljeno. 01:21:20 V (naše) gore danes drugače. 01:29:00 Delovanje za skupno dobro. 01:33:55 Smučanje na naših ledenikih. 01:39:40 Najdbe v ostankih staljenega ledenika. 01:42:25 Najdba Oetzi-ja in starodavnega drevesnega debla. 01:44:15 Kaj lahko storimo? 01:48:15 Led se seli v jame. 01:50:50 Vse se spreminja. 01:54:40 »Smučarski skok« z ledenika in strmoglavljenje treh letal. 01:58:05 Izpolnjenost raziskovalca.

Tomaž Jamnik – Mišo je alpinist, gorski reševalec, alpinistični inštruktor in nekdanji načelnik GRS Kranj. Izhaja iz močne generacije alpinistov Alpinističnega odseka Kranj, ki je imela eno vodilnih vlog v zlatem obdobju slovenskega himalajizma. Kot udeleženec ali vodja je sodeloval na 15 alpinističnih odpravah, večinoma v najvišjih stenah Himalaje.

V mladosti je bil aktiven alpski smučar in član državne reprezentance, med drugim tudi državni prvak v slalomu. Svoje vrhunsko smučarsko znanje in zagnanost je po stiku z alpinizmom prenesel v gore. Postal je eden izmed pionirjev slovenskega alpinističnega smučanja in med prvimi opravil številne zahtevne prve spuste.

Zaradi bogatih izkušenj, stabilnosti, mirnosti in odločnosti v ključnih trenutkih je vedno veljal za izjemno zaupanja vrednega človeka, ki je številnim alpinistom predstavljal trden steber opore.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Tomaževi alpinistični začetki.

00:06:00 Prigoda z Dolške Škrbine in s spačkom v Hindukuš leta 1971.

00:10:20 Prvič v Nepalu in razlike med nepalsko ter pakistansko pokrajino.

00:13:15 Odprava na Kilimajaro leta 1972.

00:17:05 Vpliv višine na človeka in izkušnja s K2.

00:21:20 Romantičnost, resnost, uspeh in zapuščina Makaluja.

00:30:05 Razlike pri vodenju med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo.

00:34:35 Tomaževa vloga na odpravi Everest 79' in »kako je ura dobila noge?«

00:39:45 Zahtevna logistika odprave na Everestu.

00:44:35 Z vrhom ali brez.

00:47:50 Odprava na Novo Zelandijo leta 1980.

00:50:05 Odprava v Pamir leta 1983 in takratno alpinistično smučanje.

00:54:50 Ljubezen do smučanja in resnost alpinističnega smučanja.

01:03:25 Odprava Jalung Kang leta 1985.

01:09:05 Teža nesreče na odpravi Gasherbrum 4.

01:13:35 Slavko Svetličič – Slavc.

01:23:05 Smer »Magic line« na K2 leta 1988 in T. Česnov K2 leta 1986.

01:30:55 K2 leta 1993 z doseženim vrhom.

01:35:35 Smrt Boštjana Kekca.

01:40:15 Vrh na 8000aku Broad Peak.

01:44:20 Tomaževe gore po zaključku resnejšega alpinizma.

01:50:25 Tomaž – vodja himalajskih odprav.

01:54:40 Gore nam lahko veliko dajo.

01:57:55 Gore nekoč in danes.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine iz Radovljice, kjer že več kot 20 let vodi zasebno zobozdravstveno ordinacijo. Je družinski človek, popotnik, gornik in alpinist, ki je stal na treh najvišjih vrhovih sveta – Everestu, K2 in Kangčendzengi. Poleg poletnega vzpona na K2 je vrh te divje gore dvakrat poskušal doseči tudi pozimi.

Velik del življenja namenja raziskovanju sveta, pri čemer ga ne zanimajo le vrhovi, temveč predvsem ljudje, narava in vprašanja, ki se ob tem odpirajo, pa tudi skrajne razmere, v katerih se človek znajde. Tomaž zna poseči tudi po peresu oziroma tipkovnici. O gorah piše odkrito in brez olepševanja – o strahu, bolečini, odgovornosti, prijateljstvu, pa tudi o ceni, ki jo za odprave pogosto plačuje družina.

Niso mu tuja niti vprašanja, zakaj človek odhaja v območje smrti, kaj prinese nazaj v dolino in zakaj, kot pravi, pravzaprav noben osvojeni vrh ni samo njegov.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Vsi imamo želje.

00:09:00 Iskanje samega sebe.

00:12:25 Razlika med vzhodno in zahodno civilizacijo.

00:17:30 Z mirno glavo na odpravo.

00:20:35 Otrokom »odpreti glavo.«

00:29:55 Iskanje sreče.

00:33:45 Iskanje miru.

00:39:25 Od ideje do vrha Everesta.

00:46:20 Izkušnja na gori Vinson na Antarktiki.

00:51:30 Kaj je komercialna odprava?

01:59:50 Priljubljenost najvišjih svetovnih gora.

01:05:45 Razlika v pristopu na Everest s Tibeta ali z Nepala.

01:12:30 Ali sta britanska alpinista George Mallory in Andrew Irvine leta 1924 prišla na vrh?

01:14:55 »Sedaj sem človek z Everestom!«

01:16:45 Ideja o mogočnem K2 in lepote Karakoruma.

01:24:45 Vpliv visoke nadmorske višine ena človeka in pomen protokolov.

01:29:25 Pomen vzpostavitve in izvrševanje protokolov.

01:34:45 Primerjava Everesta in K2.

01:38:30 Kangčendzenga, tretja najvišja gora na svetu.

01:46:35 Odprava na K2 pozimi (19'/20').

01:54:15 Odprava na K2 pozimi drugič (20'/21').

02:04:30 Odnos ljudi do gora in soljudi.

02:11:10 Poskus na Gasherbrumu 1 in opravljanje s tveganji v visokih gorah.

02:16:35 Pomen sreče in družine za gornika na svojih poteh v gorah.

02:20:05 Notranja moč posameznika in pomen zaupanja pri gorniških podvigih.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Martina Čufar Potard je v 16 letih tekmovalne kariere v športnem plezanju kar 32-krat stala na zmagovalnem odru. Postala je svetovna prvakinja in evropska podprvakinja. Trikrat je zmagala na tekmah svetovnega pokala, šestkrat na tekmovanju Masters, devetkrat pa je osvojila naslov državne prvakinje. Bila je peta ženska na svetu, ki je preplezala smer z oceno 8b+, in šesta ženska s preplezano smerjo težavnosti 8c. Niso ji tuje niti alpinistične smeri – nanizala je zavidljiv seznam zahtevnih skalnih večraztežajnih smeri npr. v Triglavu, v El Capitanu, v stenah nad Chamonixem, v El Giganteju in drugod.

Martina velja za začetnico slovenskega niza uspešnih deklet v tekmovalnem športnem plezanju. S svojo predanostjo, profesionalnim pristopom k športu in izjemno zagnanostjo je bila vedno vzor mlajšim slovenskim tekmovalkam, ki že tri desetletja tvorijo eno vodilnih reprezentanc v svetovni karavani tekmovalnega športnega plezanja.

Za svoje študijske in športne dosežke je prejela številna priznanja. Z možem Nicom in sinovoma živi v Les Houchesu v Franciji. Martina še vedno veliko pleza.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:05:10 Prva zmaga na tekmi v Kranju.

00:08:30 Pritiski pred tekmo in moč vizualizacije.

00:12:50 Umetne plezalne stene konec 90-ih let.

00:15:30 Začetni stik s plezanjem in zgodnejši plezalni razvoj.

00:19:30 Plezanje v skali.

00:22:25 Trener Tomo Česen, triglavska Sfinga in plezanje zaledenelih slapov.

00:27:40 »Če je motivacija, se vse da.«

00:30:50 Zanimanje za anatomijo, telo in preprečevanje poškodb.

00:35:25 Ogrevanje pred plezanjem.

00:37:30 Martinino izvajanje joge.

00:42:30 Življenje je tu zato, da se učimo.

00:45:30 Pomen in odnos do prehrane skozi čas.

00:50:20 Plezanje za celo življenje.

00:53:45 Skala je element na katerega sem navezana kot na magnet.

00:56:50 Zasoljenost ocen plezalnih smeri.

01:00:30 Opremljanje in preopremljanje smeri v Franciji.

01:05:45 Dolina Yosemite, plezanje poči, smer Golden gate in »usodni« El Capitan.

01:11:15 Francoski jezik in plezanje z Nicom.

01:15:15 Tekma svetovnega pokala v težavnosti v Chamonixu in Liv Sansoz.

01:20:45 Večraztežajno skalno plezanje, prigode z Miho Valičem in izjemnost Jerneja Krudra.

01:25:00 Mož Nicolas Potard in gneča nad Chamonix-om.

01:29:25 Segrevanje v gorah nad Chamonix-om.

01:33:55 Skupnost plezalcev v Franciji.

01:37:15 Spremembe in lepo življenje z nastopom materinstva.

01:44:15 Majhnost Slovenije je lahko velika prednost.

01:46:55 Vrednost in moč športne poti ter priložnosti, ki pridejo naproti.

01:53:20 Martinin idealen plezalen dan in nasvet za mlade plezalce.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Janez Brojan je alpinist in gorski reševalec, eden tistih ljudi, ki so več desetletij svoje znanje in izkušnje nesebično namenjali reševanju ljudi v gorah. Kot dolgoletni načelnik GRS Mojstrana je sodeloval pri več kot osemsto reševalnih akcijah, pomembno prispeval k razvoju sodobnega stenskega in letalskega reševanja ter vzgojil številne generacije alpinistov in gorskih reševalcev. Bil je član znamenitih Mojstranških veveric, preplezal številne zahtevne smeri doma in v tujini, sodeloval na odpravah v Hindukuš in Himalajo ter leta 1973 med drugim opravil prvi smučarski spust z vrha Triglava.

Posebno mesto v slovenski zgodovini ima tudi njegova vloga pri skrivni akciji razvijanja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava junija 1991, v burnih dneh slovenskega osamosvajanja. Za svoje dolgoletno delo je prejel številna ugledna priznanja.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:50 Organizacija razvitja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava junija 1991. 00:08:20 Na proslavi na večer osamosvojitve smo šele dojeli pomen našega dejanja na Triglavu. 00:10:15 Po 35 letih je narodna zastava na Triglavu ponovno zavihrala. 00:15:40 Na Triglavu pri šestih letih z očetom, ki je bil izkušen alpinist in reševalec. 00:18:20 Začetni alpinistični tečaj v Vratih leta 1961, Brojanov raz in prva reševalna akcija. 00:22:00 Začetki v AO Mojstrana, plezanje v Cinah in ideja o Mojstranških vevericah. 00:27:15 Znameniti puloverji članov Mojstranških veveric. 00:29:45 Smer Walkerjev steber leta 1968 v G. Jorasses. 00:32:10 Smer Mrtvaški prt leta 1970 v G. Jorasses. 00:37:40 Odprava v Hindukuš na Istor o Nal (7398m), nova smer v južni steni in nesreča. 00:48:10 Odhod domov, nesreča na cesti in smrt Zvoneta Koflerja. 00:51:20 »Vsi smo bili tudi reševalci.« 00:56:45 GRS Mojstrana je ena bolj obremenjenih reševalnih postaj. 01:01:00 Težavnost reševalnih akcij. 01:04:30 Začetki helikopterskega reševanja in preko 800 reševalnih akcij. 01:07:40 Zahtevna reševalna akcija v Krmi. 01:15:50 Včasih je težko! 01:20:10 Družina reševalecv je vedno vključena. 01:23:55 Že Janezov oče je bil gorski reševalec in tri generacije Brojanov v Steni. 01:27:50 Zadoščenje ob opravljanju poslanstva gorskega reševalca. 01:30:30 Odnos do gora danes. 01:39:15 Osebna odgovornost vsakega izmed nas. 01:41:30 Janez je še vedno zelo aktiven.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Cveto Podlogar je gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki že skoraj tri desetletja živi na Japonskem. Postal je prvi nejaponski gorski vodnik z uradno japonsko licenco. Na Japonsko ga je sicer odpeljalo naključje, tam pa se je ustalil, pognal nove korenine in danes skupaj z ženo vodi gorsko vodniško agencijo. Kot promotor gorske kulture sodeluje celo z japonsko nacionalno televizijo.

Pri enajstih letih je bil že na Triglavu, pozneje je postal alpinist, bil pa je tudi odličen športnik. Vrsto let je bil član jugoslovanske reprezentance v teku na smučeh in nastopal tudi na tekmah svetovnega pokala. Kot vodnik večinoma deluje doma na Japonskem, po službeni dolžnosti pa mu je usojeno svetovno gorniško in plezalno popotništvo, saj japonske goste vodi tudi po Sloveniji in drugod po Alpah in Svetu.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:20 Delo za Elan Japan in začetek šolanja za gorskega vodnika na Japonskem. 00:05:15 Cvetov prihod in začetki na Japonskem? 00:08:30 Integracija v japonsko družbo ter učenje jezika in pisave. 00:14:45 Japonski perfekcionizem in izkušnja z japonskim vlakom. 00:20:05 Potrebno se je prilagoditi. 00:24:20 Japonske gore. 00:27:40 Sneg in smučanje na Japonskem. 00:31:55 »Japonske Alpe«, plazovi in 145mm široke smučke. 00:37:20 Reševalna služba na Japonskem in zgodba z zlomljeno nogo. 00:41:00 Odnos Japoncev do gora in aktivnosti v gorah. 00:47:05 Delo z japonskimi gosti in pomen doživetja. 00:54:20 Japonska natančnost in doslednost ter planinske poti in koče na Japonskem. 00:59:10 Sawanobori – svojevrstna japonska aktivnost v (gorati) naravi. 01:02:15 Poletne vreme, narava, medvedi in šintoizem. 01:07:20 Raziskovanje japonskih gora, gora Fuji in japonsko cesarstvo. 01:11:20 Dolgoletna izoliranost Japonske, samuraji. 01:15:10 Japonski alpinizem. 01:21:40 Baseball, sumo in uspehi športnega ter balvanskega plezanja na Japonskem. 01:27:10 Športno plezanje v skali. 01:29:50 Prednosti in slabosti življenja na Japonskem ali v Sloveniji. 01:33:10 Bi se vrnil v Slovenijo? 01:34:45 Cvetovi spomini na mladostna leta v Sloveniji. 01:38:00 Sodelovanje z lokalno japonsko televizijo. 01:40:50 Še vedno edini nejaponski gorski vodnik. 01:43:45 Če bi danes prvič prišel na Japonsko? 01:47:15 Japonska danes. 01:51:40 Če greš na Japonsko.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Matej Brajnik je policist z več kot tremi desetletji izkušenj, vodja Gorske enote Slovenske policije, alpinist, gornik, gorski reševalec.

Kot odličen poznavalec gorskega okolja je sodeloval pri številnih intervencijah, iskalnih akcijah in preventivnih dejavnostih za zmanjševanje nesreč v slovenskih gorah. Dobro pozna razmere na terenu, izzive sodobnega obiskovanja gora ter spremembe, ki jih prinašajo množični turizem, družbena omrežja in tudi nove tehnologije. Poleg dela v slovenski policiji sodeluje pri mednarodnih programih usposabljanja in izmenjave znanja med policijami.

Matej je tudi vodja Brajnikovega memoriala, ene najzahtevnejših preizkušenj vzdržljivosti in ekipnega duha, na kateri se policisti, vojaki, gorski reševalci in gasilci preizkušajo v različnih športnih izzivih in veščinah.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Razmere v Steni (junij 2026) in zgodnja planinska turistična sezona v naših gorah.

00:07:10 Spremljanje dogajanja v gorah pri Slovenski policiji.

00:10:20 Kakšni smo planinci danes?

00:15:25 Uporaba telefona in navigacijskih aplikacij.

00:20:10 Odgovornost pri objavljanju na spletu in socialnih omrežjih.

00:25:10 »Hiking VS mountaineering.«

00:32:00 Ferate, zelo zahtevne planinske poti in nesreča na Malem Triglavu.

00:35:35 Primer turistov, ki se brez spremstva odpravljajo v gore.

00:39:05 Poslanstvo in delovanje Slovenske policije ter sodelovanje z drugimi organizacije.

00:46:10 Kaj so naloge gorske enote Slovenske policije?

00:50:25 Intervencije v gorskih kočah zaradi kršenja javnega reda in miru.

00:52:25 Razlike pri nesreči pri delu in delovno nesrečo.

00:55:05 Nesreče v gorah in prisotnost policista.

00:59:25 Člani in aktivnosti gorske enote Slovenske policije.

01:06:35 Odgovornost pri udejstvovanju v gorah.

01:13:05 Pomen znanja in izkušenj

01:17:15 Letalska enota Slovenske policije.

01:21:05 Oče me je popeljal v svet gora.

01:24:20 Policijska in druge Matejeve odprave.

01:28:00 »Pohod razuma, volje in moči« oz Brajnikov memorial.

01:35:00 Moč povezanosti, volje, zaupanja in razuma.

01:40:45 Policisti na preizkušnjah.

01:47:35 Obremenitve policistov

01:50:45 Izguba očeta v nesreči na Okrešlju leta 1997.

01:57:35 Matej odnos do gora danes.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Cene Berčič je alpinist, gorski reševalec in človek, ki že desetletja živi tesno povezan z gorami. Njegova alpinistična pot se je začela v Kamniku, od koder ga je vodila v najtežje stene slovenskih Alp ter na odprave v Himalajo, Hindukuš, Ande, Pamir in na Aljasko.

Leta 1981 je sodeloval pri znameniti odpravi v južno steno Dhaulagirija, kjer so s Stanetom Belakom – Šraufom in Emilom Tratnikom preplezali mogočno steno ter doživeli 14-dnevno epopejo na gori – eno največjih epskih zgodb slovenskega alpinizma.

Stal je na vrhovih Pumorija in Čo Ojuja ter opravil številne prvenstvene vzpone doma in v tujini. Dolga leta je dejaven tudi v Gorski reševalni službi Kamnik, kjer je sodeloval pri številnih zahtevnih intervencijah ter mlajšim generacijam gorskih reševalcev predajal svoje znanje in bogate izkušnje.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:40 A bi šel še enkrat v tako steno?

00:04:30 Karizmatični Stane Belak – Šrauf na odpravi Dhaulagiri 1981.

00:07:25 Cenetovi alpinistični začetki.

00:11:20 Odprava 1978 v Hindukuš.

00:17:25 Poljaki, pot domov in nesojen Lotse 1981.

00:24:00 Zasnova odprave Dhaulagiri 1981 in zimska Sfinga s Šraufom.

00:28:40 Zahtevna pot do baznega tabora in prvi pogled na steno.

00:32:25 Težavna aklimatizacija in razsežnosti južne stene Dhaulagirija.

00:37:50 Vstop v steno in prvi dneva plezanja.

00:42:25 Ko se nazaj več ne da in 9 dni v steni!

00:46:05 Začetek sestopa, najden kuhalnik in požar.

00:52:35 Težaven sestop, prve trave in posledice vzpona ter sestopa.

00:58:45 Odrešilna dolina, močne ozebline in nazaj v Kathmanduju.

01:07:50 Amputacija, rehabilitacija, skibucke in teža vzpona V J steni Dhaulagirija.

01:10:25 Šraufovo robantenje in čas po Dhaulagiriju.

01:14:05 Odprava na Ganeš V leta 1994.

01:17:10 Tomaž Humar, skupna odprava in reševanje na Pumori-ju leta 1997.

01:28:35 Nesreča na Nuptseju in težke izkušnje v gorah.

01:32:15 Izkušnje v gorah, opozarjanje na napake.

01:36:25 S Tomažem Humarjem ponovno pod južno steno Dhaulagirija leta 1999.

01:44:35 Teža Tomaževega vzpona ter prigode s telefonom in prisluškovanjem z indijske Himalaje.

01:49:15 Tomaž Humar.

01:51:50 Cenetov vrh na osemtisočaku Cho Oyu.

01:55:15 Gore v nižji predstavi.

01:58:20 Kolikor vložiš, toliko dobiš.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Rožle Bregar je popotnik, gornik, raziskovalec, režiser, direktor fotografije in fotograf, ki je najbolj prepoznaven po svojih vizualno osupljivih in družbeno-okolijsko angažiranih dokumentarnih filmih. Je soustanovitelj in ključni člen kreativne ekipe Vizualist, s katero ustvarja video vsebine, oglase in dokumentarce. Njegovo delo pogosto prepleta ljubezen do narave, gora in avanture z globoko pripovedno noto. Za svoje delo je prejel številna priznanja, doma in v tujini.

Kot pravi sam, se posveča snemanju neulovljivih trenutkov, oddaljenih pokrajin in čustev izjemnih športov v naravi.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:15 Zakaj film?

00:04:10 V stiku s fotoaparatom že od malih nog.

00:07:45 Tehnološki razvoj foto-video opreme.

00:10:20 Razlika med posnetki za film ali YT in socialna omrežja?

00:16:00 Moč filma ali fotografije.

00:19:00 Ustvarjanje tudi izven meja Slovenije in teža kritike.

00:25:00 Filmska outdoor industrija doma in v tujini.

00:28:25 Jure Breceljnik in stik s severom (Grenlandija in Islandija).

00:33:00 Film Zadnji ledeni lovci (2017) in današnja inuitska skupnost.

00:37:40 Primerjava življenja na Grenlandiji in Islandiji z Evropo ali ZDA.

00:40:40 Pomen družinskih vezi na Grenlandiji in prisotnost divjih živali.

00:45:30 Islandija.

00:48:35 Projekt Balkan river defence in problematika rečnih jezov.

00:54:10 Projekt z BBC-jem na Donavi in projekti gorniških filmov v domačih gorah.

00:58:25 Koliko posneti video materiala za 25-minutni film?

01:01:15 Moč in teža neponovljivih trenutkov.

01:04:20 Nenehno učenje, novosti in prisotnost UI.

01:07:50 Vizualni vložki kot novost v slovenskih gorniških filmih.

01:11:25 Kako je nastal film Triglav: pot odrešitve?

01:16:40 Zgodbe in sporočilnost preživelih v filmu.

01:20:40 Popularnost outdor video vsebin.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Tadej Slabe je športno plezanje živel že, preden je postalo šport množic, tekmovanj in plezalnih centrov. Je eden od pionirjev slovenskega športnega plezanja, eden najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev z začetka devetdesetih let ter avtor legendarnih smeri, kot sta Za staro kolo in majhnega psa in Sanjski par. Bil je med prvimi Slovenci, ki so premikali meje težavnosti doma in v tujini ter soustvarjali začetke športnega plezanja pri nas.

A Tadej ni le plezalec. Je krasoslovec, geograf, redni profesor in mednarodno uveljavljen raziskovalec krasa, predvsem pa človek, ki skalo raziskuje tako z rokami kot z znanostjo. Kot dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa je velik del svojega življenja posvetil razumevanju kraškega sveta, obenem pa strastno ostal zvest športnemu plezanju.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:30 Začetki prostega plezanja.

00:05:20 Najprej alpinizem in preusmeritev k športnemu plezanju.

00:10:15 Stik s tujino in začetki dodatnih treningov.

00:14:30 Nervoza na tekmah in prva tekmovanje.

00:17:55 Trening prstov in začetki strukturiranih treningov.

00:21:40 Postavitev športnega plezan ja kot samostojne športne discipline.

00:24:30 Plezanje v skali.

00:29:45 Prvič v Mišji peči, Tedijeva luknja in smer Za staro kolo in majhnega psa.

00:34:30 Današnji Tadejev projekt v Mišji peči.

00:38:10 Občutki pri plezanju in plezanje v vsakodnevnem Tadejevem življenju.

00:44:20 Tadejevo plezanje danes.

00:47:40 Najbolj romantično obdobje plezanja.

00:51:50 Obiski plezalnih centrov in vznemirljivost plezanja v skali na pogled.

00:54:40 Plezalna odvisnost in pomen športne aktivnosti.

00:57:45 Nesreča v telovadnici, z berglami v Mišjo peč in »dobra odvisnost.«

01:00:30 Od plezanja do znanstvenega preučevanja skale.

01:04:50 Preučevanja kraške pokrajine in pridobljene izkušnje pri gradnji cest, železnice ali predorov.

01:08:55 Iz celega sveta hodijo v Slovenijo delat doktorat s področja Krasoslovja.

01:12:10 V Sloveniji je preko 15500 jam in razvitost raziskovanje jam.

01:17:15 Kras po svetu in kamniti gozdovi na Kitajskem.

01:20:05 Zakrasevanje kulturne dediščine in plezanje na piramide.

01:26:45 Kako je nastalo ostenje Mišje peči in fotografiranje z bliskavico v jamah?

01:31:05 Stenske poslikave v slovenskih jamah.

01:34:00 Poškodbe na skali in kraška stena kot naravni spomenik.

01:38:35 Od plezanja k znanosti in od znanosti k plezanju.

01:40:20 Sedanji projekti in projekti v prihodnosti.

01:43:00 Kolikor dela boš vložil toliko boš tudi splezal.

Jože Mihelič je človek mnogih obrazov – alpinist, planinski vodnik, turni smučar, pedagog, profesor športne vzgoje, pisec, fotograf, naravovarstvenik, predvsem pa človek gora. Številne generacije ga poznajo kot izjemnega pripovedovalca zgodb, poznavalca Bohinja in Julijskih Alp ter človeka, ki je gore vedno razumel širše – ne le kot prostor dosežkov, temveč tudi kot prostor spoštovanja, tradicije, učenja in notranje rasti. S svojim življenjskim delom je pomembno zaznamoval slovenski gorski prostor, tako na področju alpinizma kot tudi varstva narave, vzgoje in planinske kulture. Leta 2019 je izšla njegova knjiga Vprašaj Goro, v kateri piše o življenju nekoč in danes, o družini, odnosu človeka do narave, plezanju, gorah, turnem smučanju in še marsičem, pa tudi o vrednotah, ki jih gore lahko podarijo človeku.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Kaj nam lahko gore povedo?

00:05:50 Modrost Jake Čopa in fotograf v človeku.

00:09:45 Motivi, napake in dobra fotografija.

00:13:05 Črna prst in Bohinjske gore.

00:17:25 Kako so Miheliči prišli v Bohinj?

00:25:40 Mladost na sosedovi kmetiji, pri kolarju v Bitnjah

00:31:30 Cepin Jože Čopa, »Šraufova« bajla na Makaluju in Marjonovi plezalni začetki.

00:34:30 Srednja šola na Jesenicah, alpinistični odsek in prijateljstvo s Stankom Klinarjem.

00:40:50 Vzgoja očeta, prvi hribi z očetom in pomen izkušenj v naravi za mlade otroke.

00:48:30 Jožetovi alpinistični začetki in razvoj.

00:53:30 V navezi z bratom – Tinetom Miheličem in Bohinjska smer.

01:02:50 Zgodba z Vrat in Franček Knez.

01:07:05 Poznanstvo z Marjanom Manfredo – Marjonom in Akademska smer v Paklenici.

01:13:50 Bratovska smer v Vršacu.

01:20:20 Popoldanska smer v Vršacu prečenje stene Lepega (Velikega) Špičja.

01:25:55 Jožetove prvenstvene smeri in prijateljstvo s Pavletom Kozjekom.

01:29:10 Nesojena odprava v Kavkaz.

01:33:50 Stik z gorami po plezani dobi.

01:43:05 Služba v TNP.

01:48:05 Hvaležnost Jožetovih tečajnikov.

01:52:45 Široka aktivnost delovanja v TNP.

01:58:00 Varovanje narave in aktivnost Jožetovih vnukov.

02:05:30 Najboljše stvari v življenju so zastonj.

Jože Rovan je upokojeni profesor statistike, dolgoletni planinski delavec in do nedavnega (2018–2026) predsednik Planinske zveze Slovenije, ene največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Je turnokolesarski vodnik, planinski vodnik, markacist, inštruktor markacistov, planinec, gornik, turni smučar, popotnik in pobudnik številnih razvojnih projektov – človek, ki že desetletja soustvarja slovenski planinski prostor.

Njegova pot vodi od družine do poklica, od urejanja planinskih in turnokolesarskih poti do vodenja ene največjih prostovoljskih organizacij pri nas. Pri tem ostaja zavezan goram, skupnosti in ideji, da so poti – tako v naravi kot v življenju – delo ljudi, ki jih ustvarjajo in gradijo.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Delo predsednika PZS.

00:07:55 Številne aktivnosti PZS.

00:12:15 Prostovoljstvo znotraj PZS in njegov pomen.

00:18:15 Izzivi prostovoljstva.

00:21:15 Problematika obnove planinskih koč številnih društev.

00:25:00 Planinstvo skozi turizem predstavlja danes pomembno gospodarsko dejavnost.

00:29:00 Pričakovanja, zahteve in navade današnjih obiskovalcev gora.

00:35:50 Tuji obiskovalci naših gora in rezervacija prenočevanja.

00:41:25 »Ni samo Triglav pri nas, možnosti drugje je veliko!«

00:45:20 Postopnost v gorah in popularnost športnega plezanja.

00:51:45 Začetki turnega kolesarjenja pod okriljem PZS.

00:55:00 Kaj je turno kolesarstvo in število kolesarskih nesreč?

01:02:05 Problematika vožnje s kolesom po planinskih poteh.

01:07:20 Posluh države za razvoj kolesarstva in kolesarskega turizma.

01:12:50 A ima država posluh za potrebe in težave PZS?

01:16:50 Pričakovanja obiskovalcev gora od PZS.

01:21:00 Jožetovi začetki kot markacist.

01:27:20 Stanje danes na področju markiranja, vzdrževanja in urejanja planinskih poti.

01:31:30 Kaj je in kako je nastala Slovenska turnokolesarska pot (STKP)?

01:36:10 Slovenska planinska pot (SPP), ki jo je Jože začel 1968 in končal (aprila) 2026.

01:39:35 Izzivi delovanja PZS danes?

01:44:40 Zakaj je planinstvo danes pomembno v družbi?

01:50:30 Lepo je prespati v planinskih kočah.

01:53:25 Eno glavnih poslanstev PZS je skrbeti za večjo varnost pri udejstvovanju v gorah.

Andrej Velkavrh je po poklicu meteorolog. Od leta 1983 je zaposlen na nekdanjem Hidrometeorološkem zavodu, današnji Agenciji RS za okolje, kjer deluje kot dežurni prognostik. Še kako dobro ga poznamo z malih ekranov, kjer je dolga leta napovedoval vreme v televizijskem dnevniku na Televiziji Slovenija. Večkrat je posegel tudi po pisalu in se zlasti v kolumnah dotikal tem, povezanih z vremenoslovjem, naravo in njenim varovanjem, pa tudi s sodobno družbo in življenjem nasploh. Andrej je tudi predan gorski kolesar in turni smučar. Pa še marsikaj.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:25 V službo s kolesom in pomen stanja duha.

00:07:35 Meteorologija je široka in kompleksna veda.

00:11:25 Napovedovanje vremena v hribih.

00:15:50 Problematika napovedovanja vremena v eni točki.

00:20:05 Kratkoročna in dolgoročna točnost vremenskih napovedi?

00:25:55 Zakaj so napovedi lahko različne?

00:33:20 Kako delujejo meteorološki modeli?

00:40:00 Model Aladin in oblačnost.

00:46:20 Kaj je vertikalna sondaža?

00:52:30 »Prelivanja oblakov« preko grebena.

00:55:45 Mehanizmi delovanja vetra in zakaj pride do vetrovnih sunkov?

01:04:10 Vremenske fronte.

01:08:50 Večino vremenskega dogajanja k nam prihaja z zahoda.

01:16:30 Radarska slika padavin in njena uporaba.

01:30:35 Aprilsko vreme

01:33:40 (Poletne) nevihte.

01:38:10 Astronavtska izolacijska folija in njen pomen.

01:42:50 »Strela z jasnega?«

01:45:55 UI in prognostika.

01:50:40 Spremembe podnebja in (ne)prilagajanja naje.

01:56:10 Onesnaževanje je tudi velik problem.

02:00:50 Okolijski izzivi današnjega časa.

02:05:25 Kolesarjenje od doma.

02:11:05 V vsem dobrem je nekaj slabega in obratno.

02:15:05 »Vreme bo pa jutri kakšno?«

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Peter Markič je univerzitetni diplomirani psiholog in magister komunikologije. Svojo poklicno pot je gradil na področjih psihologije, komunikacije in dela z ljudmi. Deloval je v različnih okoljih – od svetovalnih in izobraževalnih ustanov do sodelovanja z organizacijami, institucijami in podjetji, kjer je izvajal številna strokovna predavanja in seminarje.

Je član državne enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč in sodeluje pri izobraževanju zaupnikov. Izvaja skupinske in individualne razbremenilne pogovore za gasilce in druge reševalne službe po zahtevnejših intervencijah ter je avtor številnih strokovnih del.

Peter je tudi gorski reševalec in nekdanji vrhunski alpinist, udeleženec treh odprav: Andi 1979, Lotse 1981 in Pamir 1983. Med letoma 1985 in 1995 je vodil slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:40 Koliko se ljudje ukvarjamo s svojo duševnostjo?

00:04:45 Tabuji in stigme psihičnih težav, depresija in antidepresivi.

00:09:20 Moški moramo biti močni!

00:11:05 »Pucanje v hribih.«

00:17:55 Empatija, čuječnost in čustvena inteligenca.

00:20:30 Kako pomagati (v družini, med prijatelji) v težavah?

00:26:55 Kako se je Peter srečal s študijem psihologije?

00:29:00 Psihološko preučevanje alpinističnih odprav.

00:32:00 Odprava AO Kranj v Ande leta 1979 in nova smer na Alpamayo.

00:37:45 Lotse 1981 in vloga psihologa na odpravi.

00:43:30 Za »zdravo psiho« morejo biti najprej poskrbljeno za elementarne funkcije.

00:47:35 Kako sprostiti napetost?

00:50:10 Odprava 1983 v Pamir na Pik Komunizma.

00:53:45 A se (prevečkrat) samoomejujemo?

01:01:45 Delo psihologa s športniki.

01:07:40 »Ne doma povedat kakšna je stena!«

01:12:00 Delo člana enote za psihološko pomoč udeležencem nesreč.

01:17:55 Strah in soočanje s strahom in z nesrečami.

01:22:45 Soočanje s travmatičnimi dogodki?

01:27:10 Žalost in bolečino je potrebno izživeti.

01:32:40 Psihološka pomoč ob primeru večjih naravnih nesrečah.

01:35:55 Ko se ti življenje »sesuje« in soočanje in z nesrečami?

01:42:00 Kdaj je čas, da si poiščemo strokovno pomoč?

01:48:05 Umetniška duša tudi pomaga k lastni psihološki trdnosti.

V slovenskem alpinizmu obstajajo imena, ki niso zapisana le kot črke na papirju – v knjigah, zbornikih, kronikah, člankih, vpisnih knjigah ipd. –, ampak so globoko zasidrana v zavest alpinistk in alpinistov. Eno izmed teh imen je zagotovo Anton Sazonov – Tonač. Bil je eden vodilnih alpinistov v 60. letih prejšnjega stoletja in je bil zraven, ko se je pisala zlata doba slovenskih alpinističnih odprav. Takrat so slovenski alpinisti prvič vstopali v največje stene Alp in sveta – od Triglava do Hindukuša in Himalaje. Bil je del legendarne naveze, ki je leta 1968 prva pozimi preplezala Čopov steber v severni steni Triglava – kultni vzpon arhetipskih alpinističnih razsežnosti. Tonač je alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik in alpinistični inštruktor. Bil je mentor številnim generacijam planincev, gornikov in alpinistov, ki jim je predstavljal gore, svoje gore, ki jim ostaja zvest že vse življenje.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Dober alpinist je star alpinist!? 00:04:40 Zgodba s Sfinge in umik zaradi Antejeve službe. 00:11:25 Zgodba s prečenja Täschhorn – Dom leta 1967. 00:14:30 Tonačeva družba pred plezanjem. 00:19:15 Izlet na Šmarno goro. 00:22:55 Izlet na Storžič, Kamniško sedlo, Komno. 00:28:40 Klatenje po hribih, oče v šoli in začetek s plezanjem. 00:32:50 2 leti vojske, prihod k AO Ljubljana Matica in plezanje Ljubljanske smeri. 00:36:30 Soplezalec Ljubo Juvan. 00:41:20 Zgodbe z Vrat, s Čopovega stebra in Joža Čop. 00:51:10 Tonač orodjar in izdelava klinov. 00:57:10 Peuterejski greben in prva YU. ponovitev smeri bratov Schmid v S teni Matterhorna. 01:13:25 Zgodba s kapelice pri Misurini v Dolomitih. 01:17:10 Odprava na Kangbačen leta 1965. 01:35:25 Poskus proti vrhu Kangbačna in težave s hrano ter utrujenost. 01:52:00 Pomembne izkušnje z odprave Kangbačen in kislo zelje. 01:56:10 Odprava na Trisul leta 1976. 02:01:45 Poskusi zimske ponovitve Čopovega stebra. 02:08:30 Zgodba prve zimske ponovitve Čopovega stebra leta 1968. 02:25:40 Stane Belak – Šrauf. 02:28:25 Prihod alpinizma v Vipavo. 02:39:15 Kako je Tonač spoznal ženo? 02:54:00 Tonačeva alpinistična jesen.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Z nami V steni tokrat Vlasta Kunaver – alpinistka, zdravnica pediatrinja in članica generacije slovenskih alpinistk, ki so v osemdesetih letih pomembno zaznamovale slovenski alpinizem in himalajizem. Plezati je začela leta 1981 v Alpinističnem odseku Ljubljana Matica in kmalu opravila vrsto zahtevnih vzponov, med drugim Peutereyski greben na Mont Blancu ter Ameriško direktno smer v Druju.

Leta 1986 je sodelovala na prvi jugoslovanski ženski odpravi na 7219 metrov visoko Annapurno South, leto pozneje pa še na odpravi na 7120 metrov visoki Trisul, kjer so preplezale novo smer v zahodni steni. Z vrha se je spustila z jadralnim padalom nazaj v bazni tabor, kar je takrat pomenilo ženski višinski rekord v takšnem spustu.

V pogovoru bova obudila Vlastine alpinistične začetke, spomine na himalajske odprave in ženske naveze, pa tudi njeno izkušnjo letenja z jadralnim padalom. Dotaknila se bova vpliva znamenite družine Kunaver, njene poklicne poti ter vprašanja, kako gore ostanejo del človeka tudi takrat, ko življenje dobi povsem druge razsežnosti.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:02:00 Spust s Trisula z jadralnim padalom in ženski višinski rekord.

00:05:55 Čar jadralnega letenja.

00:10:15 Jadralno padalstvo v 80-ih in rekord na Trisulu.

00:14:40 Lepote in nevarnosti aktivnosti v naravi.

00:22:15 Kompetence in nesreče pri jadralnem padalstvu.

00:28:30 Vlastino otroštvo in družinski izleti v naravi.

00:34:35 Kratka Nemška smer in Peuteryski greben z očetom.

00:38:40 Pri Kunaverjevih doma.

00:47:40 Avantura nekoč in danes.

00:50:40 Plezarija v Chamonix.

00:55:15 Najstnica prvič v Nepalu na trekingu okoli Annapurne.

00:59:15 Prva slovenska himalajska ženska odprava v Himalajo – Južna Annapurna (7219m) leta 1986.

01:06:55 Marija Frantar

01:09:30 Plezanje z Lidijo Honzak ter razlike med moškimi in ženskami navezami.

01:18:55 Uspešna dprava na Trisul (7120m) leta 1987

01:25:20 Odprava na Nanga Parbat.

01:30:05 Čas po odpravarskem življenju.

01:34:20 Kako se lotevamo prostočasnih aktivnosti v naravi danes?

01:44:30 Koliko sta narava in gibanje v naravi pomembna za človeka?

01:51:20 Kaj bi morali spremeniti za boljše zdravje?

01:54:45 »Marsikaj se da, če si vztrajen.«

01:58:00 Otroci se ne spreminjajo, odnos staršev do otrok se spreminja.

02:01:55 Človek ne umre kar tako.

Matevž Lenarčič je biolog po izobrazbi in raziskovalec po duši. Alpinist, letalec, pilot, pisatelj, fotograf, avanturist in naravovarstvenik – človek, katerega življenje se razpenja med nebom in zemljo. Med globino alpinistove notranjosti in najtežjimi stenami sveta. Med neodpustljivo realnostjo in zmedo sodobnega časa, med tišino gora in neba ter kaotičnem vrvežem modernega človeka.

Bil je pionir slovenskih alpinističnih odprav v Patagonijo, stopil je na vrh osemtisočaka in izkusil tako slast kot grenkobo alpinizma. Večkrat je z ultralahkim letalom obkrožil svet ter preletel najbolj odmaknjene in ranljive kotičke našega planeta. Njegovo ime nosi več knjižnih del; med njimi tudi Smisel in spoznanje, eno pomembnejših del slovenske alpinistične literature.

Še danes ostaja dejaven pilot in predan zagovornik narave, ki opozarja na posledice podnebnih sprememb. Pa tudi vrv in cepin še vzame v roke.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:45 Smisel in spoznanje.

00:10:05 Zakaj je alpinizem fajn in v čem je smisel?

00:16:35 Prva slovenska odprava v argentinsko Patagonijo.

00:19:30 Odpravarske izkušnje.

00:25:00 Avantura prve odprave v Patagonijo.

00:30:25 Lepote Patagonije.

00:34:10 Nesreča Borisa Simončiča.

00:42:00 Kaj je v življenju pomembno?

00:45:00 Stik s Postojnčani in odprava v J steno Anapurne.

00:50:05 Odprava v Patagonijo 85'/86'.

00:57:20 Prvi vzponi na Cerro Torre in Cesare Maestri ter alpinistična etika skozi čas.

01:08:25 Odprava na Broad peak (8051m) v pakistanski Karakorum.

01:13:00 »Koliko prstov bi dal za himalajski vrh« in prigoda s Francozi na Cerro Torre.

01:15:45 Stik z letenjem.

01:17:35 Ideja in izvedba letenja okoli sveta z ultralahkim letalom in izkušnja s Kamčatke.

01:25:50 3x v celoti obletel svet.

01:31:10 Letenje v Himalaji.

01:36:30 Obvladovanje strahu.

01:41:35 A je planet Zemlja res okrogel?

01:43:40 Merjenje onesnaženosti v zraku (črni ogljik) in klimatske spremembe.

01:50:55 Klimatske spremembe.

01:57:30 Napovedi ter trendi klimatskih sprememb?

02:00:10 Kaj lahko naredimo? Kam gremo?

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Dr. Gregor Dolinar je matematik, profesor, mentor srednješolcev na matematičnih olimpijadah, maratonec, gornik, gorski reševalec in od leta 2022 predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS).

Gorski reševalci pridejo takrat, ko se v gorah stvari zapletejo – ko znanje, požrtvovalnost in pripravljenost pomagati odločajo o izidu zahtevnih situacij. Z Gregorjem se pogovarjava o odgovornosti vodenja takšne organizacije, o izzivih sodobnega gorskega reševanja ter o odgovornosti vseh nas, ki vstopamo v gorski svet. Posebej se ustaviva pri letu 2025 v gorah z vidika gorskih reševalcev in pri trenutkih, ko se uživanje v lepotah gora spremeni v nekaj povsem drugega.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:15 Nedavno reševanje v Prisanku in vpletenost avstrijskega helikopterja. 00:07:15 V kakšnem stanju je gorsko reševalna služba v Sloveniji? 00:14:40 Gregorjeva odločitev za pridružitev k GRS. 00:17:55 Današnji turisti v gorah. 00:22:10 Še malo nesreč, kolikor neumnosti. 00:26:30 Množičnost v gorah ter s tem povezane težave. 00:31:15 Gregor Dolina je tudi redni profesor matematike. 00:36:40 Vodja srednješolcev na matematični olimpijadi. 00:39:10 Kako postati gorski reševalec/ka? 00:45:00 Sodobni izzivi gorskih reševalcev dandanes? 00:51:10 Leto 2025 z vidika gorskih reševalcev. 00:54:45 Reševanje nesreč z jadralnimi padali, kolesi in pri vodnih športih. 00:58:40 Ustrezna ali neustrezna obutev. 01:02:40 Vzroki za nesrečne v gorah? 01:06:30 »Ljudem je nerodno, če delajo neumnosti.« 01:09:50 Ni na GRS ne zaračunavala reševanje? 01:13:45 Velik delež reševalnih v gorah je nepoškodovanih. 01:17:15 Samoumevnost pomoči GRS!? 01:22:30 Obremenitve in izpostavljenost reševalk in reševalcev. 01:25:45 Prigoda z reševalne akcije na Grintavcu in pod Kočno. 01:32:00 Gregorjev prosti čas v gorah. 01:35:10 Povezanost in prijateljstvo med reševalci. 01:38:45 Družine članov GRS.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Z nami V STENI je tokrat Ajda Remškar – nekdanja tekmovalka v športnem plezanju, matematičarka, dvakratna podiplomska študentka in danes selektorica slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju. Od leta 2022 vodi mlade tekmovalke in tekmovalce ter aktivno sooblikuje sedanjost in prihodnost slovenskega športnega plezanja.

Z Ajdo sva se pogovarjala o človeški plati mladih plezalcev, o psihologiji uspeha in vzgoji v vrhunskem športu. Dotiknila sva se izzivov, ki jih prinašata slovenski in mednarodni prostor, ter pomena vodenja mladincev, ki – kot pravi sama – niso »tipični najstniki«.

Razmišljala sva tudi o tem, zakaj je plezanje lahko veliko več kot le šport. Za Ajdo, ki ostaja izjemno predana plezalka, tako v skali kot na tekmah NLP lige.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00 - Uvod in predstavitev: Kdo je Ajda Remškar? 00:01:41 - Od matematičarke do selektorice: Kako je prevzela vlogo? 00:03:39 - Matematika v steni: Plezanje kot reševanje ugank 00:04:46 - Kaj točno počne selektor mladinske reprezentance? 00:08:10 - Izzivi dela z najstniki (in branje mailov) 00:13:20 - Upravljanje čustev: Razlika med Ajdo in trenerji 00:16:35 - Krizni menedžment na tekmah: Pozabljeni potni listi in hitre rešitve 00:22:45 - Izobraževanje in ženske v vrhunskem športu (WISH program) 00:29:44 - Prednost slovenske majhnosti in povezanost trenerjev 00:36:40 - Slovenija vs. Škotska: Infrastruktura in kultura 00:57:00 - AI trenerji in izkušnja z "Lattice Training" 01:02:40 - Zakaj ima Slovenija najboljše navijanje na tekmah? 01:07:10 - Rivalstvo znotraj ekipe: Fantje vs. dekleta 01:11:40 - Težko delo selektorja: Kako izbrati, kdo gre na tekmo? 01:19:40 - Talent ni dovolj: Padec motivacije in resnost treninga 01:30:30 - Nasvet za starše: Podpora vs. vmešavanje 01:37:30 - Ajda zasebno: Tekmovanje v rekreativni ligi 01:43:20 - Osebni uspeh: Vzpon v smeri Pikova Dama (8b) 01:46:40 - Kaj Aidi pomeni plezanje? (Odklop in ljudje) 01:49:15 - Definicija uspeha: Medalje niso vse 01:52:00 - Ženske na vodilnih položajih v plezanju 01:55:10 - Kondicija slovenskega plezanja in "Janja efekt" 01:59:15 - Tabu teme: Motnje hranjenja in teža

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Tokrat je z nami V steni Marjan Kregar – alpinist, nekoč vrhunski alpinist, alpinistični inštruktor, gorski vodnik in gorski reševalec.

Velik del svojega življenja je preživel v gorah: v stenah domačih Kamniških planin in visoko v Himalaji, kamor se še danes rad vrača. Plezal je prvenstvene smeri, stal na vrhu osemtisočaka in to pozimi, predvsem pa je v svet gora popeljal nešteto ljudi. Gore jim je razkrival na svoj način: poseben, čist in iskren. Iz preproste, a globoke ljubezni do gora, do gibanja v njih in do vsega lepega, kar lahko človek tam zgoraj doživi, če se jih loti vsaj malo tako, kot se jih loteva Marjan.

Bil je mentor številnim alpinistom in gorskim reševalcem. Njegova zakladnica znanja in izkušenj je težko opisljiva, zagotovo pa velika. Da bi Marjanove gore zares začutili, bi se bilo treba z njim podati tja gor. Nekaj tega duha pa bo, upam, tokrat z nami – V steni, Marjan Kregar, eden najbolj spoštovanih članov naše alpinistične, vodniške in gorsko-reševalne skupnosti.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta

00:00:30 Uvod.

00:01:50 Kaj so mi gore dale v življenju?

00:06:55 Alpinistični odseki – nekoč in danes.

00:12:55 Številne podzvrsti alpinizma in težave.

00:18:35 Zanimanje za alpinistične odprave.

00:22:20 Alpinist mora bit mazohist in egoist.

00:24:15 Službe nekoč in danes.

00:29:20 Kakšna je vloga AO-jev in PD-jev?

00:36:35 Služba v podjetju Titan in razvoj cepina ter ostale opreme.

00:46:20 Oprema nekoč in danes?

00:52:00 Ustavljanje s cepinom, zdrsi in prigoda z zimske Brane.

00:59:10 Hoja z derezami.

01:03:30 Meja med planinstvom in alpinizmom je ponekod zabrisana.

01:08:10 »Potaknjenci« - slabo zabiti klini.

01:15:50 Odprava na Gangapurno (7455m) in nova smer.

01:24:35 Prijateljstvo s Stanetom Belakom – Šraufom, odprava Dhaulagiri 85' in zgodba z jakom.

01:33:15 Odprava Dhaulagiri 86'.

01:39:45 Zimska odprava na Dhaulagiri 87' in dosežen vrh.

01:50:35 Simpatija z Gunze.

01:58:25 Umetnost življenja.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

France Urbanija je bil v duhovnika posvečen leta 1968. Svoje pastoralno poslanstvo je opravljal v več slovenskih krajih, najgloblji pečat pa je pustil kot župnik na Dovjem, kjer je deloval med letoma 1983 in 2009. Že v mladosti se je navdušil nad planinstvom, pozneje pa je kot duhovnik organiziral številne večdnevne izlete, tudi v visokogorje.

Poleg svojega temeljnega duhovniškega poslanstva se je loteval tudi številnih projektov posvetne narave. Vodil in soustvarjal je gradbene posege na domačem župnišču ter pri cerkvah na Dovjem in v Mojstrani, pa tudi pri kapeli v Vratih. Sodeloval je pri postavitvi kipa Jakoba Aljaža na Dovjem, postavil več obpotnih znamenj, njegov najpomembnejši in najbolj prepoznaven projekt pa je bila ponovna izgradnja Aljaževe kapele na Kredarici.

Zaradi obsežnega njegovega delovanja ga je nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar poimenoval »drugi slovenski Aljaž«. Številni pa so ga zaradi njegove dobrote, močnega pečata, ki ga je pustil v krajih pod Triglavom, ter izjemne osebnosti in globoke gorniške predanosti preprosto imenovali triglavski župnik.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta.

00:00:30 Uvod.

00:01:55 Živeti življenje je privilegij.

00:06:05 Lepota odrešuje svet.

00:09:20 Gledati in videti, poslušati in slišati?

00:13:45 Kjer tišina šepeta.

00:16:20 Biti zadovoljen s tem kar imamo.

00:22:20 Prvi izleti v hribe.

00:26:20 Pašnja na planini Košutna, zimski Grintavec in vzpon v Planjavi.

00:31:00 Vožnja s helikopterjem

00:34:45 Klic v duhovniško poslanstvo.

00:39:25 Izleti na Grosslockner.

00:44:20 Izlet na Mont Blanc

00:49:05 Dinko Bertonclej.

00:57:05 Kako sem prišel na Dovje?

01:00:45 Pobudi za izgradnjo Triglavsko kapelo in Aljažev spomenik.

01:04:35 Odprtje in blagoslov kapele na Kredarici.

01:08:00 Slovenski planinski muzej in vpisne knjige s Kredarice ter Vrat.

01:12:45 Mlakarjeva koča pod Rzenikom.

01:15:50 Triglavska kapela Marije Snežne.

01:20:15 Reliefi zavetnikov v kapeli in maše na Kredarici.

01:26:35 Poroke pod Triglavom.

01:30:00 »Na vrhovih gora srečamo Boga!«

01:36:30 Ob obiskih v bolnici.

01:41:20 Križ na Škrlatici.

01:49:45 Kip Jakoba Aljaža na Dovjem.

01:57:00 Jakob Aljaž ne bi bil odobraval tega vedenja.

02:01:00 Aljaž – najprej Slovenec, a hkrati tudi Evropejec.

02:05:40 Vsestranskost Jakoba Aljaža.

02:11:40 Vprašanja zakaj?

02:15:50 Vesel čas Božiča.

============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Franc Pepevnik, za prijatelje Aco, sodi med vrhunske alpiniste vzhodne Slovenije, med tiste, ki jim preprosto pravimo Štajerci. Prav ti so bili v 80. in 90. letih pomemben, morda včasih premalo opažen del samega vrha slovenskega alpinizma. Podpisali so se pod številne zahtevne vzpone in prvenstvene smeri – doma, v Alpah, Južni Ameriki in Himalaji. Med najvidnejšimi, vodilnimi in najmočnejšimi med njimi je bil prav Aco.

Veljal je za pravo alpinistično »mašino«: sodeloval je na številnih odpravah, stal na vrhovih štirih osemtisočakov, postal gorski vodnik in še danes ostaja aktiven gorski reševalec.

Kot pravi sam, brez ljubezni do gora, globokega pomena prijateljstva ter močnega čuta za odgovornost do sočloveka vsega tega ne bi bilo mogoče doseči.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvodna špica podcasta

00:00:30 Uvod.

00:01:35 Ljubezen do gora.

00:06:00 Čut za odgovornost do soljudi

00:10:25 Prve alpinistične izkušnje.

00:15:00 Srečanje s Tonetom Škarjo v Logarski dolini in prvi izlet čez mejo.

00:19:15 Plezanje s Frančkom Knezom.

00:28:30 Prva odprava v J. Ameriko na Huascaran in Huascaran drugič.

00:36:30 Prva odprava v Himalaji (Gaurishankar).

00:40:30 Izmenjava z alpinisti s Sovjetske zveze.

00:43:05 Odprava na Shivling v indijski Himalaji.

00:55:05 Spregledana generacija in obračanje v gorah.

01:02:20 Prigoda s Paklenice in moč prijateljstva.

01:04:45 »Denar niti slučajno ni vse!«

01:08:45 Prvi osemtisočaki

01:14:45 Cho Oyu leta 1995, vrh in reševanje na gori.

01:25:30 Vrh na Mt. Everestu.

01:41:20 Odprava na Lhotse in spet vrh na osemtisočaku, tokrat s prijateljem.

01:47:45 Kaj je vrh osemtisočaka (himalajske gore)?

01:50:00 Odnos in etika v najvišjih gorstvih sveta.

01:53:40 Smučarska Manaslu in Shisa Pangma

01:58:30 Nesreča vedno zaznamuje ferajn.

02:01:20 Hinavščina na Broad Peaku

02:04:40 Privlačnost gora, zmožnost sestopa in potrpežljivi domači.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Tokrat V steni gostimo človeka, ki je pustil močan pečat v svetu slovenskega športnega plezanja — kot vrhunski tekmovalec, izjemen skalni plezalec, drzen solo plezalec in kasneje tudi kot podjetnik. V 90. letih je Aljoša Grom sodil med najboljše slovenske plezalce. Bil je večkratni državni prvak ter eden prvih Slovencev na stopničkah svetovnega pokala. A njegova pot se ni ustavila pri tekmovanjih — v skali je brez vrvi preplezal številne smeri, ki si jih večina ne bi upala niti poskusiti. Ko se je njegova tekmovalna kariera počasi zaključevala, je ustvarjalno energijo in zagnanost preusmeril v podjetništvo. Že na začetku plezalne poti je v domači garaži izdeloval svoje prve plezalne oprimke. Iz te ideje se je kasneje rodila blagovna znamka Lapis, ki danes ponuja na stotine različnih grifov in volumnov ter je prisotna v plezalnih centrih po vsem svetu. Danes stoji na čelu plezalnega centra Verd, kjer med drugim trenira tudi Janja Garnbret.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta 00:00:30 Uvod. 00:01:50 Retovje – hišno plezališče 00:05:55 Začetni stik s plezanjem 00:08:15 Plezalne stene v začetku 90. let in izdelava opreme ter oprimkov doma. 00:13:40 Takratna plezalna scena. 00:18:40 Plezanje v ZDA. 00:20:40 Plezalna tekmovanja in tekmovalna inteligenca. 00:25:40 7x državni prvak in prvi Slovenec (moški) z zmago v svetovnem pokalu. 00:30:45 Lepote ZDA. 00:33:00 Plezanje brez vrvi in prigoda s Pokljuke. 00:38:50 Plezanje brez vrvi težjih smeri. 00:44:20 Prigoda izgube zavesti pri plezanju zaledenelega slapu in vprašanje smisla. 00:47:30 Vožnja z enduro motorjem in hitri avtomobili. 00:51:15 Postavljanje smeri in inovacije. 00:59:05 Evolucija plezanja in pomen kakovostnega postavljanja smeri. 01:07:50 Pomen gibljivosti in ogrevanja pri plezanju. 01:10:40 Kaj vse danes počne Aljoša Grom? 01:12:15 Plezalni centri danes? 01:16:10 Plezalni center Verd, obiskovalci in scena tam. 01:23:00 Status plezanja v Sloveniji danes in problem pomanjkanja strokovnega kadra. 01:27:50 Resni treningi in starost otrok. 01:32:10 Na Verdu trenira tudi Janja Garnbret. 01:36:35 Važno je srce! 01:39:20 Kariera po športni karieri in blagovna znamka Lapis. 01:46:35 Dostopnost do plezališč in samota.

--------------------------

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Tokrat so z nami V steni tako imenovani Drežniški samorastniki – neformalna skupina gornikov, plezalcev in alpinistov z Drežnice in bližnje okolice, ki so predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja največ plezali v primorskih stenah, zlasti v Krnskem pogorju. Na svojevrsten način so živeli svet vertikale – svet, poln avanture, tesne povezanosti z naravo, gorami, domačo skupnostjo in pravim prijateljstvom.

Kot celotno dolino Soče so tudi vasi v zavetju veličastnega Krna zaznamovale strahote prve svetovne vojne in njene posledice – povojna odtujitev od Slovenije, večkratni prehodi v nov družbeni red in nemalokrat težke življenjske razmere. A fantje, tako kot celotna skupnost, so veliko moči in energije za premagovanje življenjskih ovir črpali prav iz gora in sten. S sovoditeljem tokratne epizode Petrom Podgornikom, ki mu je bilo dano vstopiti v svet drežniških fantov, so z nami danes: Albin Kapitan – Kapetn, Jože Rakušček – Cerkovnik, Mirko Kurinčič in Rado Rakušček.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvod. 00:02:00 Kdo so (bili) Drežniški samorastniki? 00:06:25 Življenje v Drežnici nekoč. 00:09:05 Vpliv prve svetovne vojne na Soško dolino. 00:14:10 Prihod italijanskih vojakov v Drežnico in izseljevanje. 00:21:50 Čas med vojnama. 00:24:00 Prigoda pastirjev s strelo na Krnu. 00:30:55 Čas po drugi svetovni vojni in stik s plezanjem. 00:33:35 Železje v Krnskem pogorju. 00:39:05 »V hribe se je šlo samo, ko je bilo nujno.« 00:41:45 Prve plezalne izkušnje. 00:46:45 Stik z »zunanjim« alpinizmom. 00:51:15 Alojz Fon – Huljo. 00:56:55 Alpinistična aktivnost Drežničanov. 01:02:20 Huljo v Chamonixu. 01:06:05 Drežničani. 01:13:10 Gorski reševalci, planinci, dobri pevci in eno kladivo. 01:20:30 Tekaški rekord na Krn in drugi športi. 01:24:55 Peter gre v Patagonijo sam, brez Hulja. 01:30:25 Alpinizem Drežniških samorastnikov. 01:38:20 Brez Angela varuha ne gre. 01:43:50 Zavetje Krna. 01:47:30 Drežnica danes. 01:50:10 Ognjemet.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Anja Petek je opravila prvo žensko zimsko ponovitev Čopovega stebra v Triglavski severni steni, izpeljala zahtevno povezavo zimskega trisa Skalaških smeri ter preplezala slovito Heckmaierjevo smer v severni steni Eigerja. Je tudi avtorica številnih prvenstvenih smeri v slovenskih stenah.

Prve odpravarske izkušnje je pridobila v Kirgiziji na sedemtisočaku, kasneje pa nadaljevala v Peruju, kjer je med drugim preplezala tudi prvenstveno smer na šesttisočak Hualcan.

Leta 2024 je skupaj s Patricijo Verdev opravila prvenstveni vzpon in prečenje 6243 metrov visoke gore Lalung I v indijski Himalaji. Za ta vzpon sta kot prvi Slovenki prejeli posebno priznanje mednarodne strokovne žirije Zlatega cepina za ženski alpinistični podvig leta 2024.

Anja je vzgojiteljica predšolskih otrok ter profesorica pedagogike in andragogike. Ima opravljen program ZDT in je poklicno usmerjena v psihoterapijo.

Je nedvomno alpinistka, ki je v zadnjih letih najbolj zaznamovala slovenski ženski alpinizem.

00:00:00 Uvod

00:02:20 Posebno priznanje Zlatega cepina za ženski alpinizem.

00:05:55 Moč in sporočilnost knjig.

00:09:05 Kaj mi pomeni vzpon in priznanje?

00:15:35 Plezamo zase!

00:19:20 Dogodek - Zlati cepin.

00:22:15 Odprava Lalung 1 2024 in v navezi s Patricijo Verdev.

00:28:40 Ideja za Lalung 1.

00:35:00 Stena ali greben?

00:38:15 Potek odprave Lalung 1.

00:44:00 Medvedi v baznem taboru.

00:49:55 Vzpon na goro.

54:05 Prva odpravarska izkušnja na Pik Lenin v Kirgiziji.

01:01:05 Anjini prvi stiki z gorami in s plezanjem.

01:07:00 Odprava v Perujske Ande

01:16:05 Še enkrat Peru in nova smer

01:20:10 Prva ženska zimska ponovitev Čopovega stebra

01:32:00 Zima, 3 dni, 3 smeri - "Skalaški tris."

01:42:20 Zahtevnost zimskih ponovitev in sloves Čopovega stebra.

01:45:00 Anjin alpinizem poleti in čar raziskovanja pri plezanju novih smeri.

01:51:15 Zaupanje med soplezalcema.

02:00:10 Kaj mi pomeni alpinizem?

02:05:10 Raziskovanje

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

V 65. epizodi gostimo izjemen dvojec – očeta in hčer, trenerja in športnico, ki ju povezuje ljubezen do narave, gora in športa. Maruša Tereza Šerkezi je mlada, nadvse obetavna gorska in cestna kolesarka, članica ekipe Cube Factory Racing. Že pri rosnih letih se lahko pohvali s številnimi uvrstitvami na zmagovalne stopničke v mednarodni konkurenci, tako v olimpijskem kot tudi v kratkem krosu. Med njenimi dosežki posebej izstopa naslov evropske prvakinje, septembra letos pa je v švicarski Crans Montani postala še mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu.

Matjaž Šerkezi je dolgoletni strokovni sodelavec in vodja Učnega centra pri Planinski zvezi Slovenije. Njegovo delo zajema področja alpinizma, varnosti v gorah, turnega kolesarstva, tekmovalnega turnega smučanja in druge povezane dejavnosti. Matjaž, oče treh otrok, je alpinist, inštruktor alpinizma, inštruktor gorskega reševanja ter vodnik turnega kolesarjenja. Poleg tega je navdušen rekreativni tekač na dolge proge in kolesar, v zadnjih letih pa tudi trener ter prvi spremljevalec športne poti svoje hčere.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:29 Uvod.

00:00:30 Maruša Tereza in Matjaž Šerkezi

00:02:00 Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025.

00:06:45 Disciplini kratek kros in olimpijski kros.

00:11:55 Svetovna mladinska prvakinja 2025.

00:14:00 Na napakah se učimo.

00:16:25 Sodobni šport – moderno gladiatorstvo?

00:20:00 Odprtost za novosti in kako biti »pri miru« - počivati?

00:26:15 Pomen daljšega počitka med tekmovalnimi cikli in treningi.

00:31:50 Marušini športni začetki, hribolazenje in plezanje.

00:37:25 Srednješolske obveznosti in prosti čas.

00:44:50 Oče in hči, trener in športnica.

00:50:15 Družina in podpora doma.

00:53:50 Vzdušje na tekmah.

00:58:35 Stres na tekmah in »prah na medaljah.«

01:02:00 Motivacija in razlika med gorskim ter cestnim kolesom.

01:06:10 Marušini ekipi KD Rajd in Cube Factory Racing.

01:10:35 Profesionalna raven tekem najvišjega ranga.

01:15:30 Pomen individualne obravnave športnice(ka).

01:18:20 Motivacija in trening brez izgovorov.

01:21:45 Pasti športa?

01:27:25 Vloga staršev pri otrocih športnikih.

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

V tokratni oddaji V STENI gostimo Jureta Bornška – diplomiranega fizioterapevta, specialista manualne terapije in nekdanjega reprezentanta v športnem plezanju, ki je v mladinskih kategorijah dosegel številne vidne uspehe.

Jure je svojo poklicno pot zgradil na presečišču dveh velikih strasti – plezanja in poglobljenega razumevanja človeškega telesa. Izkušnje iz vrhunskega športa so mu odprle vpogled v ozadje poškodb, rehabilitacije in preventivne oskrbe, kar danes uspešno prenaša v svoje delo.

Danes vodi zasebno fizioterapevtsko ambulanto v Ljubljani, sodeluje s številnimi športniki in reprezentancami, obenem pa je bil nepogrešljiv član slovenskega strokovnega tima na kar štirih zaporednih olimpijskih igrah – v Pjongčangu, Tokiu, Pekingu in Parizu.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:30 Uvod.

00:01:25 Olimpijske igre in vloga vodje fizioterapevtskega teama.

00:08:30 Fizioterapevtska urgiranja na prireditvah.

00:12:25 Fokus, mir in tišine ter izkušnja Žana Koširja na OI.

00:17:00 Olimpijske igre napram ostalim športnim dogodkom.

00:20:10 Kako izgleda olimpijska vas?

00:25:35 Varnost na OI in stik s »svetovnimi športnimi zvezdniki?«

00:31:45 Prigoda z »zategnjenim hrbtom« Andreje Leški.

00:34:30 (Ne)atraktivnost otvoritvene/zaključne prireditve OI?

00:37:35 Fizioterapevtsko delo v Juretovi ambulanti in pomen ogrevanja pred aktivnostjo.

00:41:30 Napake rekreativnih plezalcev.

00:45:10 Pomen poznavanja in razumevanja plezalnih osnov.

00:49:55 Plezalni centri in varnost.

00:59:00 Psi v plezališčih in plezalnih centrih.

01:02:10 Pravilen pristop k prostočasnim aktivnostim.

01:06:30 Ustrezno ogrevanje pred športno aktivnostjo?

01:09:15 »Parkour«, poteg na peto, učenje tehnike.

01:11:25 Pomen in načini raztezanja.

01:20:40 Kaj je zdravja meja (pri naših prostočasnih aktivnostih)?

01:26:10 Pomen spanja, pivo po plezanju in (ne)zdrava prehrane.

01:32:55 Zdravi prsti in kaj narediti zanje?

01:38:30 Vaje za kontra mišice in različni mehanizmi poškodb.

01:44:25 Kam ali komu na fizioterapijo?

01:49:15 Čakalne dobe pri fizioterapiji.

01:54:50 Kdaj z resnejšimi treningi pri otrocih?

02:03:30 Ali bo moj otrok »naslednja Janja?«

02:06:15 Namen ali smisel športa za otroke?

02:10:25 Kaj pa še počne Jure?

=============================

Planinska zveza Slovenije:

Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si

Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije

Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije

Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)

Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

=============================

Viki Grošelj je svojo alpinistično pot začel leta 1967 in se ji popolnoma predal. Z odličnimi vzponi si je prislužil mesto v ekipi jugoslovanske himalajske odprave, ki je na 8463 metrov visokem Makaluju preplezala novo smer v mogočni južni steni. To je bil mejnik, ki je slovenski alpinizem postavil na svetovni zemljevid ter navdihnil številne generacije za vrhunske vzpone v najpomembnejših gorstvih sveta. Viki je 10. oktobra 1975 stal na Makalujevem vrhu.

Skupno je dosegel vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Kot aktiven alpinistični smučar je med drugim smučal tudi z vrha Čo Oja.

Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah, a njegova alpinistična sled presega zgolj plezanje. Je alpinistični inštruktor, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj. S svojim izjemnim pripovednim darom ter več kot dvajsetimi avtorskimi knjigami je zgodbe slovenskega alpinizma približal tudi tistim, ki sami morda nikoli niso stopili v svet gora. Za svoje delo in dosežke na področju alpinizma je prejel številna priznanja.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:29 Uvod.

00:02:45 Zaljubljen v Nepal.

00:05:35 Podobe Nepale v očeh zahodnega človeka.

00:14:10 Viki – »Benjamin« odprave Makalu 1975.

00:19:05 Mladostno plezalno obdobje pred Makalujem in zanimanje za odprave danes.

00:28:05 Čas po Makaluju.

00:37:15 Prve preplezane velike himalajske stene in smeri na Makaluju do leta 1975.

00:43:00 Teža slovesa slovenskega vrhunskega alpinizma in himalajizma.

00:47:10 Zakaj danes najvišji vrhovi (7500m+) niso tako popularni?

00:54:30 Koliko Slovencev se v zadnjem času podaja na osemtisočake – in kaj pomeni Himalaja pozimi?

00:59:55 Vpliv velike nadmorske višine na delovanje človeka.

01:02:30 Odprava Hindukuš 1977 in projekt - vsi najvišji vrhovi celin.

01:08:10 Kaj je pravi alpinizem in prigoda s smeri Y.

01:10:00 Lepote ne-plezalnega dela odpravarstva.

01:13:00 Kamin V. plezalne stopnje visoko na Everestu in Z greben Everesta po letu 1079.

01:20:00 Alpinizem je tudi nevaren in lastno soočenje s tveganjem (na Annapurni).

01:25:45 Alpinisti in domači, ki jih čakajo doma.

01:29:25 Moč doma in pomen notranjega ravnovesja.

01:33:30 Pakistanski Karakorum ali nepalska Himalaja.

01:36:20 Vikijevi prvi dve knjigi.

01:38:35 Pripovedni dar skozi obsežen Vikjev alpinistični literarni opus.

01:41:50 Literatura in humanitarnost.

01:45:25 Alpinizem in potreba po izražanju doživetega.

01:51:00 »Ko sem prvič zagledal steno Makaluja…?«

01:54:35 Pot ali cilj? Pot in cilj?

02:02:05 Izlet v Tibet in Nepal pomladi 2026 ter razstava o slovenskem himalajizmu v Pokhari (Nepal).

Filip Princi je že od malih nog povezan z aktivnostmi v naravi in gorah. Pri štirinajstih letih se je udeležil alpinistične šole na AO Nova Gorica.

Leta 2019 je opravil tečaj lednega plezanja, z orodji je poskusil tudi v skali, nato pa se mu je odprl nov svet plezanja. Popolnoma se je zaljubil v športno disciplino orodnega plezanja, imenovanega s tujko drytooling.

Ena najmlajših plezalnih disciplin ga je povsem prevzela in ji je posvetil veliko časa in energije. Postal je vodilni »drajtulaš« v Sloveniji, ki je preplezal številne zahtevne smeri v skali. Med njegovimi dosežki so smeri z ocenama D14 in D15, maja letos pa je opravil drugo ponovitev smeri Paralel World z oceno D16 v italijanskem plezališču Tomorrow's World, ki velja trenutno za eno najtežjih v tej športni disciplini.

Filip je opravil tudi več ponovitev kombiniranih ledno-skalnih smeri.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:29 Uvod.

00:01:45 Filipova otroška povezava z naravo.

00:06:40 Vpis v alpinistično šolo in delo na bolder steni.

00:10:15 Stik s cepini in domača plezalna stena.

00:14:40 Vajeniška plezalna doba in prijateljstvo s Tinetom Cudrom.

00:22:40 Kaj je plezanje z orodji (orodno plezanje, drytooling, tulanje)?

00:26:30 »Friko s cepini« in težavnostna lestvica.

00:34:55 Vznemirljivost plezanja in treniranja.

00:41:55 Kako je Filip treniral za najtežjo smer?

00:46:25 Treniranje moči in vzdržljivosti.

00:52:45 Smer Paralel World (D16) v plezališču Tomorrow's world (Dolomiti, Italija).

00:56:20 Plezanje mix-ov (kombiniranih smeri).

00:59:05 Predanost cilju – najtežji smeri.

01:06:15 »Smer sem še enkrat ponovil!?«

01:12:35 Dva stila prostega plezanja pri drytoolingu (DTS ali 4/9).

01:19:10 Izzivi in cilji po preplezani najtežji preplezani smeri?

01:23:45 Perspektiva športne discipline?

01:26:50 Kako začeti s tulanjem?

01:33:00 Filipov prehranski režim in držanje plezalne forme.

01:35:40 S šport sem pridobil prave prijatelje.

01:40:30 Kaj mi pomeni (ta) šport?

Že od malih nog je bila Alenka Mali obdana z naravo in pustolovščinami – njena starša, Monika Kambič in Klemen Mali, vrhunska alpinista, sta ji predala ljubezen do gora in življenja na prostem. Danes živi v Squamishu, v kanadski Britanski Kolumbiji, a ostaja tesno povezana s svojimi slovenskimi in argentinskimi koreninami. Alenka je uspešna profesionalna deskarka na snegu prostega sloga, base jumperka in plezalka. Ob tem ostaja zvesta sebi in svojim načelom, dejavna na številnih področjih življenja. Je ustanoviteljica neprofitne organizacije Lux Snow, ki povezuje dekleta pri turnem smučanju in deskanju, ukvarja se s fotografijo in filmsko produkcijo, načrtuje pa tudi začetek šolanja za gorsko vodnico. Tokrat se nam v steni pridruži odločna in navdihujoča mlada ženska, ki verjame, da iz cone udobja ne zraste nič dobrega – vrhunska športnica in prizemljena avanturistka, Alenka Mali.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:50 Alenkini base skoki na Hrvaškem in v Sloveniji. 00:04:40 Začetki skakanja. 00:07:50 Trenutek, ko skočiš. 00:11:35 Številke v base-u. 00:17:40 Base skupnost v Squamishu. 00:20:05 Nesreče pri base-u in Alenkina nesreča. 00:28:55 Ocenjevanja tveganja in teža sprejemanja odločitev. 00:32:15 Posledice slabih izkušenj. 00:37:00 Delovanje možganov v kritičnih trenutkih. 00:40:20 A znam reči NE? 00:44:40 »Pritiski od zunaj.« 00:50:10 Kaj je to freeride smučanje? 00:58:00 Odmor od tekmovanj. 01:00:40 Plazovna varnost (na tekmovanjih in sicer)? 01:05:30 S snowboardom v prepad!? 01:13:25 Film »The Begining« (https://www.alenkamali.com/) 01:16:30 Now filmski projekt in projekt Luxsnow (https://lux-snow.com/) 01:20:25 Alenkino plezanje. 01:26:40 Pustolovščine položene v zibelko. 01:32:35 Vizija poklica gorske vodnice. 01:36:00 Dom in plani za prihodnost.

Damjan Bevk je pripadnik Slovenske vojske z nazivom častnik – prvi pilot ter vodja posadke vojaškega helikopterja. V več kot 25 letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje v vojaškem letalstvu.

Svojo letalsko pot je začel že pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem. Kasneje je opravil šolanje za civilnega pilota, nato pa se posvetil vojaškemu letenju, kjer svojo kariero uspešno nadaljuje še danes.

Poleg službenih dolžnosti v Slovenski vojski sodeluje tudi pri številnih civilnih nalogah: pri helikopterski nujni medicinski pomoči, prevozih dojenčkov v inkubatorjih ter reševalnih akcijah v gorah.

S helikopterjem je sodeloval v številnih gorskih reševanjih po vsej Sloveniji, največkrat prav na zahtevnih terenih slovenskih Alp.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:30 Primorski alpinizem in GRS Ajdovščina. 00:04:00 Oprema pilota. 00:08:15 Dejanovi začetki letenja in pilotsko usposabljanje. 00:14:50 Razlike med letalom in helikopterjem. 00:19:05 Zahtevno pilotsko šolanje. 00:24:15 Pravila letenja. 00:28:15 Organizacija helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji. 00:33:00 Aktivnosti helikopterskih enot SV v civilne namene poleg reševanja v gorah. 00:35:05 Jutranji sestanek posadke v pripravljenosti za gorsko reševanje na Brniku. 00:42:25 Pomen ustreznega komuniciranja med posadko. 00:48:00 Posadka se mora poznati med seboj. 00:51:00 Ocena tveganja in pomen pravega odločanja. 00:55:05 Pridobivanje informacij in podatkov o aktualnem vremenu za posadko. 01:00:00 »Ko si enkrat v zraku mora vedno biti izhod!« 01:06:05 Ko pride klic na pomoč? 01:13:35 Težavna stenska reševanja. 01:17:45 Letalsko izrazoslovje (letalska frazeologija). 01:21:45 Komunikacija med reševalno akcijo. 01:27:40 Razlika pri letenju poleti in pozimi ter vpliv višine na helikopter. 01:32:25 Ob klicu na pomoč sporočimo tudi kakšno je vreme. 01:36:40 Kaj narediti, ko se zgodi nesreča? 01:44:00 V območju delujočega helikopterja je potrebno biti zelo previden. 01:47:00 Ljudje smo reševalcem zelo hvaležni. 01:50:30 Z leti se tudi odnos letenja spreminja in pomen predajanje znanja in izkušenj na mlajše. 01:56:40 Damjanov prosti čas.

Peter Ščetinin se je za gore navdušil že v gimnazijskih letih, ko ga je prevzela Buhlova knjiga Nanga Parbat in Ciril Debeljak z opisi vzponov na Steber v Dedcu. Med študijem je začel aktivno plezati in hitro pokazal izjemen talent ter zagnanost. Kmalu je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije v 60. letih prejšnjega stoletja, znan po številnih zahtevnih ponovitvah in prvenstvenih smereh. Veliko teh je preplezal s svojo ženo, pokojno Barbko Lipovšek Ščetinin.

Veljal je za odličnega skalnega plezalca, ki se je pogosto odpravljal tudi na samostojne vzpone. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah – med drugim v Kavkaz (1965), na Pik Lenin (1967), na Istor-o-Nal v Hindukušu (1971) in na Kangbačen v Nepalu (1974). Med njegovimi izstopajočimi dosežki so tudi ena prvih slovenskih ponovitev Heckmaierjeve smeri v Eigerju, solo ponovitev Ašenbrenerjeve smeri v Travniku ter legendarna prvenstvena smer čez Obraz Sfinge v severni steni Triglava, ki jo je leta 1966 preplezal skupaj z Antejem Mahkoto.

V novi epizodi podcasta V steni gostimo alpinistično legendo – človeka, ki je nekoč dejal, da se je v gorah iskal in se tam tudi našel. Z nami je neumorni 90-letni zaljubljenec v slovenske gore, vrhunski alpinist, Peter Ščetinin.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:30 Uvod.

00:02:08 Med Trento in Tirolsko.

00:03:50 Vznemirljivost solo plezanje.

00:08:00 Čas študija in alpinistični začetki.

00:12:00 Plezanje z ženo Barbko Lipovšek Ščetinin.

00:16:00 Nesreči v steni Dedca in Piz Badila.

00:25:00 Letenje z jadralnim zmajem in »švercanje« preko meje.

00:29:30 Plezanje nad Tamarjem in zimski alpinizem v 60. letih.

00:32:30 Prvenstvena smer v Obrazu Sfinge v Severni Triglavski steni.

00:40:50 Odprava Kavkaz (1965) na Elbrus in na Pik Lenin (1967).

00:44:20 Odprava v Hindukuš leta 1971.

00:51:40 Odprava Kangbačen leta 1974 in nesreča pri zmajarstvu.

00:55:30 Prijateljstvo Georgom in Heckmaierjeva smer v Eigerju.

00:59:00 Plezanje v Paklenici.

01:05:40 Plezanje v »zrelih letih«.

01:11:40 Spomini na Sfingo.

Peter Podgornik se je z gorami začel resneje ukvarjati leta 1975, ko je skupaj z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil velik del Slovenske planinske transverzale. Dve leti kasneje je postal alpinist, nato pa v naslednjih dveh letih še alpinistični inštruktor in leta 1982 še gorski reševalec.

Z bratom dvojčkom Pavlom sta tvorila vrhunsko alpinistično navezo. Leta 1981 sta se skupaj udeležila legendarne jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja, leto kasneje pa sta s primorsko alpinistično odpravo, v kateri sta bila še Zlatko Gantar in Ivan Rejc, v južni steni Aconcague preplezala novo smer.

Tragična smrt brata Pavla leta 1982 v Malem Koritniškem Mangartu Petra ni zaustavila – z neomajno predanostjo je nadaljeval svojo alpinistično pot. Udeležil se je številnih odprav v Himalajo, na Grenlandijo, v Severno Ameriko in večkrat v Patagonijo. Leta 1986 je bil del izjemne odprave, ki je v vzhodni steni Cerro Torreja preplezala divjo in zahtevno novo smer. Peter Podgornik je tudi avtor spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene, ki je pomemben prispevek k slovenski alpinistični skupnosti. Za svoje bogato delo na področju alpinizma je prejel več priznanj.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod 00:02:10 Nastajanje spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene: www.primorskestene.com . 00:07:10 »Včasih se je več plezalo v hribih.« 00:09:10 Alpinistično obdobje po 2. sv. vojni na goriškem in ustanovitev AO Nova Gorica. 00:14:10 Alpinistični tabor v Vratih ter hribovske aktivnosti med vojaščino. 00:20:50 Alpinistični začetki in pomen alpinističnih novic za skupnost. 00:27:00 Nepokritost alpinistične vodniške literature v Julijskih Alpah. 00:29:55 Zgodbi o prvi šestici v primorskem delu Julijskih Alp in z Razorja. 00:33:40 Cvet primorskih sten. 00:35:50 Slavko Svetličič – Slavc. 00:39:45 Plezanje v Breithornu in Bonattijeve smeri v S steni Matterhorna. 00:44:15 Odprava v južno steno Lotseja leta 1981. 00:51:20 Riccardo Cassin, Ignazio Piussi in Renato Casarotto. 00:55:40 Prva primorska alpinistična odprava v južno steno Aconcaguo. 01:07:30 Še več slovenskih novih smeri v južni steni Aconcague. 01:12:50 Aleš Kunaver in Tone Škarja. 01:16:40 Nesreča brata Pavla v Malem Koritniškem Mangartu in spominski alpinistični tabor. 01:24:45 Prvenstvene smeri in zgodbe o Slavcu (www.slavkosveticic.com). 01:35:20 Odprava Cerro Torre leta 1986. 01:44:28 9 Slovencev na vrhu Cerro Torreja in neljuba izkušnja s Francozi ter Italijani. 01:48:10 Pot domov. 01:50:40 Zgodba s Cerro Adele z argentinske Patagonije. 01:58:40 Spominske alpinistične smeri. 02:00:30 Peter Podgornik in gore.

Domen Škofic je s plezanjem začel že pri šestih letih in hitro pokazal izjemen talent. V mladinskih vrstah je posegal po najvišjih odličjih, nato pa uspešno nadaljeval tudi v članski konkurenci. V letih 2014 in 2015 je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, leta 2016 pa je kot prvi slovenski plezalec osvojil skupno zmago svetovnega pokala v težavnosti. Leta 2018 je ta uspeh ponovil s tretjim mestom.

V svetovnem pokalu je zbral:

Leta 2022 je zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in se povsem posvetil plezanju v skali. Do junija 2025 je dosegel impresivne rezultate:

22. maja 2025 je preplezal legendarno smer Move v norveškem Flatangerju z oceno 9b, kar trenutno velja za najzahtevnejšo športnoplezalno smer, ki jo je preplezal Slovenec.

Teme, ki smo jih obdelali:

Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA.

Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji.

Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvod. 00:02:10 Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15 Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50 Odnos skupnosti do (pre)opremljevalcev smeri. 00:15:15 Potencial za nove smeri? 00:19:00 Oprema za (pre)opremljanje smeri. 00:22:15 Občutek in izkušnje opremljevalca ter število narejenih smeri. 00:25:30 (Ne)hvaležnost plezalne skupnosti in prispevek: PROJEKTOSP5 na 1919. 00:34:00 Plani in potencial za nova plezališča? 00:39:25 Betkini plezalni začetki v AO Škofja Loka. 00:43:20 AO Škofja Loka v 80-ih. 00:47:10 Plezanje v Dolomitih in zgodba s Civette. 00:52:15 Odprava v Yosemite, ZDA. 00:55:30 Plezanje smeri Salathe v El Capitanu. 01:03:30 Od alpinizma k športnemu plezanju. 01:07:55 Športno plezalni izleti in začetka vrtanja. 01:11:20 Zadovoljstvo ob opravljenem delu. 01:13:25 Kam gre pa Betka najraje plezati?

Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji.

Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture.

Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar.

Teme, ki smo jih obdelali:

Marjeti Keršič Svetel so bile gore in umetnost položene v zibelko. Njena mama, Alenka Svetel, je bila odlična alpinistka in predana gledališka igralka. Oče, Marjan Keršič Belač, vrhunski alpinist in akademski kipar, je bil tudi član prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960.

Marjeta Keršič Svetel je profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja. Na podiplomskem študiju se je posvetila varstvu naravne dediščine. V skoraj dveh desetletjih televizijskega ustvarjanja se je podpisala kot avtorica številnih reportaž in dokumentarnih filmov, posvečenih naravni in kulturni dediščini gorskih območij. Slovensko javnost pa je najbolj nagovorila kot ustvarjalka in voditeljica legendarne oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji.

Kot predana zagovornica ohranjanja naravne in kulturne dediščine je bila podpredsednica organizacije CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija ter dejavna v mednarodnem združenju Interpret Europe.

Z nami v oddaji V steni tokrat izjemna ustvarjalka, publicistka, predavateljica, naravovarstvenica in iskrena ljubiteljica gora – Marjeta Keršič Svetel.

Teme, ki smo jih obdelali:

Roman Robas je svojo plezalno pot začel leta 1957. Z leti se je izoblikoval v alpinista, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika ter gorskega reševalca. Že več kot 70 častitljivih let je zvest član Planinske zveze Slovenije, kjer je deloval na številnih področjih, tako strokovno kot prostovoljno. Tudi danes ostaja dejaven med alpinisti veterani.

Roman sodi v zlato generacijo slovenskih alpinistov, ki je pisala zgodovino predvsem na področju himalajskih odprav. Njihova pot je najprej sledila svetovnemu vrhu alpinizma, ga nato ujela in nenazadnje soustvarjala himalajsko zgodbo v svetovni alpinistični areni.

Sodeloval je v številnih legendarnih odpravah: leta 1974 na Kangbačen, leto pozneje na Makalu, leta 1979 na Everest, leta 1988 na Čo Oju in leta 1996 v odpravi treh vrhov v zahodni Nepal.

Z nami V steni človek z izjemno plezalno zgodbo, legendarni alpinist, večni mladenič in brez dlake na jeziku – Roman Robas.

Teme, ki smo jih obdelali:

Uvod.Romanovi planinski začetki.Razlika med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo.Dileme in kriteriji pri izbiri članov odprave.Aktivnost pri gimnastiki.Plezalni začetki in takratna oprema.Stik z ostalimi alpinisti in takratna informiranost.Prigoda: izgubljeno s prevodom!Vrh na Kangbačnu.Odprava na Kavkaz leta 1964 (izmenjava z alpinisti iz SZ).Prihod ruskih alpinistov in nesreča v Tamarju.Romanova aktivnost v planinski organizaciji.Odnos starejših alpinistov do mlajših.Časi nekoč in časi danes.Prvič v Nepalu in odprava Kangbačen.Hrana na odpravah.Makalu 1975.Everest 1975.Ang Phu in njegova smrt.Odprava Čo Oju 1988 in težave ob odhodu.Plakat odprave Čo Oju 1988.Potek odpraveČlan PZS preko 70 let.

Matjaž Jeran je začel plezati leta 1991 in kmalu sta se pokazala talent ter še večja zagnanost. Bil je tudi tekmovalec, a še večji fokus je Matjaž Jeran – Jerry namenil plezanju športnoplezalnih smeri v naravnih stenah. Postal je alpinist in začel hoditi na odprave. Avanturistična odprava v Kenijo z novo smerjo, prva slovenska prosta ponovitev Freeriderja v El Capitanu, prost vzpon po Slovenski smeri na karakorumski Nameless Tower in številne druge plezalne avanture Matjaža Jerana uvrščajo med ene najpomembnejših slovenskih večraztežajnih skalnih plezalcev. Matjaž, ki so mu prodorne ideje in avantura vedno blizu, je z Alenko svoja otroka raje peljal na poletne počitnice v pakistansko gorovje kot pa na Jadran. Je sicer tudi predan družinski človek. Leta 2013 je z ekipo uresničil sanje številnih slovenskih plezalk in plezalcev ter kot glavni motor projekta odprl vrata prvega res modernega slovenskega plezalnega centra – PCL. Tokrat je z nami v rubriki V steni odločni podjetnik, vizionar in vrhunski plezalec – Matjaž Jeran.

Teme, ki smo jih obdelali:

V mladostniških letih je bil vrhunski alpski smučar. V času vojaščine se je srečal s plezanjem in nato postal alpinist. Preplezal je preko 450 alpinističnih smeri, vsaj 20 prvenstvenih.

1983 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine, 1989 magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 doktoriral s področja literarnih ved, 2007 pa je postal redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova bibliografija zajema številne znanstvene in strokovne monografije, prevode strokovnih del, eseje in različne članke. Za svoje delo je že prejel številna priznanja.

Z Iztokom Tomazinom sta skupaj napisala izvirno svojevrstno avtobiografijo z naslovom Naveza, ki povzema 30 let njunega prijateljstva in razmišljanja o družini, naravi, etiki, hrepenenju, lastni volji in omejitvah, življenju in smrti, preseganju in minevanju.

Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk.

Teme, ki smo jih obdelali:

Če so številni vrhunski vzponi po celem svetu mera za uspeh v alpinizmu, je Marko Prezelj brez dvoma eden najuspešnejših alpinistov vseh časov. Leta 1982 je vstopil v svet gorske vertikale, 1987 šel na prvo odpravo, vse do danes pa še vedno sega po prvokategornih alpinističnih ciljih.

Lista njegovih vrhunskih alpinističnih vzponov in odpravarskih dosežkov je tako dolga, osupljiva, skorajda neverjetna in predvsem navdihujoča. Vprašanje je, če se v alpinistični skupnosti ter širši slovenski družbi pravzaprav zavedamo, kaj vse je Mark, kot ga kličemo prijatelji, zares dosegel na svoji bogati alpinistični poti.

A še bolj kot obsežna lista vrhunskih vzponov Marka definira odnos do gora, plezanja in alpinizma. Odnos in način, ki sta med poznavalci pravzaprav še bolj pomembna, kot vse preplezano. Mark s svojo alpinistično potjo, brezkompromisnim stilom in jasnimi nazori predstavlja v svetovnem alpinizmu eno najpomembnejših figur sodobnega časa.

A morda je eden največjih uspehov Marka pravzaprav to, da se po več kot 40-ih letih aktivnega vrhunskega alpinizma še vedno iskreno, prešerno in veliko smeje.

Z nami V steni tokrat eden največjih alpinistov vseh časov, brez dlake na jeziku, vrhunski, direktni Marko Prezelj.

Teme, ki smo jih obdelali:

Karmen je izkušena oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Že več kot 10 let skrbi za dobro počutje obiskovalcev ene najstarejših slovenskih visokogorskih postojank.

Karmen zna na koči pričarati pristno domače vzdušje. Z urejenostjo koče, iskrenim gostoljubjem, raznoliko in lokalno kulinarično ponudbo ter skupaj s prelepim zakulisjem jezerskih planin obiskovalcem ustvarja nepozabno planinsko izkušnjo.

V letu 2024 je s svojim delom in ekipo v akciji Naj planinska koča prislužila Češki koči laskavi naziv naj visokogorske koče v Sloveniji.

Z nami v steni tokrat predana oskrbnica, izkušena in karizmatična, zgovorna in nasmejana Karmen Klaura

Teme, ki smo jih obdelali:

Manca Smrekar je trenutno najuspešnejša slovenska paraplezalka. S plezanjem se je začela ukvarjati leta 2014, pri 22 letih. Leta 2021 je svojo pot usmerila v resnejši trening in se pridružila slovenski državni reprezentanci. Že istega leta je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojila odlično 4. mesto. Leto 2024 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto doslej. Na vseh treh tekmah svetovnega pokala je stala na stopničkah – v Innsbrucku je osvojila srebro, v Salt Lake Cityju in Arcu pa bron. Poleg tega je v švicarskem Villarsu postala evropska podprvakinja. Za svoje izjemne dosežke je prejela že številna priznanja, med njimi tudi prestižno Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu. V podcastu V steni je z nami prava ambasadorka plezanja in športa, vselej pozitivna in nasmejana – Manca Smrekar.

Teme, ki smo jih obdelali:

Bojan je kot majhen otrok začel hoditi v hribe, v času študija se je srečal z alpinizmom. Opravljenih ima preko 2500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo: Kangbačen leta 1974, kjer je opravil prvi pristop na Ramtang Čang (6802 m), Makalu leta 1975 in Everest leta 1979.

1972 je postal član gorske reševalne službe, nekaj let pozneje tudi alpinistični inštruktor in gorski vodnik.

V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, kot vodja ali član odsekov, komisij, podkomisij, različnih odborov in delovnih skupin. Veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, usposabljanjem, posebno pozornost pa je namenil vprašanju vodništva v Sloveniji, tako pri ZGVS, še več pa v okviru PZS. Za svoje delo je prejel številna priznanja, z medaljo za zasluge ga je odlikoval predsednik RS Borut Pahor. Pollak je avtor ali soavtor številnih publikacij s področja vodenja, alpinizma ter vzgoje in izobraževanja.

Kar osemkrat je sodeloval tudi pri izobraževanju vodnikov nepalske planinske organizacije v Manangu.

Z nami V steni tokrat človek, ki je goram in ljudem v gorah posvetil dobršen del svojega življenja, eden najbolj spoštovanih članov naše planinske organizacije, srčni prostovoljec, odlični alpinist, strokovni, Bojan Pollak.

Teme, ki smo jih obdelali:

Lojze je začel hoditi v gore kot otrok. Plezati je začel leta 1956 na AO Celje Matica, v času študija se je pridružil AAO v Ljubljani. Opravil je približno 300 alpinističnih vzponov. Npr. prvenstvene smeri kot so Dularjeva zajeda v Jalovcu, Golob-Juvan v Zadnji Mojstrovki in Beli raz v Lučkem Dedcu, 1. ponovitev Zajede v Travniku in Rdeče zajede v Rakovi špici, 1. zimska ponovitev Direktne v Štajerski Rinki in Z raza Ojstrice

Leta 1964 je bil član prve takrat Jugoslovanske alpinistične odprave v bolivijske Ande v Coridilleri Real, kjer so preplezali številne smeri in opravili 32 pristopov na vrhove, od katerih je bilo kar deset prvenstvenih.

Leta 1969 je bil član tretje YAHO odprave (Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave) na Annapurno II in Annapurno IV. Lojzetovo alpinistično udejstvovanje je bilo tako kronano z vrhom 7540m visoke Annapurne IV, kar je bil šele tretji pristop na vrh tega himalajskega orjaka.

Tokrat z nami V steni, legendarni alpinist s konca 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja, letošnji prejemnik častitljivega priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma po izboru komisije za alpinizem PZS, Loje Golob.

Teme, ki smo jih obdelali:

Rok je odrastel na pragu Julijskih Alp. Pri 13-ih je že plezal velike alpske stene, pri 15-ih je že smučal strme snežne vesine, pri 17-ih je že šel na prvo himalajsko odpravo.

Vseskozi je veliko plezal in smučal ter redno hodil na alpinistične odprave po celem svetu. Med drugim je 2002 splezal novo smer na Malo Jirishanko v perujski C. Huaywash, leta 2005 je splezal Casarottov steber na patagonijski Fitz Roy, leto kasneje pa prvenstveno smer na neosvojeni 7070m visoki Janak Chuli v nepalski Himalaji.

Leta 2012 je zaključil šolanje za gorskega vodnika z mednarodno licenco in kmalu ustanovil podjetje Vertical Adventures Slovenia, ki ga vodita skupaj z ženo Petro. Rok je eden redkih gorskih vodnikov v Sloveniji, ki se je specializiral tudi za »heli skiing.« Kot gorski vodnik je pri takem načinu smučanja vodil po Alpah, na Švedskem, na Aljaski ter zadnja leta v gorah Albanije, kjer je bil tudi eden izmed soustanoviteljev in vodilni gorski vodnik podjetja Heliski Albania.

Z bogatimi izkušnjami pri smučanju v gorah, dolgoletnim resnim alpinističnim stažem in z delom kot profesionalni gorski vodnik je postal eden vodilnejših strokovnjakov v Sloveniji na področju plazovne varnosti in pri ravnanju ob sprožitvi snežnega plazu ter eden najizkušenejših poznavalcev plazovne opreme.

Z nami V steni tokrat predani gorski vodnik, velik ljubitelj narave in aktivnosti v naravi, eden najizkušnejših slovenskih smučarjev v gorah, strokovni Rok Zalokar.

Teme, ki smo jih obdelali:

Jernej je začel plezati pri sedmih letih in kmalu vstopil v tekmovalno športnoplezalno karavano. Pri 14-ih je splezal svoj prvi 8a in se pridružil mladinski reprezentanci, pri 18-ih je prestopil v članske vrste. V svoji tekmovalni športni karieri je 6x stal na stopničkah tekem svetovnega pokala, 2x na samem vrhu. Leta 2014 je bil srebrn na svetovnem prvenstvu, 2018 je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala, leta 2020 je bil zlat na evropskem prvenstvu. Vse v balvanskem plezanju.

Vseskozi je plezal tudi v skali. Preplezal je številne balvane, najtežjega z oceno 8c ter številne športnoplezalne smeri, najtežjo z oceno 9a+. Opravil je tudi prvo ponovitev legendarne DWS smeri Chrisa Sharme Es Pontas.

V zadnjem desetletju je še kot zelo aktivni tekmovalec začel tudi plezati večraztežajne smeri, kmalu tudi zelo resne in najtežje alpinistične skalne smeri. Smeri kot so Spomin v Paklenici, Lepotica in zver v Rjavini, Korenina in Ulina v Triglavu, Bellavista in Panorama v Z. Cini, Riba v Marmoladi ter številne druge, polnijo Jernejev osupljiv seznam.

Letos se je po letu 2017 vrnil v ZDA in opravil uspešen prosti vzpon v smeri El Corazon v 1000m steni El Capitana v NP Yosemite.

Jernej Kruder se je razvil v enega najboljših »all-around« skalnih plezalcev, ki so prišli iz tekmovalnih vrst. Pravi »enfant terrible« mednarodne plezalne scene, ki je resnično predan prostemu plezanju praktično v vseh svojih pojavnih oblikah.

Z nami V steni tokrat, plezalec z velikim P, super energetski in neumorni klajmber s karakterjem, Jernej Kruder

Teme, ki smo jih obdelali:

Stane je začel plezati pri 20-ih letih s kamniškimi in domžalskimi alpinisti. S številnimi odličnimi vzponi in z ZP Zajede v Šitah si je leta 1974 prislužil udeležbo na odpravi na Elbrus. Od tam ga je pot peljala na legendarni uspešni jugoslovanski odpravi Makalu 75' in Everest 79'.

Leta 1981 je vodil prvo slovensko društveno odpravo na Grenlandijo, kjer so preplezali številne nove smeri in opravili prve pristope na mnoge neosvojene vrhove, potem pa sta sledili uspešni odpravi na Fitz Roy leta 1983 in Cerro Torre leta 1985, kjer so splezali dve vrhunski kultni prvenstveni smeri. Na vseh treh odpravah je bil Stane vodja odprav.

Pot ga je vodila na najvišje vrhove vseh celin, kar mu je razen na Everestu tudi uspelo doseči. Kasneje je svojo avanturistično raziskovalno pot nadaljeval v ledenih prostranstvih Antarktike, Arktike, celinskega ledu J. Amerike in Sibirije.

Upokojil se je po 40 letih poklicnega ukvarjanja s fotografijo. Še danes deluje kot trener kajakaštva, gorski vodnik in fotograf. Je avtor ali soavtor fotografij v preko petdesetih knjigah in številnih koledarjih, svojo odpravarsko pot pa je v sliki in besedi zabeležil v monografiji Ledene sanje.

Z nami V steni tokrat neumorni ljubitelj narave in avanture, vrhunski fotograf, odlični alpinist in večni raziskovalec Stane Klemenc.

Teme, ki smo jih obdelali:

Vladimir Habjan je od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, ki še izhaja. Z uredniškim odborom skrbi za publikacijo, ki nas bralce že desetletja bogati s številnimi vsebinami s sveta gora in narave, planinstva, gorništva, alpinizma, plezanja in s sorodnimi temami.

Vladimir je eden najbolj plodnih piscev v naši gorniški skupnosti zadnjih desetletij. Je avtor ali soavtor številnih vodniških literatur, leposlovja in različnih zbornikov. Poleg tega piše in objavlja v različnih časopisih in revijah, objavil je že več kot 300 člankov z gorniško tematiko. Je tudi odgovorni urednik Planinske založbe pri PZS od leta 2017, odličen amaterski fotograf, predavatelj.

Po poklicu sociolog, ki je delal kot novinar, je v gore začel zahajati kot otrok. Vse od takrat, Vladimirja gore intenzivno spremljajo tako kot on njih. Osnovni tečaj za PV je opravil leta 1993, kasneje še 5 drugih. Opravil je preko 400 vodenih tur večinoma po brezpotju. Izvedel je okoli 35 tečajev gibanja v zahtevnem gorskem svetu in zimske tehnike. Leta 1994 je aktivni član GRS, kjer je opravil preko 300 reševalnih akcij. Leta 1997 je postal alpinist z več kot 500 alpinističnimi vzponi doma in v tujini.

V tokratni epizodi z nami mojster pisane besede in ustvarjalni multipraktik, kritični mislec in gorniški intelektualec, Vladimir Habjan.

Teme, ki smo jih obdelali:

Irena je pisateljica in pripovedovalka, dolgoletna urednica otroške revije National Geographic Junior. Je avtorica osmih knjig, predvsem pohodniških in izletniških družinskih vodnikov.

V mladosti je veliko časa preživela zunaj na prostem, na družinski kmetiji, na družinskih izletih v planine, pa tudi v šolski knjižnici, kjer je postala strastna bralka.

Doštudirala je primerjalno književnost, diplomirala je iz gorskih pravljic in pripovedk, postala je tudi planinska vodnica. Vse od takrat z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovensko krajino z zamejstvom.

Od leta 2010 naprej organizira dogodke, najraje nekje na prostem, kjer bere ali pripoveduje pravljice, pripovedke in različne zgodbe.

V svoji zadnji knjigi Svetišča narave se je Irena za sedem tednov odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila kot pozorna opazovalka neposredno na lastni koži. V tem izvirnem delu ponuja bralkam in bralcem svoje dogodivščine, izkušnje, osebne refleksije, naravoslovne zanimivosti, literarne in mitološke perspektive. To je knjiga, s katere po besedah Irene Štaudohar, pridemo drugačni.

Z nami V steni tokrat izjemna poznavalka slovenske kulturne in naravne dediščine. Raziskovalka, ki resnično verjame v moč narave in besede, prava ambasadorka narave, tenkočutna, pravljična Irena Cerar.

Teme, ki smo jih obdelali:

Gregor je začel plezati leta 1991, ko se je vpisal v alpinistično šolo Šaleškega AO. Po pol leta plezalnih treningov je začel tekmovati in hitro je pokazal svojo nadarjenost. Kot član mladinske reprezentance je na tekmah državnega prvenstva in ostalih tekmovanjih serijsko stopal na zmagovalni oder, mnogokrat na sam vrh. V švicarskem Baslu je postal mladinski evropski prvak v težavnosti. Leta 1995 se je od plezanja umaknil, leta 2000 pa je odkril balvansko plezanje, šel plezat v indijski Hampi, po tem pa ga je balvansko plezanje popolnoma prevzelo. Vrnil se je nazaj v člansko reprezentanco, tokrat v balvanskem plezanju. Razpet med tekmovalnim plezanjem in plezanjem v skali, je, kot pravi sam, raje »napadel« skalo in bil v tistem obdobju eden vodilnih plezalcev na slovenski balvanski sceni. Med drugim je splezal športno plezalno smer z oceno 8c, smer 8b+ brez varovanja in balvanski problem z oceno 8b. Intenzivno se je ukvarjal tudi z DWS, plezanjem zaledenelih slapov, plezanjem dolgih več-raztežajih smeri in trad plezanjem. Plezalna popotovanja po celem svetu so Šeli-ju življenjska stalnica. Prav tako kot iskanje novih linij smeri, novih balvanskih problemov in iskanje lepot ter čarov plezanja nasploh. O plezanju tudi veliko razmišlja in tako kot plezanje opisuje, tako ga tudi živi. Tokrat z nami V steni, plezalni romantik, plezalec z velikim P-jem, legenda, Gregor Šeliga – Šeli.

Teme, ki smo jih obdelali:

Danilo je bil vrhunski alpinist zlasti v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Med številnimi preplezanimi domačimi smermi ima tudi mnoge prvenstvene. Smeri kot so Mansarda in Grošljeva v Planji, smer Krivic – Cedilnik v Široki Peči. Veliko je plezal tudi pozimi, npr. opravil je 1.ZP Direktne v Špiku, veliko je plezal tudi v Zahodnih in Centralnih Alpah.

Sodeloval je na številnih odpravah v Hindukušu in Himalaji. Bil je pomemben član generacije slovenskih alpinistov, ki so z uspehi v strmih stenah himalajskih orjakov Slovenijo uvrstili med elitne himalajske narode. Bil je eden prvih slovenskih inštruktorjev za nepalske gorske vodnike v nepalskem Manangu.

Den, kot ga kličejo prijatelji, je služboval kot likovni pedagog na osnovni šoli. Umetniško izražanje je pravzaprav Danilu vseživljenjska pot, ravno tako kot alpinizem. Glavni motiv slikanja in pisanja sta mu življenje in narava v gorskem svetu, ki jih kot alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik zelo dobro pozna. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi s knjižno ilustracijo, napisal je dve izvrstni knjigi: Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic.

Z nami tokrat vrhunski alpinist, ki nam je gore približal tudi z besedo in čopičem, rahločutni umetnik, Danilo Cedilnik.

Teme, ki smo jih obdelali:

V zadnjih letih se obisk naših gora povečuje. Več je domačih in tujih gostov, narašča pa žal tudi število reševanj v gorah. Številne postaje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so zaradi množičnih intervencij preobremenjene. Če je bilo v Sloveniji št. intervencij v letu 2013 392, v 2016 481, v 2019 že 604, v letu 2023 pa kar rekordnih 687. V GRZS že vrsto leto opozarjajo na problematiko povečevanja št. reševanj in na težave mnogih postaj širom Slovenije, hkrati pa se zavzemajo za zakon o gorskem reševanju, ki bo celostno uredil status gorskih reševalcev in njihove dejavnosti.

Janez Primožič je član Društvo gorske reševalne službe Tržič od leta 1991, od leta 2018 naprej je njen predsednik. Je član vodstva GRZS, kjer opravlja funkcijo predsednika komisije za reševalne tehnike.

Janez je začel plezati pri 17-ih letih, leta 1984 je postal alpinist. Veliko je plezal doma in v tujini, nanizal je kar nekaj prvenstvenih smeri, preplezal je V steno in se povzpel na vrh Aconcague, stal je tudi na vrhu Ama Dablama v Nepalu. Je tudi alpinistični inštruktor in poklicni gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA.

Z nami v steni tokrat eden najbolj izkušenih, strokovnih in usposobljenih posameznikov v naši alpinistično gorniški skupnosti, Janez Primožič

Teme, ki smo jih obdelali:

Uroš je v hribe začel zahajati v času otroštva. V času srednje šole in študija je bil aktivni član mladinske komisije pri PZS, med leti 2008 in 2010 je bil njen načelnik. Uroš je planinski vodnik PZS. Sodeloval je na številnih taborih za mlade, mnoge je tudi vodil. Z glasbo je povezan vse življenje, sodeloval je v fantovskemu oktetu, sedaj znanemu kot Šaleški študentski oktet, izdal je zgoščenko pesmi s planinsko tematiko Greva pod objem gora. Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, za katero je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Leta 2013 je doktoriral, trenutno deluje kot docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V oddaji Ugriznimo znanost na TV Slovenija je nekaj sezon zastavljal matematične uganke. Uroš je stand up komik, ki aktivno nastopa širom Slovenije. Leta 2012 je zmagal na tekmovanju Komik leta, javnost pa ga predvsem pozna po zbadanju Jana Plestenjaka in Borisa Pahorja v oddaji Na žaru. Leta 2018 je premiero doživela njegova avtorska monokomedija Profesor Kuzma mlajši, leta 2021 predstava Mali otroci, veliki problemi, soustvaril je tudi avtorsko igrano komedijo Slovenec in pol.

Z nami V steni tokrat človek mnogih talentov, hudomušni, kreativni in multi aktivni, Uroš Kuzman

Teme, ki smo jih obdelali:

00:02:15 - Začetki stand-upa, napake in napredovanje 00:11:10 - Soočanje s pritiski in ustvarjalni proces komedije 00:20:00 - Talent za komedijo in razvoj stand-upa v Sloveniji 00:36:40 - Slovenci in smeh: smešnost, stand-up in vici danes 00:51:30 - Meje humorja in trajen vpliv prijateljstva 01:03:45 - Otroci in hribi: varnost in primerne ture 01:18:00 - Starševski izzivi in vloga mladine 01:30:45 - Urošev osebni razvoj: glasba, matematika in hribi 01:48:05 - Matematika v življenju in sodelovanje z znanostjo 01:56:20 - Tehnologije, življenjska obdobja in zgodba o nočni turi s sinom

Roman je v stik s športnim plezanjem prišel v najstniških letih, s trenerstvom se je začel ukvarjati leta 1996 v PK Škofja Loka. Ob prelomu tisočletja se je trenerstvu posvetil profesionalno in ob njem so rasle številne slovenske športne plezalke in številni slovenski športni plezalci, ponudbe za trenersko delo, pa so prihajale (in še vedno prihajajo,) tudi iz tujine.

Na svoji profesionalni poti je bil trener in selektor slovenske mladinske reprezentance in selektor državne reprezentance, vodil je tudi avstrijsko reprezentanco. Pod njegovim vodstvom sta Maja Vidmar (2007) in Mina Markovič (2011, 2012) zmagali v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.

Leta 2019 je začel sodelovati z Janjo Garnbret, ki pod njegovim trenerstvom in mentorstvom kreira ter dominira vrh ženskega športnega plezanja zadnjih let. Skupaj ustvarjata neverjetno zgodbo vrhunske športnice, ki je že praktično osvojila vse kar se osvojiti da, s krono dveh olimpijskih zlatih kolajn.

Z nami V steni tokrat, brez nepotrebne skromnosti, neuspešnejši športnoplezalni trener vseh časov, Roman Krajnik.

Teme, ki smo jih obdelali:

Marjan Zidarič je član ekipe meteorologov in meteoroloških opazovalcev Arsa in Slovenske vojske, ki delujejo v naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici (2514m).

Na Kredarici je začel službovati leta 2010, pred tem je delal na Lisci (vremenski radar), še prej se je ukvarjal z obrambo pred točo pri takratnem Hidrometeorološkem zavodu Slovenije.

Že od malega je povezan z gorami, sicer pa tudi planinski vodnik PZS.

V tokratni epizodi našega podcasta nam Marjan predstavi 14 let delovanja meteorološkega opazovalca na Kredarici. Razloži nam, kako poteka tehnični del službe in kako sicer poteka življenje na Kredarici. Predstavi nam zgodbe povezane s svojim delom ter s številnimi planinci, ki se odpravljajo na Triglav. Opozori nas na pomen naše najvišje slovenske meteorološke postaje in nam pove, da le preverimo vremensko napoved, preden se podamo v visokogorje.

Z nami V steni tokrat, z najvišje slovenske pisarne, nasmejani vremenar Marjan Zidarič.

Janez Skok je začel plezati konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na ljubljanskem Akademskem AO. Hitro je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije, ki je v zgodnjih 80-ih letih popolnoma in odločno zapopadla idejo prostega plezanja.

Opravil je številne proste ponovitve alpinističnih smeri. Sledile so raznolike prvenstvene smeri in težke ponovitve smeri v Centralnih in Zahodnih Alpah, poleti in pozimi.

V duhu časa manjših žepnih neodvisnih alpinističnih odprav se je s prijatelji večkrat odpravil na odprave v azijska gorovja in to kar s kombijem. Plezal je v ameriških Yosemitih, z ženo Ines Božič Skok sta splezala po Maestrijevi smeri na Cerro Torre.

Konec 80-ih let sta z Ines ustanovila založbo Sidarta, ki že leta opremlja domove številnih planincev, gornikov, alpinistov, turnih smučarjev in športnih plezalcev, z zemljevidi in vodniško literaturo, pa tudi z leposlovjem.

Z nami v Steni, legendarni alpinist in založnik, Janez Skok

Teme, ki smo jih obdelali:

Jožko Gregorc se je rodil z okvaro vida. Kot otrok je imel nekaj vida, toliko, da je lahko vozil kolo in celo smučal, dokler ni bolezen napredovala in ga je vid za vedno zapustil. Jožko je zaposlen v kontaktnem centru Gorenjske banke. Poleg življenjskih obveznosti rad bere, se ukvarja s petjem in pohodništvom, čas pa rad preživlja s prijatelji.

Marjan Bogataj je delaven družinski človek. Gore je vzljubil v mladostnih letih in te so njegove zveste sopotnice vse do danes.

Jožko in Marjan sta po krstnem izletu na Kališče redno začela hoditi na planinske izlete v sredogorje, kasneje tudi v visokogorje. Leta 2019 sta se v sodelovanju z odborom inPlaninec, ki skrbi za invalidne osebe pri PZS, odločila, da bosta prehodila celotno Slovensko planinsko pot, znano tudi kot Slovenska planinska transverzala. Pot, ki je dolga 617 km, ima preko 37000 m vzpona in spusta ter 80 kontrolnih točk širom celotne Slovenije. Projekt sta leta 2023 uspešno zaključila.

V tokratni epizodi naveza dveh izjemnih planincev, ki na eni strani dokazujeta, da je z voljo, notranjo močjo in zaupanjem, po drugi strani pa s požrtvovalnostjo, vero in upanjem mogoče »premikati gore«. Z nami V steni, iskrena in nasmejana, Jožko Gregorc in Marjan Bogataj.

Teme, ki smo jih obdelali:

Janez, alpinistični inštruktor in član GRS Ljubljana, poklicno sicer magister farmacije, se je z gorami in plezanjem srečal v času študija. Je član AO Rašica iz Ljubljane, kjer kot alpinist že vrsto let aktivno in srčno mentorira mlajše generacije na začetku alpinistične poti.

Sodeloval je pri nastajanju Alpiročnika, spletnega alpinističnega učbenika, ki služi kot teoretična osnova za izvajanje programa alpinistične šole. Kot vodja taborov in različnih procesov usposabljanj je sodeloval na številnih akcijah pri komisiji za alpinizem PZS. Med leti 2021 in 2023 je bil glavni pobudnik prvega tečaja športnega plezanja za osebe z okvaro sluha. Prav tako v letu 2023 je bil idejni in organizacijski vodja prvega Festivala alpinizma v Ospu. Je aktivni član KA PZS, aktiven alpinist, ki redno hodi na odprave.

V tokratni epizodi se bova z Janezom dotaknila njegove povezanosti z gorami in pomena mentoriranja mladih alpinistk in alpinistov. Govorila bova o splošnih nevarnosti v gorah in pa o aktualnih nevarnostih ob začetku poletne planinske in alpinistične sezone v visokogorju.

Z nami V steni multiaktivni in super energični, Janez Toni.

Teme, ki smo jih obdelali:

Luka Krajnc in Luka Lindič sta konec poletja 2023 preplezala novo smer Lepotica in zver v severni steni Rjavine. Za končni prosti vzpon težavnosti zgornje desete stopnje je smer zahtevala 3 leta in 18 obiskov stene.

Februarja 2024 sta v štirih dneh preplezala novo smer v južni steni Aguje Poincenot in tako uspešno zaključila alpinistični projekt, ki je zahteval tri obiske argentinske Patagonije. Smer sta pojmljivo poimenovala Pot, s čimer sta kronala njuno prijateljstvo, alpinistično navezo ter številne življenjske zgodbe in plezalne avanture, ki so se zvrstile v 20 letih njunega poznanstva.

Predana, vztrajna in vsestranska vrhunska alpinista, v tokratni epizodi našega podcasta. O njunih plezalnih začetkih leta 2004, o njuni alpinistični evoluciji, o številnih odpravah in smereh. O bogati 20-letni alpinistični poti, polni življenjskih in alpinističnih preizkušenj.

Z nami v steni tokrat fenomenalna Luka Krajnc in Luka Lindič.

Teme, ki smo jih obdelali:

Izseki:

»Zaradi resnosti te igre se posledično bolje zavedaš življenja. Šele ko vidiš, koliko je to minljivo, ga lahko začneš bolje ceniti. En vidik, ko pravijo, da mi tam iščemo nekaj in izzivamo smrt. Jaz bi morda rekel ravno nasprotno, da v bistvu ravno s tem, ko vemo, da je lahko hitro konec, še bolje cenimo življenje. Življenje gre lahko res hitro mimo. Življenje je v bistvu res kratko. Če se mi sedaj tule pogovarjamo, je velika verjetnost, da nas čez 30, 40… let ne bo več tu. To je dejstvo! To je edino dejstvo s katerim se rodimo, da bomo enkrat umrli. Vse ostalo v življenju je pa odvisno kako bomo odigrali s kartami, ki jih imamo.«

»Kaj pa boš iz tega naredil je na tebi. To pa so neke variabilne zadeve, ki jih lahko spreminjamo. To, da bo enkrat konec, je jasno! Kako pa bomo do takrat živeli, pa se da spreminjati. V bistvu je potrebno dodajati življenje letom, ne pa let življenju. Fajn je, da res živiš, ne pa da si samo živ!«

»Predvsem je pa bil to low budget life! Ko ni bilo denarja nič, ampak je bilo pa toliko veselja … Vse kar si potreboval je bilo hrana in plezanje! Soplezalko ali soplezalca … Ja, life je bil tako simple in tako bogat v tem energetskem smislu. Včasih se mi kar malce kolca po tistih časih, ko nisi potreboval nič kaj in si bil povsem izpolnjen. Si lahko kar žarel!«

»Sej v končni fazi, kaj je velikokrat želja? Nekaj kar se ti zdi, da je tebi nedosegljivo, da to potem narediš dosegljivo! To je zagotovo en dejavnik zakaj sem več plezal v skali v zadnjem obdobju.«

»Oba sva sedaj že toliko preplezala, toliko nekih smeri, ki so nama dokaj hitro dosegljive, če sedaj govorim o neki francoski spodnji osmi stopnji. Oba lahko, če se spraviva, sva kar nekaj teh smeri preplezala in sedaj, če jih še deset takih podobnih preplezava, ni to kaj dosti drugače, kot je že bilo. Neko tako novo smer narediti, v slovenskih gorah, je bilo pa vseeno po moje neka taka ekstra motivacija in nama res ni bil problem toliko energije vložiti v to.«

»Potem vidiš, da ti je všeč ta proces. Da ti je v bistvu všeč celotna priprava jedi, ne samo takrat, ko jo poješ in da to daje celi zgodbi tisti smisel. Predvsem pa tako dobi ta zgodba neko vsebino, neko meso. Ocena smeri je na koncu zgolj platnica, nič ne pove, kaj v knjigi piše!«

Rudi je v gore je začel zahajati v osnovni šoli, proti koncu srednje šole se je srečal s plezanjem, v času študija, pa ga je alpinizem dodobra prevzel in temu je posvetil kar nekaj svojega časa.

Sredi 80-ih let prejšnjega stoletja je skupaj s prijateljem, alpinistom, glasbenikom in pisateljem Tinetom Miheličem zasnoval legendarni alpinistični vodnik Slovenske stene. Knjiga, ki je zmes alpinistične literature in plezalnega vodnika, ponuja izbor najlepših slovenskih alpinističnih vzponov v domačih stenah. »Alpinistična Biblija«, kot jo tudi radi poimenujemo, je zaznamovala številne generacije slovenskih alpinistk in alpinistov vse do danes.

Rudi je sicer učitelj tehnike, matematike in fizike, planinec in alpinist, pesnik, ljubitelj kulture, oče šestih otrok, direktor Založbe Didakta, dolgoletni predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, založnik jadralske literature, dolgoletni jadralec, pa še kaj.

Z nami v Steni tokrat človek, ki je v življenju izkusil marsikaj lepega, pa tudi grenkega, vedno zelo aktivni, visoko sposobni, neumorni, Rudi Zaman.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:40 Rudijeva povezanost s knjigami in ustanovitev založbe Didakta.5:48 Knjižni repertoar založbe Didakta. 7:00 Knjige se danes slabo prodajajo!8:43 V Sloveniji je 140 založb.10:20 Koliko se bere v Sloveniji?12:33 Koliko namenimo za kulturo Slovenci?13:48 V zadnjem obdobju je literature z gorniško vsebino manj.15:05 »Konkurenca« slovenski tiskani besedi?18:20 Rudijev stik z gorami in alpinizmom.20:32 Vodja planinskega krožka na osnovni šoli.22:20 Ambicije članov planinskega krožka so se s časom povečevale.23:53 V planinskem krožku: »Gremo na Mont Blanc!«27:57 Danes kaj takega ne bi bilo mogoče!30:45 Kako pomembne so pozitivne izkušnje za otroke!34:05 Rudi Zaman, s Tinetom Miheličem, soavtor kultnega alpinističnega vodnika Slovenske stene.37:10 Kako so nastajale Slovenske stene?41:22 Danes je na policah že peta izdaja Slovenskih sten. 43:53 V ponatisih se poskušajo nepravilnosti popraviti.46:40 Pri prvem ponatisu je v projektu sodeloval tudi Pavle Kozjek. 48:42 Ob drugi izdaji je knjiga posvečena tudi Rudijevemu sinu Tadeju, ki je zavedno ostal v Himalaji.52:35 Rudijeva žena, Mira Germovnik Zaman, je bila prva ženska gorska reševalka na GRS Tržič.56:15 Pomen in vpliv Slovenskih sten za slovensko alpinistično skupnost.59:00 Avtorja knjige sta mnogokrat v zobeh plezalcev med vzponi!1:02:47 Velik del Julijskih Alp še danes ni »vodniško obdelan«.1:05:19 Ideje o Slovenskih stenah številka 2!1:10:20 Prevod Slovenskih sten v angleški jezik.1:14:22 Pri Didakti so izdali približno 200 knjig s planinsko, gorniško in alpinistično tematiko.1:21:08 V gore ali na jadrnico?1:24:05 »S prijateljem dr. Tekavčičem greva vsako leto tradicionalno že 20 let na 4000+ po Alpah.«1:27:18 Pisanje spremlja Rudija že vse življenje.1:30:15 Pesniška zbirka: Misli bivanja, Rudi Zaman1:33:20 Rudi je bil 12 let predsednik Slovenskega knjižnega sejma.

Vili Guček se je leta 1978 kot 12-letni fantič pridružil domačemu Zasavskemu AO ravno v obdobju, ko sta takratno alpinistično skupnost preplavili ideja in vizija prostega plezanja. Novorojeno športno plezanje je postalo vodilo Vilijevega življenja, ki pravzaprav traja vse do danes.

Vili je zgodaj začel tekmovati. Leta 85' se je udeležil takrat prve mednarodne tekme v športnem plezanju v Bardonecchi v Italiji. Leta 88' je zmagal na legendarni prvi slovenski športnoplezalni tekmi v Ospu. Krono državnega prvaka je potrdil tudi leto kasneje.

Veliko je plezal v skali, leta 94' je preplezal smer težavnosti 8b+. Čarobnost skalnega plezanja ga je prevzela do te mere, da je že zgodaj v roke vzel vrtalni stroj in začel opremljati nove smeri. Predanost tej obrti je postala Vilijeva vseživljenjska pot in rezultat njegovega več desetletnega dela so številna nova plezališča, nove in preopremljene športno plezalne smeri ter smeri za plezanje z orodji.

Diplomiral je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani na temo ocenjevanja skalnih smeri, napisal je tudi fantastični plezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale, poklicno se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami.

Vili je tudi vrhunski glasbenik, dolgoletni član folk rock skupine Hiša.

Vili s svojim delom opremljevalca plezališč, s svojo karizmo, smehom in mirnostjo, z znanjem in izkušnjami, s poudarjanjem visokih etičnih plezalnih ter življenjskih vrednot, nenazadnje tudi s svojo kitaro, prinaša številne radosti in tako potrebno svežino v našo plezalno skupnost. Vili, hvala!

Z nami V steni tokrat živa plezalna legenda, veliki, fenomenalni Vili Guček.

Teme, ki smo jih obdelali:

4:17 Vilijevi plezalni začetki v alpinistični šoli.7:30 Konec sedemdestnih pride v Slovenijo vizija prostega plezanja.9:55 Kako so izgledali prvi treningi?12:00 Takratne plezalne revije, številni obiski Paklenice, prva plezališča.15:35 Prvo uradno mednarodno tekmovanje v športnem plezanju, Bardonecia leta 1985.19:22 Tekma v plezališču Marjan pri Splitu, leta 86' in prva tekma na umetni steni v Grenoblu, leta 88'.22:40 Prva uradna slovenska tekma v športnem plezanju v Ospu leta 1988.28:05 Tudi naslednjo leto na tekmi v Bohinju Vili zmaga in nadaljuje s tekmami v državni reprezentanci.29:22 Prve Vilijeve smeri, ki jih je opremil.32:27 Leta 1994 prepleza 11 smeri z oceno 8b ali več.36:10 Vili že desetletja opremlja nove smeri in preopremlja stare smeri.41:07 Vilijeva plezališča so narejena s srcem.47:00 V Sloveniji je možnosti za skalno športno plezanje veliko.48:37 Podpora plezalne skupnosti Projektu OSP je v zadnjem obdobju padla!52:18 Slovenska plezališča niso zrasla sama od sebe! Projekt OSP je rešitev!59:30 Podprite Projekt Osp po svojih močeh! Podrobnosti na: https://projektosp.si/1:01:35 Plezanje slapov, kombiniranih smeri in skalno plezanje z orodji.1:05:00 Vili je naredil kar nekaj plezališč za plezanje z orodji.1:07:05 Vilijeve smeri so narejene s prefinjenim občutkom.1:10:37 Kaj je najboljše pri plezanju?1:13:50 Debate okoli ustreznosti športnoplezalnih ocen!?1:16:55 Za diplomsko nalogo se je Vili ukvarjal z ocenjevanjem in vrednotenjem plezalnih vzponov.1:19:50 Razlika med plezanjem na najvišji ravni v skali ali na tekmovanjih.1:23:32 Evolucija športa skozi čas se spreminja in gre tudi v skrajnosti.1:25:42 Evolucija plezalnih sten in oprimkov.1:28:42 Vilijev športnoplezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale.1:34:00 Kako in kje lahko začetniki danes dobijo ustrezne učne plezalne vsebine?1:36:22 Plezalne poškodbe.1:39:15 Zakaj plezam? Zakaj toliko časa plezam?1:43:08 Imamo svobodno voljo ali zgolj občutek, da jo imamo?1:48:50 Vili je član glasbene skupine Hiša.1:51:44 Kitara je Vilijev redna sopotnica.1:54:36 Živeti s plezanjem (toliko časa) je privilegij.

Andreji sta šport in narava življenjski sopotnici že od otroštva. Ukvarjala se je z atletiko, plesom, judom, padalstvom, cestnim in gorskim kolesarstvom, tekom, pustolovskimi dirkami, plezanjem, alpinizmom. Je članica AO Tržič in tudi gorska reševalka, ki se redno udeležuje gorsko reševalnih akcij. Je inženirka tehnologije prometa, zaposlena na Mestni občini Ljubljana, kjer se ukvarja s problematiko in iskanjem rešitev trajnostne mobilnosti. Jeseni 2023 se je s prijateljico Niko Radjenovič podala na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike. V 14-ih dneh afriške avanture sta kot prvi Slovenki opravili spust z vrha Kilimanjara. O njunem podvigu je bil posnet film z naslovom Tiha moč, skozi katerega opogumljata in inspirirata ženske, da sledijo svojim sanjam in jih tudi uresničijo. Z nami v steni tokrat energična in vzdržljiva, nasmejana in odločna, Andreja Jagodic.

Teme, ki smo jih obdelali: 2:20 Kolo je Andrejin sopotnik od malega. 3:50 V nekem obdobju je tudi tekmovala s kolesom. 5:20 Med drugim je tudi trikratna zmagovalka DOS-a, dirke okoli Slovenije. 7:35 Specialka ali gorc? 8:25 »Če ne greš, ne veš!« 10:00 Glava je najpomembnejša! 12:47 Andrejin stik z gorami. 14:10 Stik z GRS Tržič. 18:12 2023 je šla s prijateljico Niko Radjenovič na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike. 19:40 Kako je prišlo do ideje za afriško avanturo? 21:10 Stik z agencijo (z lastnico in vodnico Ekeney Njau). 23:41 Koliko je kolesark(jev) na Kilimanjaru? 24:57 Logistika odprave na Kilimanjaro. 27:05 Tudi vzpon opravljen na kolesu ali pa se kolo nosi. 29:01 Kako običajno poteka aklimatizacija za Kilimanjaro? 32:24 Vzpon na vrh. 35:16 Vrh in spust. 40:18 Tiha moč – moč deklet in naslov filma o kolesarki afriški avanturi. 43:13 Afriški stereotipi in realnost. 47:33 »Z odpravo in filmom sva želeli tudi opogumljati ženske pri odločitvah.« 49:33 Tihe in glasne »brezme«. 52:00 V Afriki se veliko pleše in poje. 54:08 Plani za prihodnost? 56:14 Ob vsem ali še ostane kaj časa za plezanje, turno smučanje in drugo? 58:20 Tudi v službi se Andreja posredno ukvarja s kolesarstvom. 59:25 Izzivi trajnostne mobilnosti (v Ljubljani). 1:03:40 Bodimo strpni in naj bo sobivanje vrednota.

Igor Jenčič je doktor fizikalnih znanosti. Je strokovnjak za jedrsko energijo, zaposlen na Institutu Jožef Stefan. S smučanjem se je srečal kot otrok, leta 1977 pa je opravil svoj prvi turni smuk. Teh se je do danes nabralo preko tisoč. Konec 90-ih je napisal Veliki turnosmučarski vodnik, s podnaslovom Od Snežnika do Velikega Kleka, ki je do danes doživel več ponatisov. V njem je zajel večino najpomembnejših turnosmučarskih ciljev v Sloveniji in v bližnji okolici Zahodnih Julijcev, avstrijskih deželah Koroški, Štajerski, Salzburški in Vzhodni Tirolski. Igorju je turna smuka vseživljenjska strast. Skozi aktivna turnosmučarska desetletja je presmučal številne strmine po vsej Evropi, kot tudi po drugih področjih sveta. Veliko večino svoj tur opravi z ženo Barbaro. Tokrat z nami V steni, pravi turni smučarski poznavalec, kreativni in znanstveni, Igor Jenčič.

Teme, ki smo jih obdelali:

Gregor Šegel je član slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju. V zadnjih dveh tekmovalnih sezonah se je večkrat uvrstil v finale kontinentalnega pokala, februarja letos pa se je v angleškem Sanderlandu zavihtel na sam vrh zmagovalnega odra v težavnosti. Kot najstnik se je ukvarjal s tekom, tudi z ultramaratoni, z agilitijem, ob koncu najstniških let pa je zašel v alpinistične vode. Veliko svojega plezalnega fokusa je namenil ravno plezanju zaledenelih slapov, leta 2021 pa se je začel ukvarjati s tekmovalnem ledenim plezanjem in hitro pokazal zagnanost in veliko željo po napredovanju. Kot mlad alpinist je že plezal v Patagoniji in Himalaji. Inženir metalurgije in materialov po poklicu, zaposlen v koroškem podjetju MPI reciklaža, se po inženirsko loteva tudi treningov, ukvarja pa se tudi z razvojem plezalne opreme. V tokratni epizodi, z nami V steni, energični, metodični in vedno nasmejani Gregor Šegel.

Teme, ki smo jih obdelali:

Izseki: »Tudi če govorimo o »drajtuliščih«, torej plezanju zunaj, je zelo podobno. Če misliš biti konkurenčen na tekmah, se moraš pač enim stvarem odpovedati. Če ti sedaj hočeš, ok, letos bom pa res šel na vse tekme, potem moraš v to tudi vse vložiti. Ne moreš potem kompenzirati, pa reči, sedaj bom pa hodil še v hribe, pa še v »drajtulišča« in poskusil tam čim težjo smer splezati. Zato ker dni je pač le toliko v letu in v sezoni, ti jih moraš pa izkoristiti. Regeneracija pa je tudi pomembna.«

»Jaz sem vedno želel v Himalajo. Zdi se mi, da vsak malce bolj perspektiven tečajnik, najprej bereš knjige, gledaš revije in si želiš v Himalajo. To ti je kot neka taka zadnja stopnička … Kot tečajnik si rečeš, ko bom pa res dober, bom pa tja tudi lahko šel!«»Potem sem pač vedel, tiste skoke smo toliko trenirali, da sem vedel … Če preveč razmišljaš, ni dobro, a ne? Moraš iti! Vedel sem, da sem dovolj močan, sem stresel roke, pa sem šel in sem ga zadel, zadržal in dejansko sem vpel vrh. Izkazalo se je, da sem bil relativno hiter in takrat, ko sem tisti vrh vpel, sem vedel, da sem naredil dober rezultat. Vedel sem, da sem bil hiter in močan, zelo zadovoljen sem bil s svojim nastopom.«

»Ja za nekaj se tako moraš odločiti, a ne? Konec koncev, če se za nekaj odločiš, je bolje, da to počneš 100% ali pa vsaj nekako s srcem. Če se odločiš za nekaj, je jasno, da se moraš čemu odreči!« »Boljše je zadnje tri treninge spustiti, se dobro tehnično pripraviti na tekmo, premisliti kaj potrebuješ in si nabrusiti kline, kakor da prideš na tekmo, padeš, ne vem, zaradi neke take neumnosti, ker nisi nabrusil kline. Ali pa da si klino brusil en večer pred tekmo, pa dobro, to je še ok, npr. isti dan kakor je tekma in zaradi tega nisi bil pozoren na nekaj drugega. Ko ti prideš na tekmo, se moraš samo na to sfokusirati. Ti si tam, da boš tisto smer splezal in ti takrat opazuješ smer, dobro, v finalu si pač v izolaciji. Ti imaš doma čas, da se pripraviš na tekmo, tehnično. Ne pa potem na tekmi, potem je bolje, da sploh nisi šel!«

»Z Markom sva na odpravi tudi malo govorila. Pa je rekel, dej ti izkoristi ta himalajski zanos, tako jaz zdaj temu rečem, to energijo. Ko sem prišel nazaj, sva se s punco odselila v Polzelo. To je bilo najlažje obdobje za to narediti. Če bi takrat čakal, bi bilo potem težje. Takrat sem pa res si rekel, jaz sem se sedaj vrnil, dejva poiskat, pojdiva na svoje!«

Turistovski klub Skala je bil gorniški klub, ustanovljen 2. februarja 1921. Avantgardna ekskluzivna gorniška skupina je nastala kot posledica razkola v SPD, ki se je v obdobju po prvi svetovni vojni zavzemal predvsem za obnovo planinskih postojank, medtem ko je mlada generacija stremela k plezanju, zimskemu alpinizmu, smučanju ter ostalim sovpadajočim dejavnostim. Člani Skale so težili k ljubezni do narave, idealizmu, načelnosti, tovarištvu ter k pogumu v stenah, neustrašnosti, železni volji in vzdržljivosti. Imeli so svojo reševalno moštvo, organizirali so prve odprave, se ukvarjali z vzgojo, veliko poudarka pa so namenjali ukvarjanju s fotografijo, filmom, glasbo in pisanjem. V 20-ih in 30-ih letih so Skalaši načrtno preplezali številne glavne slovenske stene in grebene. 2.sv. vojna je njihove aktivnosti prekinila, po vojni pa so nekdanji člani Skale nosili pomembno vlogi v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva. Dr. Peter Mikša je alpinist in zgodovinar, zaposlen na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani kot izredni profesor. Je avtor številne strokovne literature in eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine. Z nami v Steni tokrat Dr. Mikša o pomembnem obdobju, o izredni generaciji Slovenk in Slovencev ter njihove zapuščine, ki so svojimi aktivnostmi v gorah in visokimi etičnimi standardi postavili trdne temelje povojnemu in sodobnemu planinstvu, gorništvu in alpinizmu. Dr. Mikša in Skalaši.

Teme, ki smo jih obdelali:

2:36 Dr. Peter Mikša.7:00 Zanimanje za alpinistično zgodovino v mladih letiih.8:50 Resnejše ukvarjanje z zgodovino na Filozofski fakulteti (FF). 13:55 Nastanek knjige Zgodovina Slovenskega alpinizma v soavtorstvu z Urbanom Golobom.20:45 Zanimanje za raziskave o zgodovini alpinizma se na FF povečuje.22:15 Pomen planinstva, gorništva in alpinizma v Sloveniji.26:00 »Trden kakor Skala.« Knjiga o Skalaših dr. Mikše in uni. dipl. umet. zgod. Elizabete Gradnik.30:45 Ideja o filmu o Skalaših (Viharnik z roba, 100 let Skalašev).31:43 Generacije Skalašev so močno vplivali na povojno in sodobno planinstvo, gorništvo in alpinizem.34:15 Dogajanje v Sloveniji v vertikalah gora pred Skalaši. 36:17 Pomen prelomnih obdobij v zgodovini in družbeni pretres ob začetku ter koncu 1.sv. vojne.38:10 Obdobje po 1.sv. vojni in obnavljanje planinske infrastrukture.39:08 Ustanovitev prvega slovenskega alpinističnega kluba – Turistovski klub Skala (TKS).40:24 Izrazi veleturist, gorništvo in alpinizem. Kdaj in kako se pojavijo?42:00 Okoliščine ob ustanovitvi TKS.46:00 Neformalne plezalne skupine pred ustanovitvijo TKS.47:58 Kriteriji za vstop v TKS so bili visoki!50:35 Dejavnost Skalašev poleg udejstvovanja v gorah.53:50 Visoka etična načela Skalašev.55:24 Vloga, pomen in zapuščina Klemeta Juga. 1:00:32 Vpliv in pomen Henrika Tume ter Juliusa Kugyja.1:03:35 Fenomen Pavle Jesih in Mire Marko Debelakove. 1:06:15 Direktna smer v Špiku in pomen smeri ob nastanku.1:08:06 Skalaška smer v Steni.1:12:33 Smučanje se razvija s Skalaši.1:14:48 Skalaši začnejo z alpinističnimi šolami.1:17:37 Vladimir Kajzelj in njegov (turno) smučarski podvig.1:19:30 Ukvarjali so se tudi s sankaštvom in začeli so hoditi na odprave. 1:23:00 Zgodba Pavle Jesihove kot podjetnice in zgodba Mire Marko ob dogovorjeni poroki.1:26:00 Skalaši do bili dejavni tudi pri pisanju.1:28:10 Možnosti za raziskovanja na temo Skalašev je ogromno.1:30:00 Alpinistke in alpinisti so imeli v tistih časih status zvezdnikov.1:33:00 Nesreča Pavle Jesih ji prinese novo, po vojni tudi trpko zgodbo.1:36:25 Skalaši so bili dejavni tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.1:38:50 2. sv. vojna in vpliv na Skalaše in vnovični izbruh energije v gorah. 1:41:45 Zakaj Skala po vojni ne deluje več?1:44:42 Zakaj država po vojni tako propagira šport, tudi planinstvo?1:48:30 Zapuščina Skalašev je enormna.

Izseki:

»Vedno imamo tako, eni prelomi pridejo in ključna za Skalo je 1. sv. vojna. Torej, 1. sv. vojna. To je grozljivo, vse vojne so grozljivka in v zgodovini ponavljamo tisto zgodbo: historiam magistrae vitae … učiteljica življenja Nič se ne naučimo iz tega! Skačemo v ene in iste stvari, ampak pustimo sedaj te detajle. Leto 18', vsaka težka situacija, ko se sprosti, prinese izbruh energije. Če si predstavljamo?« »1. sv. vojna je tudi v Julijskih Alpah pustila eno veliko uničenih koč in slovensko planinsko društvo se odloči seveda, da najprej, da lahko zaženeš planinstvo, moraš obnoviti infrastrukturo: poti, koče ... To traja, ne? Traja nekaj let, mladi bi plezali. Si predstavljamo? Se jezijo in se kregajo med seboj. In skupina, predvsem mlajših fantov, leta 1921, ustanovi prvi alpinistični klub pri nas. Turistovski klub Skala.« »Vsak od teh filmov ima eno pomembno navezavo na slovenski prostor. Prva, »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine« je vezan na Triglav oz. na gorski svet, kar nakazuje pomembnost tega Slovencem. Ta prvi pravi zvočni celo večerni film »Na svoji zemlji«, v bistvu se dogaja v Baški grapi. Torej, v prostoru, ki je bil med obema vojnama italijanski. Torej, ta simbolika krajine je pomembna.« »Ko Jug pade leta 24', letos bo 100 let, ko pade v liniji današnjega Jugovega stebra. To bi bila tretja smer v Steni! Do takrat sta samo Slovenska in Nemška smer. Predstavljajmo si ta čas. In on (Jug) reče »dajmo, plezajmo prvenstvene smeri«. Slovenci smo majhen narod po številu, lahko pa smo veliki po dejanjih! In on potegne. Vedno je tako, vedno imaš ene vzore, ki pa so potem ključni za nek razvoj.« »Ogromno jih pade, človek bi si mislil, da bo to zavrlo slovenski alpinizem. Podobna zgodba kot po 1. sv. vojni. Konec 2. sv. vojne prinese izbruh energije. V bistvu mlada generacija, ki je mogoče delno vezana samo na Skalaše, imamo Režaka, … imamo nekaj alpinistov, ki potegnejo … Čop kot legenda, ampak ne pleza več, ki na nek način vzgajajo… Spet, pride neka nova generacija, ki pa v dveh treh letih doseže in preseže vse kar so Skalaši naredili prej. Ampak seveda, tega ne bi mogli, če ne bi bilo Skalašev.«

Žarko se je z gorami srečal v otroštvu, s plezanjem v srednji šoli in med študijem psihologije na Univerzi v Ljubljani. 1978 je postal alpinist, opravil več kot 300 alp. vzponov, 20 prvenstvenih in bil na 11 alp. odpravah. Leta 1981 je postal član gorske reševalne službe, več kot 20 let je bil načelnik postaje GRS Tolmin, kjer je prisostvoval na več kot 930 reševalnih akcijah.

Kot psiholog je služboval v srednji šoli, kjer se je nedavno upokojil. Kot izkušeni strokovnjak nudi psihološko pomoč gorskim reševalcem in svojcem ponesrečencev ob hudih nesrečah, bil pa je tudi vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite, ki se aktivira na poziv v primeru večjih naravnih ali drugih nesreč.

Žarku pomeni prostovoljstvo življenjsko pot. Skozi svoje mnogoletno delovanje kot psiholog in gorski reševalec, tudi kot vodja številnih taborov za mladino in družine ter drugo, nesebično in strokovno pomaga ljudem, mnogokrat ljudem v stiski. Za svoje delo je že prejel več častnih priznanj, doma in na tujem.

Tokrat z nami v steni dolgoletni humanitarni prostovoljec, človek z resnično velikim srcem, Žarko Trušnovec.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:05 Žarkov stik z gorami in s plezanjem. 4:54 Žarkove odprave v Južno Ameriko. 6:57 Študij psihologije in vključitev v Gorsko reševalno službo (GRS). 8:58 Odnos ljudi do smrti dandanes? 12:48 Kako se s smrtjo soočajo otroci?15:06 GRS je bila v osnovi ustanovljena za reševanje v gorah, danes pa pokriva tudi druga področja.18:05 GRS Tolmin in njeno delovanje.21:30 Problematika iskalnih akcij.25:14 Vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite.27:21 Soočanje s stresom?28:40 Kako je prišlo do nudenja psihološke pomoči pripadnikom reševalnih služb?32:45 Zakaj so psihološke težave stigmatizirane in tabu tema?36:06 Nudenje psihološke pomoči svojcem udeležencev nesreč.37:14 Če pride do travmatične izkušnje, kako hitro naj pride do psihološke pomoči?39:18 Tri stopnje soočanja s hudo travma ično izkušnjo in proces žalovanja.42:58 Izkušnja z nesreče na Okrešlju?44:35 Ali se proces žalovanja sploh kdaj zaključi?48:41 Ali se človek (gorski reševalec) lahko navadi najtežjih situacij?51:05 Kdo so lahko osebe, ki pomagajo v težkih izkušnjah?52:52 Če gre človek ven v naravo bo problem lažje rešljiv!54:50 Predelavanje težkih stresnih situacij zahteva svoj čas, srčnost in razumevanje.58:37 Biti Gorski reševalec je način življenja.1:00:52 Razumevanje in podpora države gorskim reševalcem?1:02:36 Delo psihologa v osnovni šoli.1:04:24 Predajanje znanja preko izkušnje je zelo pomembno.1:06:22 Ali je šolski sistem dovolj ustrezen in prilagojen otrokom za soočanje z sodobnimi izzivi časa?1:11:55 Če ni izkušnje tudi vedenja in znanja ne more biti, vsaj ne na dovolj visoki ravni.1:15:00 Otrokom manjka skupnega spontanega druženja v naravi!1:17:52 Ali smo kot družba zreli za določene spremembe, ki bi izboljšalo psihološko zdravje otrok?1:22:05 Prostovoljstvo kot način življenja.

Izseki:

»Med drugim sem se vprašal, pa a smo se kdaj o tem sploh pogovarjali? In sem ugotovil, da v štirih letih študija psihologije, o temi smrti nismo slišali niti stavka. Pred kratkim sem predaval bodočim vodnikom reševalnih psov in je bila tam tudi kolegica, malo mlajša psihologinja in sem jo pred vsemi vprašal: »ali ima prav?« in mi je gladko odgovorila: » v času študija o tem nisem slišala nič!«

»Predvsem je to problem odraslih, a ne? Ne smemo se bati otrokom povedati resnice, pravzaprav smo dolžni povedati resnico! Pač, njim primerno! Ja kaj bo pa potem, ko bo kaj vprašal? Ja, odgovoriš na tisto kar bo vprašal! Z realnimi, stvarnimi dejstvi!«

»Ja, to je strah! Saj je en tak rek, če se človek boji smrti, se ne more veselit življenja! In to je dejstvo!«

»Gorska reševalna služba je bila najprej ustanovljena za reševanje v gorah, ampak v tem predgorju se je v zadnjih dveh desetletjih zgodilo veliko veliko novega. Začelo se je s soteskanjem, letenje s padali, še prej z zmaji, sedaj v zadnjem času gorsko kolesarjenje. Večino reševanj predstavljajo že tujci in se je število nesreč enormno povečalo.«

»Da se opravi pač razbremenilni pogovor, če je potrebno tudi večkrat, tako da stvari predelajo čim bolj neposredno po intervenciji. Vedeti moramo to, taki dogodki so stresni in puščajo posledice. Stres ima tako kumulativno naravo in če se nalaga, se lahko tudi slabše konča.«

»Če bomo prebrali karkoli o posttravmatski stresni motnji, bodo med drugim zagotovo te štiri stvari. Slabo spanje, grozne sanje, izogibanje mestu nesreče in prisilne misli. »Ne morem nehati misliti na to, a ne!?« Moja reakcija je bila v vseh primerih enaka. To samo pomeni, da je s tabo vse vredu! Če te smrt sočloveka prizadene, si dober človek. S tabo ni nič narobe. Stres je normalen odziv na nenormalno situacijo! To nima nobene veze s psihiatrijo. V psihiatrijo spadajo ljudje, ki v normalni situaciji ne morejo funkcionirati.«

»To pomeni, da je ta problem danes bistveno večji kot je bil včasih, ker tega vedenja o minljivosti, o smrti ni. O temu se ne govori, to je tabu tema! Hkrati pa to kaže, da je še vedno veliko tega mačizma. »Kaj bo to nam? Mi spijemo gajbo pira, pa zmoremo vse. Vesel sem, da se je na tem področju klima spremenila.«

»Moramo vedet, da takrat, ko je nekdo v stiski, potrebuje poslušalca. In to si lahko med sabo tudi razdelimo, danes bom šel jaz, jutri boš šel ti. Ker s tem največ pomagamo! Saj on bo govoril eno in isto, ampak očitno more zadostikrat povedat, da preide potem v naslednjo fazo žalovanja.«

»Je pa čisto jasno, kadar imaš nek problem, pa se samo s tistim problemom ukvarjaš, ne boš prišel nikamor. Če pa vzameš superge, pa trenirko in greš na 10 kilometrov, bo problem lažje rešljiv, če ne greš pa na 20 kilometrov, pa bo še lažje!«

»Če ti nekomu nameščaš kompresijsko obvezo, pa ga takole malo stisneš, ga zaboli. Seveda boli! A veš kako boli šele tisto, kar si ti prej sošolcu naredil. Ali pa kako boli punco, ki si ji rekel, da je bajsa?«

»Izkušnje! Kaj se pravzaprav dogaja z razvojem možganov? Povečevati se more število povezav. To se pa ne more zgoditi s klikanjem na tipke, ampak gibanje, druženje, socialni stiki.«

Kazimir Drašlar, za prijatelje Mikec, je letošnji (2023) prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma. Bil je eden vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja. 1961 je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal mogočno triglavsko Sfingo. Opravil je številne težke ponovitve doma in v tujini, s soplezalci je raziskoval gore Svalbarda. Leta 1968 je stopil na neosvojeni vrh Lunko v afganistanskem Hindukušu, naslednjega leta pa je stal na vrhu Anapurne II, kar je bil prvi z vrhom okronan uspeh Slovenije v Himalaji.

Po odpravarstvu ga je odneslo v znanstvene vode, kjer je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani postal predstojnik katedre za fiziologijo živali in predavatelj pri več dodiplomskih in podiplomskih predmetih. A v Himalajo se je na trekinge vračal celo življenje.

Mikec največ časa preživi v okviru družine ali prijateljev, najraje v njemu tako ljubi naravi. Še vedno se ukvarja z jamarstvom, lokostrelstvom, izdeluje nože, rad predava, sicer pa je Mikec večletni predsednik združenja alpinistov veteranov v okviru Komisije za alpinizem pri PZS.

Z nami V steni tokrat »večni mladenič«, ki pravi, »da človek v življenju potrebuje srečo, da ima srečo«, evergreenovski, Kazimir Drašlar – Mikec.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:00 Kdo so alpinisti veterani?6:14 Zakaj (veterani) ne pišejo več knjig?10:02 Festival alpinizma oktobra 2023 v Ospu in alpinisti veterani.11:08 Kako se spušča po vrvi s pomočjo Dulferjevega sedeža? 13:20 Belačeva (Marjan Keršič - Belač) plezalna tehnika. 17:06 Generacija alpinist in alpinistov med obema vojnama in vpliv na kasnejše generacije. 19:50 Mikčevi plezalni začetki pri Kunarjevih. 24:30 Generacija alpinistk in alpinistov na AO Matica konec 50-ih let. 26:37 Mikčev Dru v navezi z Alešom Kunaverjem. 34:18 Kdo bo prvi čez triglavsko Sfingo? 38:54 Prvi vzpon čez Sfingo (smer Kunaver – Drašlar leta 1961). 44:30 Praženje slanine na sveči in branje španskih romanc. 47:05 Odmevi po prvem vzponu v Sfingi? 50:26 Plezalni izleti v Centralne in Zahodne Alpe so bile odprava. 52:52 Prva odprava na Spitsbergen, Svalbard. 56:50 Afganistanski Hindukuš in prvi pristop na Lunko. 1:02:02 Po tej odpravi se je samozavest slovenskih alpinistov dvignila! 1:07:02 Takrat smo plezali v alpskem slogu, samo temu nismo tako rekli. 1:09:35 Zakaj nam je uspelo na tej odpravi?1:11:34 3. YAHO odprava v Nepal na Annapurna IV in Annapurno II in njen pomen.1:19:26 Zdravnik Jože Andlovic in njegova veličina.1:24:29 Po Annapurni II je bil čas za druge življenjske Annapurne.1:27:19 Kraljevina Mustang v Nepalu in sprejem pri kraljici.1:29:53 »Če niste videli okolice Kangčendzenge, niste videli nič!«1:33:48 Predstojnik na katedri za fiziologiji živali na Biotehniška fakulteti Univerze v Ljubljani.1:37:50 Znanstvenik Mikec, fiziološki procesi in vpliv nadmorske višine na organizem.1:41:34 Pri raziskovanju višinske fiziologije so pomembne zgodbe posameznikov.1:44:00 Ugotovitve o višini britanskih odprav na Everest leta 1922 in 1924.1:48:25 Pionirski časi so bili res avanturistični.1:52:03 Razlike med nekoč in danes?1:54:00 Nekoč smo se družili drugače.1:57:45 »Dober alpinist je star alpinist!«2:03:27 »Biti alpinist je biti kr' fajn!«2:05:55 Določene zgodbe morajo »ostati doma« v ozkih krogih.2:11:00 Z določenimi ljudmi se enostavno ujameš.2:13:05 Slovenija je dežela najboljših alpinistov nasvetu.

Izseki:

»Me je (Stane Kersnik) položil na trebuh in mi z jodom premazal rit. Zelo sem stiskal zobe. Potem je nad mano modroval. Je rekel: »Veš fant, madona si dober. To sedaj, ni boljšega. To je kar za pohvalit. Samo zapomni si nekaj, najboljši si. Ampak, ko boš sam mislil, da si dober, si mrtev!«

»Mi smo dobili Anapurno, ne kot vrh, ki smo si ga želeli, ampak: »take it or leave it.« Original je bil Kangbačen ali pa še karkoli drugega. To so nam dali, mi si nismo mogli izmišljevati, kakor si danes slovenski alpinisti danes lahko izmišljujejo, z vsem renomejem.«

»Če nam te mlajše generacije kaj zavidajo tako kot mi, seveda tem generacijam mi zavidamo širino ali pa odprtost Sveta, nam te generacije zavidajo naš partnerski in prijateljski odnos.«

»Ko vidiš ljudi, ki pridejo na Vršič, potem pa odidejo s tega Vršiča, potem ko so dobili eno dozo prijateljstva, so za eno leto mlajši. To so pač stvari, ki so v tistem še vedno prisotne romantiku, ki ga je v vsakem alpinistu nekaj, kljub tistim najbolj zadrtim.«

»So določene zgodbe in določeni pogovori, ki so dovoljeni samo v alpinistični klapi in je zelo neresno, če pripoveduješ o stvareh, ki jih ostali ne morejo razumet izven kroga ljudi, ki jih razumejo.«

»Mene vedno spomni tisti začetni stavek od Gregorina v knjigi V borbi z goro. Genialni stavek je v tem, da vsak od nas ima globoko v srcu eno skrinjico, v kateri skriva pravzaprav svoja čustva in zgodbe, ki bi jih tuj svet umazal, ker jih ne razume.«

Urh je začel plezati v začetku 90' let. Začel je s športnim plezanjem, kmalu pa se je našel v balvaniranju. Tekmoval je v težavnosti, kasneje v balvanih, kjer je postal tudi državni prvak, solidne rezultate je dosegal tudi na tekmah svetovnega pokala v balvaniranju.

V skali je splezal legendarno smer Za staro kolo in majhnega psa v Mišji peči z oceno 8c+, plezanje balvanov pa je postala njegova življenjska strast. Je eden najuspešnejših slovenskih balvanskih plezalcev v naravi, avtor številnih težkih prvenstvenih linij, mnoge so še danes brez ponovitve. Je prvi Slovenec, ki je splezal balvanski problem z oceno FB 8c.

Urh je trener športnega in balvanskega plezanja, bil pa je tudi več let v trenerskem teamu slovenske športnoplezalne reprezentance. Danes trenira tako tekmovalce na najvišji ravni, kot številne zagnane rekreativce.

Je soustanovitelj balvanskega centra v Ljubljani, kjer ga bomo srečali kot trenerja ali postavljavca smeri ali pa bo treniral za svoje plezalne projekte, ki mu jih ne zmanjka.

Z nami v steni tokrat balvanski guru, legenda balvanskega plezanja, mojster krimpanja, vedno nasmejani Urh Čehovin.

Teme, ki smo jih obdelali:

2:07 Plezanje je lahko za vsakogar.4:15 Zakaj balvaniranje?7:30 Kaj je balvansko plezanje?11:42 Balvanirati sam ali z družbo?13:35 Kakšne so možnosti za balvaniranje v naravi v Sloveniji?17:10 Kje je najboljše balvaniranje v Evropi?19:22 Ocenjevanje težavnosti pri balvanskem plezanju? 21:40 Urh je prvi Slovenec, ki je splezal balvan težavnosti Fb 8c.24:45 Za staro kolo in majhnega psa, 8c+, Urhova najtežja športnoplezalna smer.26:30 Urhova tekmovalna pot.30:15 Danes mi je pomembno, da balvanski problem preplezam lepo.32:40 Včasih sami sebi povzročimo pritisk, zaradi katerega smo lahko kasneje razočarani. 36:17 Empatija je vedno pomembna.39:00 S plezanjem človek tudi življenjsko raste.42:30 Kje pridobivati trenersko znanje in dodano vrednost o balvanskem plezanju?44:45 Kakšne so nove generacije najboljših balvanskih plezalcev?46:19 Razlika pri balvanskem plezanju v naravi ali na tekmah?52:50 Razlika med rekreativci in tekmovalci?54:26 Skupnost balvanskih plezalcev v Sloveniji?58:52 Mikro okolja okoli balvanov v naravi imajo posebno energijo.1:00:05 Popularni balvani v tujini so vedno oblegani.1:02:33 Kreativnost pri trenerskem delu. 1:06:40 Kreativnost pri postavljanju balvanskih problemov. 1:10:08 »Top« postavljavcev smeri pri balvanih ni veliko.1:13:36 V enem samem gibu pri plezanju je lahko celo vesolje. 1:19:48 Čar plezanja in vseživljenjska možnost plezanja.1:22:50 Poskusite trenirati in se učiti plezanja s trenerjem.1:27:48 Pri plezanju se je potrebni imeti fajn!1:29:06 Kaj dela Urh Čehovin danes?

Luka je odrastel v družini, kjer sta bila šport in obisk gora že v otroštvu nekaj vsakdanjega. Na Triglavu je stal že pri sedmih letih. V OŠ je začel kolesariti in kmalu postal član mladinskih in članskih vrst.

V času študija je kolo zamenjal za tekaške superege in se resneje posvetil gorskemu teku. Ljubezen do gora in športa je združil v številnih formalnih in neformalnih gorsko tekaških tekmovanjih, kjer še vedno redno posega po najvišjih mestih.

V zadnjem obdobju je Luka prva športna disciplina tekmovalno turno smučanje, kjer je eden vodilnih članov slovenske tekmovalne turno smučarske reprezentance. Reprezentanca ima pred seboj jasen in odločen cilj, udeležba na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Torinu leta 2026.

Z nami v steni tokrat odločni, nasmejani, ambiciozni in energični Luka Kovačič.

Teme, ki smo jih obdelali:

2:03 Stereotip tekmovalnih turnih smučarjev. 2:52 Kaj je tekmovalno turno smučanje (TTS)? 4:37 Mednarodna organizacija TTS. 6:10 Kateri sta olimpijski disciplini? 9:57 Kako sta se izbrali ti dve disciplini? 13:13 Katere so še ostale tekmovalne discipline? 14:48 Tekme Grande course formata. 18:35 Na tekmah je poskrbljeno za plazovno in siceršnjo varnost. 22:22 Kako je s tekmami v Sloveniji? 23:35 Katere so najmočnejše nacije v tekmovalni karavani? 25:00 Na tekmovanjih so tudi starostne kategorije. 25:22 Slovenska reprezentanca in slovenska skupnost v TTS. 28:15 Kako v Sloveniji sledijo svetovnem vrhu? 31:50 Dodatni specialni treningi v TTS? 33:15 Pomen psihološke priprave. 35:22 Specialna oprema za TTS. 38:15 Opremo je potrebno znati ustrezno uporabljati, a to še ni dovolj za zadostno varnost! 42:57 Plazovna oprema na tekmovanjih? 44:17 Uporaba vrvi na ledeniških tekmah? 46:08 Lukova športna evolucija od mladih nog do TTS. 50:32 Projekt »hitre« povezave 5 najvišjih vrhov Slovenije. 53:55 Nejc Kuhar, Lukov mentor in gorski vzdržljivostni športnik. 55:20 Kako potekajo treningi za TTS tekom celega leta? 58:20 Kako je umestitev športa na olimpijske športa vplivalo na tekmovalno turno smučarsko skupnost? 1:00:38 Kako se lahko danes mladi seznanijo s TTS? 1:03:25 Lepote in privlačnost turnega smučanja. 1:05:02 Pričakovanja slovenske reprezentance v TTS na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah leta 2026. 1:08:58 Z uvrstitvijo športa na olimpijske igre je celotna gorniška skupnost dosegla »mini zmago«. 1:11:35 Tudi alpinizem je bil nekoč del olimpijskih športov.

Marija Štremfelj je bila vrhunska alpinistka več kot 30 let. Od Andov do El Capitana, od zmag na športnih plezalnih tekmovanjih do 7c+ v skali, od prvih ženskih in zimskih ponovitvah v domačih gorah do največjih alpskih sten.

Marija je stala na vrhu kar štirih osemtisočakov. Poleg Broad Peaka, Čo Oja, Dhaulagirija je bila šele 13. ženska na vrhu Everesta, skupaj z Andrejem sta bila prvi zakonski par na vrhu najvišje gore Sveta.

Če so gore Marijina življenjska strast, je družina njeno poslanstvo. Ob redni službi, kjer je bila do upokojitve profesorica biologije na gimnaziji, so bili trije otroci, mož in širša družina s prijatelji, vedno njena življenjska prioriteta.

Letošnjo jesen sta z Andrejem v 88 dneh prehodila »Veliko himalajsko pot«, 1600km dolgo avanturistično pot od V do Z Nepala, kjer sta se naužila lepot in magičnosti nepalske himalajske pokrajine in ljudi.

Mnogo tega, skupaj z življenjskimi modrosti, v tokratni epizodi našega podkasta, rahločutna, neposredna, vedno nasmejana, prva dama slovenskega ženskega himalajizma, izjemna Marija Štremfelj.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:00 Kako sva se lotila Velike himalajske poti (Great Himalaya trail)?

7:38 Kako je videti Velika himalajska pot?

11:43 Vtisi in spomini s popotovanja.

14:10 Logistični izzivi in preizkusi te poti?

19:43 Pomen doživetja lastne izkušnje na takšni avanturi.

22:54 Pretirana pričakovanja lahko zagrenijo veliko lepih trenutkov v življenju.

26:05 Kakovost življenja je zelo odvisna od stopnje optimizma.

29:00 Potrebno se je prepustiti in zaupati!

33:00 Najin Everest.

35:38 Ohranjanje življenjske igrivosti, zaupanje in odpuščanje.

42:05 Družina je najpomembnejša.

45:40 Odnosi so pomembni in zahtevajo zrelega človeka.

48:35 Kako gore vplivajo na naše vrednote?

52:38 Doživetja in izkušnje v gorah se zasidrajo v človekovo nezavednost.

55:56 Ko prideš do roba, se zaveš, da moraš nekaj ukreniti!

57:14 Strahov je več vrst.

58:35 Klic gora mora priti od vsakega posameznika od znotraj.

1:00:41 Izkušnja smrti ni nikoli lahka.

1:09:23 »Cilji so sami prišli nasproti, ni bilo toliko pričakovanj.«

1:12:05 Gore so moja/najina/naša pot.

1:15:40 Leta 86' je Marija edina ženska na sicer številčni odpravi v Pakistanu.

1:17:07 Povsem ženska odprava na Pik Komunizma leta 82'.

1:19:20 Poklic učiteljice v povezavi z gorami in program MEPI.

1:22:52 Učitelj tudi neverbalno predaja tisto kar nosi v sebi.

1:25:50 Na vrhu gore smo šele na pol poti.

1:28:00 Gore človeka streznijo, da je le majhen del narave.

1:32:02 Verjeti in zaupati, da bo vse dobro, je pomembno!

1:36:15 Gore so lahko odlične učiteljice, če jim znamo prisluhniti.

1:41:23 Gibanje v skali mi je najlepše.

1:42:58 Lepote in dobra energija božičnega obdobja se morajo raztegniti na celo leto.

Novinar, pisatelj, kolumnist. Tadej je zagotovo eden najplodnejših slovenskih pisateljev zadnjega obdobja. Z likom kriminalističnega inšpektorja Tarasa Birse in njegove ekipe se je dodobra usidral med slovenske bralce in prodrl tudi na televizijske zaslone.

Njegov knjižni opus je zavidljiv, pisateljska širina pa še toliko bolj, saj poleg kriminalnih romanov piše tudi biografije, znan je po odličnih intervjujih in kolumnah, napisal je tudi kolesarski vodnik. Bil je tudi urednik in idejni vodja legendarne revije Grif, revije, za katero je še mnogim gorskim in plezalskim navdušencem žal, da ne obstaja več.

Podobno kot njegov junak Taras, je bil tudi Tadej kar nekaj let popolnoma predan alpinizmu. Bil je vrhunski alpinist, s kopico odličnih vzponov doma in po svetu. V alpinistični skupnosti je znan po svoji neizmerni vztrajnosti pri doseganju svojega cilja. Kako se je pa npr. loteval Loške stene ali Eigerja, pa bi moral danes v poduk slišati prav vsak alpinist.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:28 Zadnja Tadejeva knjiga je (med gorniki) še posebej popularna.

4:45 Lokacija dogajanja v knjigi je pomembna.

6:20 V Krmi je začel plezati.

8:15 Taras je tudi alpinist, kot Tadej.

10:33 Taras je »car«, a dela tudi napake.

13:05 Kako ohraniti lastnosti likov, da ne pride do kakšne napake?

14:50 Kje Tadej ustvarja – piše?

16:39 Pisanje (kriminalk) je garanje!

17:30 Pri pisanju potreboval strokovne sodelavce.

19:12 Za osnovno idejo knjige potrebuje nek impulz.

22:00 Morebitne kritike ob vsaki knjigi najprej prebere Tadejeva žena.

23:30 Koliko ljudi v Sloveniji živi od pisanja knjig?

24:04 Kako se je rodila revija Grif?

28:45 (Revijo Grif) bi brali, ne bi je pa plačali.

30:50 Kdaj Tadej začne plezati?

33:30 Pred plezanjem je bil prvi šport nogomet.

35:22 Pred pisanjem Tadej delal kot športni novinar na RTV SLO.

36:28 Prva odprava v Nepal – Hiunchuli 1994.

38:47 Spomini na odpravo Dhaulagiri 1998.

41:10 Ski Everest 2000 z Davom Karničarjem.

44:40 PO Everestu Tadej napiše prvo svojo knjigo.

48:10 Kako vztrajen je Tadej, je dokazal v Eigerju, kjer je plezal 8x!

53:45 Alpinizem na srečo ni samo šport!

55:30 Z Elo ljuba Loška stena z okolico.

57:40 Po Everestu je sledil Vzhodni Jannu.

59:50 »Nepal me je očaral in se mi usedel v srce!«

1:01:05 Kaj pomeni plezanje Tadeju danes?

1:04:55 O smislu alpinizma se je potrebno spraševati.

1:06:25 Kako je Taras dobil svoje ime?

1:08:42 Tudi Tarasu alpinizem pomeni veliko.

1:10:08 Ideja o kolesarskem vodniku.

1:14:35 Unikaten vodnik na področju cestnega kolesarstva.

1:17:40 Kolesarstvo je pomembna Tadejeva aktivnost.

1:20:19 Koliko je pri pisanju pomemben talent in koliko vaja, ki dela mojstra?

1:24:35 Alpinistična literatura in talent pisanja?

1:27:09 Zakaj alpinisti ne pišejo več kot so nekoč?

1:30:03 Kakšno moč imajo dandanes knjige?

1:33:53 »Še to splezam, potem pa knjigo napišem.« Kaj svetuje Tadej?

1:35:25 »Knjige nas učijo o morali!«

1:36:47 O čem piše Tadej te dni?

Izseki:

»Jaz sem rabil na nek način frustriranega človeka. Frustriran junak je neskončno bolj zanimiv kot npr. nekdo, ki nima nobenih težav v življenju. Jaz sem temu svojemu Tarasu obesil pač to, da se je ukvarjal z alpinizmom, da je bil zelo zagret alpinist ter je moral nehati zaradi zunanje prisile. Zaradi otrok, žene in vsega tega. Jaz sicer nikoli v življenju nisem nehal, ampak si pa znam predstavljati, kako bi mi bilo pri srcu, če bi me nekdo poskušal prisiliti v to, tako da sem mu obesil kar precejšnjo dozo frustracije.«

»Ko sem bil v Nemčiji na frankfurtskem sejmu, me je nemški novinar predstavil, da sem edini slovenski pisatelj, ki živim od pisanja. Ne vem, kdo mu je to zaupal. Ne vem, ker se veliko ne družim s drugimi pisatelji, tako da, pojma nimam!«

»Pri plezanju mi je bila strašno všeč ta skupnost. Mi smo se vsi tikali. Jaz sem tikal Toneta Škarjo, ki je takrat bil kar precej starejši od mene. Na kraj pameti mi ni padlo, da bi ga vikal. Tudi Tarasov odnos do vikanja je popisan. Zdaj, ko pridem v PCL, me vsak vika in moram priznati, da mi gre to najbolj na živce.«

»Ves čas je deževalo. En dan, ko je pa zjutraj majčkeno nehalo, smo pa šli pod steno, jo splezali in ko smo sestopali, je spet deževalo. Ampak takrat se spomnim tistega občutka, ko smo prišli na vrh, vsi dvomi, so se razblinili in jaz sem takrat vedel, da hočem preostanek svojega življenja to početi.«

»Na srečo alpinizem ni samo šport, je neki več. Z glavo je mogoče pomagati tudi tam, kjer mišice odpovejo.«

»Jaz bi že zdavnaj pustil alpinizem, če ne bi dejansko užival v njem. Letos, ravno po tej (smeri) Humar – Škarja sem ugotovil, da mi je dejansko to všeč.«

»Spomnim se, ko sva s pokojnim Miho Valičem prišla v Gornji Ig, takrat nekje na začetku njegovega plezanja in mojega, sem ga vprašal: »Kok si pa kaj splezal?« Pa je rekel: »Nekih 7a+ največ.« Jaz sem takrat že 7c-je… Potem sem pa rekel: »Koliko si pa sajtnu (splezal na pogled)?«

»Isto!« Jaz takrat še nisem 7a+. Ampak pri pisanju so pa vloge kar naenkrat v mojo korist, da lažje kot drugi napišem nekaj, kar je berljivo. Tako da sem doživel, da sem nekje tudi talentiran.«

»V otroštvu, v osnovni in srednji šoli, sem veliko bral. Z enim takim neprijetnim občutkom, da sproti pozabljam. Da težko karkoli povem o knjigi, ki sem jo prebral, zato ker se niti naslovov ne spomnim. Ampak potem, ko sem pa pisal in ko pišem, ugotavljam, da ves ta besedni zaklad, ti stavki, besede, ki sem mislil, da sem jih že izgubil, prihajajo ven od nekod. Tako da, če bi kdo rad postal pisatelj, je skoraj nujno, da je prej bralec.«

Dušica Kunaver, profesorica angleščine in ruščine v pokoju. Po različnih šolah še danes predava o slovenskem ljudskem izročilu, o tehnikah učenja in o angleščini. Je izredno ustvarjalna pisateljica, saj njen knjižni opus danes obsega že več kot 70 del.

Nedavno je v sodelovanju s številnimi alpinisti napisala knjigo z naslovom: Himalajski vodja, od Sfinge do Sfinge. Knjiga prinaša zgodbe o bari sabu, himalajskemu vodji, ki se je s prijatelji v pionirskem obdobju vstopanja v himalajske stene zapisal v svetovno zgodovino alpinizma. Knjiga govori o njenem pokojnem možu, vrhunskemu alpinistu, vizionarju, konstruktorju, predavatelju v petih jezikih, dolgoletnemu načelniku KOTG pri PZS, družinskemu človeku, vsestranskemu in izjemnemu, Alešu Kunaverju.

Pred leti je Danilo Cedilnik - Den o Alešu zapisal: Aleš je sleherni trenutek svojega življenja posvetil goram. V njih je plezal, smučal, fotografiral, filmal. O njih je predaval, pisal, snoval in vodil velike odprave, mojstril mladi rod alpinistov in šolal Šerpe za premagovanje največjih težav v stenah. Zraven tega je bil eden izmed vodilnih mož v velikem industrijskem podjetju. Svoji družini je z lastnimi rokami zgradil hišo.

V tokratni epizodi našega podcasta, izjemno ustvarjalna in rahločutna, Dušica Kunaver, ki nam s svojimi zgodbami obudi spomin na velikega in nepozabnega Aleša Kunaverja.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:00 Dušica Kunaver, aktivna upokojenka.

4:19 Dušičin oče je bil Maistrov borec.

6:33 Dogodki in dejanja morajo biti zapisani!

8:33 Povojni časi – to so bili drugi časi.

11:58 Dušica in Aleš sta se spoznala v Tamarju.

14:48 Z družino v gore.

17:15 Alešev oče – Pavel Kunaver (Drenovec).

18:58 Slovenci smo gorski narod.

21:58 Aleš je eden vodilnih alpinistov v prvih povojnih časih.

24:25 Tekma za zimski Čopov steber.

30:05 Odprava Trisul - cela država je dihala za »naše Himalajce«.

39:16 Aleš in Zoran (Jerin) gresta na raziskovalno odpravo - vzhodno od Katmanduja

45:00 Prvi vzpon v zadnji triglavski uganki - Sfingi.

48:55 Kaj vse je počel Aleš Kunaver poleg plezanja?

52:38 Odprava v Hindukuš (Afganistan).

59:00 Odprava Anapurna II in IV.

1:01:18 Rodi se ideja o nepalski šoli za gorske vodnike.

1:04:33 Na poti nazaj z Anapurne jih je sprejel sam Maršal Tito.

1:06:24 Makalu, hindujske boginje in bogovi ter prvi slovenski 8000ak.

1:10:44 Višinski rekord brez dodatnega kisika na Makaluju 1972.

1:12:22 Primerjava britanske (Everest) in jugoslovanske odprave (Makalu) leta 1972.

1:14:45 Med našim Makalujem 72' in Makalujem 75' so bile tam še tri tuje odprave.

1:17:33 Zbiranje moštva za Makalu, 75 kandidatov za 15 mest.

1:20:05 Odmevi po uspehu na Makaluju.

1:22:27 Ideji o šoli za gorske vodnike in Everesta zorita.

1:23:45 Šola v Manangu; utopično, vizionarsko, uresničljivo in uresničeno.

1:28:22 Uspeh na Everestu in zloglasna južna stena Lotseja.

1:32:25 Steno Lotseja so preplezali.

1:38:25 Lotse je pa uspel tudi Aleša utruditi.

1:42:00 Manaslu 84' – Alešev zadnji Nepal.

1:46:30 Tri (štiri) generacije Kunaverjev.

1:48:20 Aleševih 23 let med prvim vzponom v Sfingi in zadnjim poletom proti Sfingi.

1:52:05 Pisati o Alešu je bila moja dolžnost.

Izseki:

»Najini otroci niso nikoli zaspali, dokler ni oče prišel. Pa je bil recimo na PZS na sejah, pa v službi… ampak, potem pa večerna pravljica in gori doli, tako da, ko je bil doma, je bil pa res doma!«

»Tako kot moj oče, neverjeten domoljub je bil. Kolikrat si slišal od njega, majhen narod smo, zato moramo narediti nekaj velikega. On je res z besedami velikokrat rekel, Jugoslavija mora prideti v svetovni vrh (alpinizma) in je to sanjal že takrat. Poglejte, to je bilo vse tako začetniško, tu ni nobene primerjave, Angleži so bili v Himalaji sredi 19. stoletja, 100 let so imeli oni za to, ko so naši začeli sanjati o Himalaji.«

»Je pritekel domov iz službe, Čehi so v steni, vse je letelo … Zmetal nahrbtnik, ampak to je bila bitka. Čehi so bili že dva dni v steni, ko so naši šele zvedeli. In potem je drvel kot nor! Tekma v Steni! To sem tudi jaz in kakor je Aleš rekel, Triglav je bil pa toliko fer, da je prekinil tekmo in njim je slabo vreme poslal.«

»Lahko rečem, da si je on izbral Lotse in si ga dal za življenjski cilj, ne samo svoj, slovenskega alpinizma. In to takrat, ko pojem himalajska stena 8000 ni bila še prisotna v alpinističnem slovarju.«

»Na tem Hindukušu so si svoj tip odprave razvili, to se pravi, moštvo, ki med sabo sodeluje. Ni važno kdo bo na vrh prišel, samo da bo eden prišel. To pa je taka kvaliteta. Ko sem z Alešem hodila po tistih kofetkih po predavanjih, tujci so ta moštveni duh res občudovali. Moštveni duh je bila pa odlika naših odprav«.

»Hindukuš je bilo Aleševa vajeniško vodstvo. To se moraš navaditi, kaj je vodja. In takrat je Aleš izoblikoval tako ostro načelo, ki ga nikoli ni prestopil. Naloga vodje je spraviti prijatelje na vrh, ne pa svoje želje izpolnjevati. On je sanjal, da bi enkrat v življenju na vrhu, pa se je dvakrat umaknil.«

»Zraven sem stala, ko je tak kup papirja dal Škarji. Res, potem je Škarja zelo uspešno vodil odpravo, Aleš se je pa potem čisto cel posvetil šoli. To se ne da povedati, koliko tisoče ur je bilo potrebno, da je na koncu Sveta v tisti dolini pod Anapurno zrasla ta šola.«

»Vse spoštovanje slovenskim alpinistom. Morda bi bilo potrebno to raziskati, a je kdaj na svetu bila mednarodna pomoč, da bi 40 let trajala. 40 let! Brezplačno, s samimi prostovoljci, z vrhunskimi strokovnjaki, zdravniki, pa da bi, kako bi rekli, spremenili gospodarstvo ene države. To so bili kitchen boysi, ki so nosili prtljago. Sedaj so vodniki z mednarodnimi licencami, pa lastniki turističnih agencij …«

»On je 19 let mislil na to. 1962 je prvič videl to steno, 1981 je bila odprava. On je ure in ure molče sedel doma. No, saj sedaj je ta slika v muzeju v Mojstrani. Je imel tako povečano sliko, on je tiho gledal v steno (Lotseja).«

»Ja res, Lotse. Jaz vam povem, držal je žlico v rokah, pa je dremal. Tako globoko utrujenost je imel. Na rdeči luči na semaforju je rekel zbudi me, ko bo zelena. Pa je zadremal za pol minute. Ena globoka utrujenost je to bila!«

»Potem se jima je pa cepin pokvaril, pa jima ga je nesel gor, cepin, pa obrnil korak navzdol. Pa sem mu še rekla… je rekel: »veš, kako sem si želel na vrh«. Pa sem mu rekla: »da si se obrnil je večje dejanje kot vrh«. In je rekel: »Težje«!

Dušana Škodiča poznamo kot izvrstnega pisca zlasti preko prispevkov v Planinskem vestniku. Napisal pa je tudi že pet knjig povezanih s planinsko tematiko.

V koronskih časih se je dokopal do arhiva kranjske sekcije nemško avstrijskega planinskega društva v katerem je odkril pomembno, nam še neznano gradivo. Vsa spoznanja in ugotovitve je strnil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš, kjer našo preteklo planinsko in alpinistično zgodovino razsvetljuje v novi luči.

Z nami v steni, raziskovalno pustolovski in zgodovinsko radovedni, Dušan Škodič.

Teme, ki smo jih obdelali:

Če so slovenske planinske poti krvožilni sistem, gore skelet in mišičje, so planinske koče vitalni organi slovenskega planinskega telesa. Srce smo ljudje!

Eden takih srčnih ljudi je zagotovo Tomo Drolec, večletni oskrbnik doma na Smrekovcu. Tomo razume svoje delo oskrbnika koče, morda celo kot poslanstvo in že vrsto let skrbi, da se v njegovi koči obiskovalci počutijo kot doma in da je planinski dan zaradi obiska koče še za odtenek lepši in popolnejši.

Sicer tudi alpinist, doma s Kamnika, je že od malih nog povezan z gorami. Med drugim je bil eden prvih soplezalcev in najboljših prijateljev pokojnega legendarnega alpinista Tomaža Humarja, katerega je med drugim spremljal na njegovih podvigih tudi na Dhaulagirju in na Nanga Parbatu.

Tomo, tudi član GRS Črna na Koroškem, je še vedno zelo povezan z gorami, zlasti mu je blizu turna smuka.

Toma lahko spoznate v živo na koči na Smrekovcu. Zelo vas bo vesel!

V tokratni epizodi #16, je z nami V steni predani oskrbnik, hribovsko vsestransko aktivni, gorski romantik, Tomo Drolec.

Teme, ki smo jih obdelali:

Dom na Smrekovcu.

Poti na Smrekovec.

Kako Tomo prevzame delo oskrbnika – najemnika?

Zgodovina doma.

Kje se dom na Smrekovcu nahaja?

Kako poteka delo oskrbnika?

Smrekovški pisker, pice in ostale dobrote?

Kakšni so obiskovalci na domu?

Tomo Drolec – kamniški alpinist.

Prvi soplezalec Tomaža Humarja.

Tomov stik z alpinizmom in članstvo v GRS.

Tomaževo povabilo na odpravo – Dhaulagiri 1999.

Potek odprave Tomaža Humarja v J steno Dhaulagirija.

Vloga Toma na odpravi.

Zapleti in dogajanje na odpravi.

Odhod z Dhaulagirija.

Kdo je bil Tomaž Humar?

Odprava Nanga Parbat.

"Važne so zgodbe" – ena s Tomažem s Triglava.

Kaj vse dela oskrbnik na koči?

Zakaj imajo določena PD težave dobiti oskrbnike za svoje koče?

Kaj mu največ pomeni pri delu oskrbnika?

Kako danes ljudje dojemamo gore?

Pričakovanja ljudi v gorah.

Kako se reče joti po angleško?

Razlike med "organiziranimi" in ostalini planinci?

Kaj pričakovati, če želim prvič prenočiti na koči?

Veseljačenje na kočah?

Planinski bonton v kočah?

Penzijo bom dočakal kot oskrbnik!

Podpora PZS oskrbnikom ali najemnikom koč?

Smrekovec, kot turnosmučarska destinacija?

Zakaj so danes planine in gore ljudem pomembne?

Kako preveriti, ali je koča odprta in ali so planinske poti poškodovane?

Kako in kje priti na Smrekovec?

Monika se je rodila v Argentini. V stik z gorami je prišla preko očeta Borisa, ki je bil alpinist. Med drugim je preplezal kultno prvenstveno smer Mosoraška, v kanjonu NP Paklenice na Hrvaškem.

Kot mladostnica še v Argentini je veliko surfala, s plezanjem se je seznanila, ko se je leta 1994 preselila v Slovenijo. Zelo hitro je začela veliko in dobro plezati. Predvsem je bilo blizu skalno alpinistično plezanje.

Po domačih gorah so na vrsto so prišli tudi Dolomiti, centralne Alpe ter odprave. Teh se je skupaj skozi alpinistično pot nabralo 19.

Leta 2004 je s Tino di Batisto splezala na vrh Fitz Roya. Prvi vzpon povsem ženske naveze na vrh tega slavnega patagonskega vršaca.

Leto kasneje je s Tanjo Grmovšek splezala na vrh Cerro Torreja. Tudi to je bil prvi vzpon povsem ženske naveze na vrh divjega in težavnega Cerro Torreja.

Monika se je s soplezalkama s tem dvema povsem ženskima vzponoma na vrhova slavnih in morda najpomembnejših patagonskih vršacev postavila suvereno ob bok mešanim in predvsem moškim navezam.

Monika vodi podjetje, kjer se ukvarjajo z višinskimi deli. Izbrala si je življenjsko pot, ki ji omogoča način življenja po svoji meri.

Monika je mama hčerki Alenki ter sinovoma Gregorju in Marku. Tudi dandanes rada zahaja v gorski svet in še vedno pleza!

V tokratni epizodi #15 je z nami V steni, močna in vztrajna, vsestranska, otrokom in družini predana, večno mlada, Monika Kambič.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:30 Bariloche v Argentini.

5:40 Stik s plezanjem ob selitvi v Slovenijo.

8:50 Aktivnost planinskega društva v Barilochah.

10:40 Monikina plezalska zagnanost.

12:40 Prva odprava v seriji številnih (19).

14:15 Naveza z Jasno Bratanič.

17:40 Rodi se ideja o prvem ženskem vzponu na Cerro Torre.

18:40 Monikin plezalski razvoj.

19:50 Monikin oče – Boris Kambič, tudi alpinist.

22:00 Prva odprava v Patagonijo.

26:00 Prvič na Fitz Royu in sklep o ženskem vzponu na Fitz Roy.

26:50 Ženska odprava v Patagonijo.

29:15 Poskus v Casarottovem stebru.

35:50 Prva ženska naveza na Fitz Roy-u s Tino di Batisto.

39:20 Na vrsto pride odprava Cerro Torre.

42:30 »Kompresorjeva smer« na Cerro Torre.

45:45 Prva ženska naveza na Cerro Torre s Tanjo Grmovšek.

50:55 Odmevnost, cilji in ideje po Cerro Torre-ju.

54:19 Zakaj ženska naveza?

56:40 Položaj žensk v alpinizmu.

58:40 Vse je v glavi!

1:01:00 Materinstvo in alpinizem.

1:07:35 Ženske v alpinizmu danes.

1:12:35 (Slovensko) dogajanje v Patagoniji dandanes.

1:14:25 Monikini skriti kotički miru.

1:18:40 Mladi, manjka vam avanture!

1:20:50 Ponosna mama.

1:24:15 Monikino plezanje danes.

V #14. epizodi našega podcasta V steni je z nami družinski človek, vrhunski podjetnik in gospodarstvenik, izjemen alpinist, predan Korošec, človek, ki si upa sanjati in sanje tudi uresničevati, izjemno vsestransko sposobni in izkušeni, Andrej Gradišnik.

Andrej se je z gorami srečal še preden je dobro shodil, saj ga je oče nosil v nahrbtniku na številnih družinskih izletih v gore. Pri petih letih je že stal na vrhu Triglava.

Kot najstnik je začel plezati, postal alpinist in alpinistični inštruktor. Preplezal je številne težavne smeri doma in v tujini.

Dvakrat je preplezal steno Gran Joras, poleti Walkerjev steber in pozimi Mrtvaški prt. Plezal je v bolivijskih Andih, v gorah Tjanšana. Stal je na vrhu sedemtisočaka Satopanth v Garvalski Himalaji, bil je tudi član odprave na Gangapurno v Nepalu.

Zaradi družine in službene kariere je resnejši alpinizem dal na stran za nekaj časa, po dobrih dveh desetletjih pa se je znova srečal z njim. Preplezal je več težkih smeri, med drugim tudi težko smer v pogorju Ak Su v Kirgiziji ter težko smer v steni Fitz Roy-a v argentinski Patagoniji.

Sledil je vrh osemtisočaka Broad Peak-a s prijatelji alpinisti s Koroške ter spomladi 2023 vrh Everesta, najvišji vrh našega planeta. Sanje, ki jih je dolgo nosil v sebi, sanje, ki jih je udejanil in uresničil.

Andrej še zdaleč ni zgolj alpinist. Na prvem mestu je družinski človek, poročen z ženo Katjo, svojo resnično boljšo polovico in oče, dvema, danes že odraslima otrokoma.

Andrej je tudi podjetnik. Vrsto let je bil direktor največjega koroškega podjetja Metal Ravne, kjer proizvajajo orodna in specializirana jekla z nekaj sto zaposlenimi. Za svoje podjetniško delo in gospodarske uspehe je prejel številna prestižna priznanja.

Teme, ki smo jih obdelali:

S hribi se je srečal v otroštvu, pri 30. je začel plezati. Postal je alpinist, veliko je plezal poleti in pozimi. Zlasti ga je pritegnilo ledno plezanje, preplezal je številne zahtevne zaledenele slapove in kombinirane smeri. Plezal je širom Evrope, v J. Ameriki, v Afriki in v Aziji.

Udeleževal se je tudi tekem lednega plezanja, katere je tudi začel sam prirejati. Postale je tudi mednarodni sodnik tekmovalnega lednega plezanja.

Kot otroka so ga zanimali tehnologija, zlasti elektro inženiring. V osnovni šoli je npr. izdeloval rakete, pri 16. je naredil motorno kolo na etanol. Že v 80. je razvijal prvo idejo o električnem vozilu.

Študiral je na strojni fakulteti, mehansko inženirstvo.

Leta 1981 se je poročil z Jasno, svojo dolgoletno življenjsko, plezalno in tudi poslovno sopotnico. Skupaj imata dve hčeri, Majo in Julijo.

Svojo inovatorsko žilico je združil s poslovno idejo in ustanovil ter vodil uspešno podjetje povezano z mobilnostjo. 2006 je predelal prvi avto v električnega. Od takrat so sledile še številne predelave avtomobilov v električne prototipe.

2012 sta z Jasno ustanovila inštitut Metron, namenjen trajnostni mobilnosti in iskanju inovativnih rešitev na področju energetike. Je eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji in za svoje delo ter dosežke je prejel številna priznanja. Danes se v podjetju ukvarjajo primarno s postavljanjem avtomobilskih električnih polnilnic.

Andrej se je s svojimi vozili udeleževal tudi relijev električnih avtomobilov, leta 2013 je zmagal na reliju Monte Carlo. 2015 je s svojim električnim avtomobilom dosegel neuradni svetovni rekord s svojim električnim avtomobilom, saj sta z Jasno prevozila 826 km z enim polnjenjem baterije avtomobila.

Kljub bogati strokovni in poslovni karieri pa so gore in plezanje vseskozi pomemben del njegovega življenja.

V tokratni #13 epizodi našega podcasta V steni, pionir elektro mobilnosti v Sloveniji, resnični ambasador trajnostnega razvoja, goram in družini predani, inovartorski, vizionarski, Andrej Pečjak.

Teme, ki smo jih obdelali:

3:40 Ledno plezanje mu je oprlo oči!

5:50 Kdaj se je Andrej srečal s plezanjem?

8:45 Kdaj se je Andrej srečal s planinstvom in gorami?

10:35 Vpis in članstvo v AO Domžale.

13:10 Poznanstvo s Pavletom Kozjekom.

16:25 Dogodek, ki je vplival, da sta se z Jasno več let lahko ukvarjala zgolj z alpinizmom

20:00 Stik z ledenim plezanjem.

24:00 Kako so takrat trenirali za tekme v tekmovanju ledenega plezanja?

26:00 Prvo plezališče za plezanje s cepini.

26:50 Prve tekme pri nas za ledeno plezanje.

29:05 Zanimanje za tehniko in tehnologijo že kot otrok.

33:15 »Drejček in trije Marsovčki«, Andrejev oče in vpliv na Andreja.

35.30 Problem ljudi pri tehnološki tranziciji je v prihodnosti.

39:40 Energetska transformacija.

42:55 Kako se lotiti lastne mobilosti - problematika?

51:00 Zakaj se ljudje ne soočimo z nujno resničnostjo energetske tranzicije?

55:22 Miti elektro mobilnosti?

58:55 Prehod v elektro mobilnost?

1:00:35 Zakaj »imaš krompir«?

1:03:55 Mit št.2 - baterija je dolgo polna?

1:07:00 Mit št.3 - električni avtomobili so dragi?

1:11.00 Kaj bo prineslo leto 2035?

1: 13:00 Zakaj se je začel ukvarjati z električnimi avtomobili?

1:19:15 Kaj delajo na inštitutu Metron?

1:21:20 Andrej je delal tudi svojo alpinistično opremo.

1:22:40 Andrej – eden izmed pionirjev avtomobilne elektrifikacije.

1:23:50 Evropo bo doletela (ekonomska) kriza!

1:29 Vpliv in vloga Andrejeve žene Jasne.

1:33:50 Elektro reli

1:40:00 Alpinizem nama je dal veliko!

Tomo Česen je ena najpomembnejših osebnosti slovenskega alpinizma v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Njegovi alpinistični vzponi so bili izvenserijski, tako z vidika težavnosti kot z vidika načina plezanja. Večino svojih najpomembnejših alpinističnih vzponov je preprosto opravil sam. Za mnoge so bili njegovi vzponi pred časom, za mnoge pa tudi sporni in okoli njih se je dvigovalo kar nekaj prahu.

A Tomo ni bil zgolj alpinist. Zelo hitro je spoznal privlačnost in pomen prostega plezanja. Zaradi njegovih številnih plezalnih izletov v Francijo in zaradi številnih poznanstev v tujini je s prve roke spoznal razvoj, pravzaprav razcvet prostega plezanja po Evropi. Najprej v alpskih stenah, potem pa v plezališčih, ko se je rodila samostojna plezalna disciplina – športno plezanje. Veliko videnega in spoznanega je prenesel domov v Slovenijo.

Preplezal je športnoplezalne smeri do težavnosti 8b, soliral je smer z oceno 8a.

Tomo je bil eden prvih, ki je imel doma svojo plezalno steno. Zelo zgodaj je spoznal in uresničeval pomen resnega treninga za dvig ravni plezanja.

Leta 88' je v Ospu organiziral prvo slovensko tekmo v športnem plezanju, sledile so še številne.

Tudi sam je nekajkrat tekmoval. Postlal je postavljavec smeri z mednarodno licenco. Postal je tudi trener. 7 let je treniral Martino Čufar, ki je kot prva slovenska v seriji številnih naredila preboj v sam svetovni vrh tekmovalnega športnega plezanja.

Leta 96' je bil glavni organizator in vodja prve kranjske tekme za svetovni pokal v težavnosti. Slovenska tekma, ki vse do danes drži Slovenijo v vrhu peščice držav, ki imajo privilegij, da gostijo tekme za svetovni pokal v ŠP. Je eden pomembnejših sodelavcev pri selitvi kranjske tekme za SP v Koper, kjer se je sam plezalni dogodek dvignil še na višjo raven.

Tomo je bil v 90. tudi selektor slovenske mladinske, kasneje tudi članske športnoplezalne reprezentance.

Bil je ključni člen pri ustanovitvi KŠP pri PZS, leta 95' je prevzel njeno večletno vodenje. Danes je zaposlen na PZS kot strokovni sodelavec KŠP.

Tomo še danes veliko pleza.

V tokratni epizodi #12 našega podcasta V steni, arhitekt slovenskega tekmovalnega športnega plezanja in KŠP pri PZS, oče kranjske tekme za SP, visoko funkcionalen, plezalno neutruden, neizmerno sposoben, Tomo Česen.

Teme, ki smo jih obdelali:

4:00 Tekma svetovnega pokala v težavnosti v Kopru.

7:35 Začetki prostega plezanja v Sloveniji.

11:00 Koliko je bilo v 80-ih plezalnih vrtcev?

12:00 Kako se je takrat prosto plezanje razširilo po sloveniji?

12:35 Kdaj so se pojavili - specialisti - športni plezalci?

16:30 Tomotova domača umetna stena ena prvih v Sloveniji.

19:00 Začetki treningov za športno (prosto) plezanje.

25:05 Prva tekma v športnem plezanju v Ospu.

29:30 Športno plezalna tekma v Bohinju.

33:30 Prve tekme v tujini

36:00 (Tomotovo) soliranje športno plezalnih smeri.

42:00 Pomen psihičnega fokusa na tekmah.

45:00 Začetek kranjske tekme v športnem plezanju.

48:00 Kako je prišlo do stene in tekme v Kranju?

52:00 Vzdušje na krajnski tekmi.

55:30 Razvoj in pomen državnega prvenstva v Sloveniji.

57:40 Pomen stika mladih plezalcev z najboljšimi plezalci?

1:1:40 Kdaj in zakaj se je ustanovila komisija za športno plezanje pri PZS.

1:6:25 Kdaj naj otroci začnejo ("resno") trenirati?

1:11:50 Na kaj naj bodo pozorni starši, ko imajo otroke v plezalnih klubih?

1:16:00 V kakšni "kondiciji" so danes športno plezalne tekme v Sloveniji?

1:19:00 Ali je športno plezanje v Sloveniji še vedno v porastu?

1:21:50 Ali je v Sloveniji za rekreativce dovolj tečajev za športno plezanje?

1:24:00 Kako začeti s športnim plezanjem?

1:29:00 Kako bo izgledala tekma v Kopru?

1:32:45 Kakšna je razlika med kranjsko in koprsko tekmo?

1:35:20 Razlika med tekmo leta Osp 88' in tekmo Koper 23'?

1:36:20 Ali je danes športno plezanje enakopraven šport v družini "glavnih" slovenskih športov?

1:39:30 Kakšen bo razvoj športnega plezanja v bodoče?

1:45:00 Kdaj bodo na olimpijskih igrah 3 samostojne športno plezalne discipline?

1:46:40 Kakšen potencial ima hitrostno plezanje v Sloveniji?

1:50:40 Kaj plezanje pomeni Tomu Česnu danes?

V epizodi #11 našega podcasta V steni gostujemo Klavdija Mlekuža, člana prvotne sestave legendarnih Mojstranških veveric, skupine gorskih reševalcev in vrhunskih alpinistov z Mojstrane in Dovjega, ki so v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja prispevali velik del k razvoju in uspehom slovenskega alpinizma in himalajizma.

Kot je Klavdij živel, kot še živi, tako se tudi razgovori v naši tokratni epizodi.

Klavdij je prve stike z gorami doživel na Bovškem, kot pastir na planinah. Življenjska pot ga je pripeljala v Mojstrano, kjer je na pragu velikanov julijskih Alp vstopil v svet alpske vertikale. Še preden je postal vrhunski alpinist, je že bil gorski reševalec.

Svet gora ga je potegnil v svoj tok, zlasti gora Stenar ga je zaznamovala. Tam je doživel prvi stik s pravim plezanjem, prva smer z oceno šest, preplezana najtežja smer, dve prvenstveni in prva reševalna akcija.

A glavnino vrhunskih vzponov je opravil v Dolomitih, zlasti v Treh Cinah in v pogorju nad Chamonixem. Z vrhunskimi vzponi si je prislužil vstopnico za Himalajo, ki ga je kot mnogokaterega začarala.

Kaj vse je Klavdij doživel v življenju? Ogromno in še več. Tudi ko ga je življenjski ritem odvrnil od vrhunskega alpinizma je globoko ostal povezan z gorami. Tako polno in energetsko kot je njegovo barvito življenje, tako doživljajsko in energično Klavdij pripoveduje svoje zgodbe z gora.

V današnji epizodi nas Klavdij popelje v svoje hribovske začetke na planine nad Bovškim. V stene nad Mojstrano v 60. letih, v življenje, delovanje in plezanje Mojstranških veveric doma in v tujini, na tako željeno himalajsko odpravo. Na številne vzpone, reševalne akcije in ostale prigode, ki jih je ustvarjal in doživel.

V tokratni epizodi #10 našega podcasta visoko energetski, vedno zelo strokoven in dosleden, izjemen in multiaktivni, Tadej Debevec.

Tadej je začel zahajati v gore v mladih letih, ko se je vpisal v šolski planinski krožek. Kasneje se je srečal s plezanjem in z alpinizmom, ki sta postala pomemben del njegovega življenja. Je član AO Rašica v Ljubljani, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko sopotnico Minco, s katero imata 3 otroke.

Tadej je zaključil fakulteto za šport. Izšolal se je za gorskega vodnika z mednarodno licenco IFMGA, postal je član GRS Ljubljana.

Leta 2011 je doktoriral na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana na temo učinkov višinske vadbe na fiziološke adaptacije in športno sposobnost.

Poleg strokovnega raziskovalnega poklicnega dela Tadej zelo dobro pozna področje gorskega vodništva ter vseh ostalih oblik vodniškega udejstvovanja. Pozna področje komercialnega vodenja in njeno aktualno problematiko.

V tokratni epizodi sva obdelala sledeče teme:

V tokratni epizodi #9 našega podcasta gostimo Natalijo Gros Kunaver.

Natalija je začela s športnim plezanjem pri 10 letih. Po začetnih učnih plezalnih letih je v že mladinski konkurenci postala mladinska svetovna prvakinja in to kar trikrat. Leta 2001 je prestopila v članske vrste in si takoj priplezala 5. mesto v težavnosti. Leto kasneje je posegla po drugem mestu, leta 2004 pa je dosegla prvo zmago in postala evropska podprvakinja v težavnosti. Leta 2006 je začela tekmovati v balvanih in že naslednje leto 2x zmagala ter zmagala v skupnem seštevku v kombinaciji in bila tretja v skupnem seštevku v balvanih. Leta 2008 je postala evropska prvakinja v balvanih in v kombinaciji.

Natalija je rada plezala tudi v skali. Preplezala je številne težke smeri, leta 2008 svojo najtežjo, z oceno 8c+, šele kot četrta ženska kadarkoli.

Tekmovalne uspehe je nizala vse do leta 2011, ko je zaključila svojo bogato in zelo uspešno športno kariero.

V tokratni epizodi sva obdelala sledeče teme:

V tokratni epizodi #8 našega podcasta gostimo Jožeta Draba.

Ljubezen do gora mu je privzgojil oče, s katerim je že pri 12 letih prehodil Slovensko planinsko pot, ikonično vezno pot od Maribora do Debelega rtiča. V mladostniških letih je začel tudi plezati in se udeleževati orientacijskih tekmovanj. Postal je planinski vodnik PZS.

Jožetu so gore postale življenjske sopotnice. V skoraj 40 letih planinskega vodništva je opravil preko 1000 vodniških tur. Vodi tako odrasle kot otroke. Za slednje je na šolah, kjer je služboval in kjer službuje, kot učitelj fizike in tehnike, organiziral planinske krožke, preko katerih je mladino planinsko vzgajal in usposabljal ter jim predstavljal lepote, vznemirljivost in tudi realnost gorskega sveta.

V tokratni epizodi sva obdelala sledeče teme:

V tokratni epizodi #7 našega podcasta, Aleš Česen in Luka Stražar. Dva izmed redkih slovenskih alpinistov, ki že vrsto let zehajta predvsem v najvišje gore našega planeta. Njuna alpinistična seznama preplezanih smeri doma v tujini, zlasti pa odpravarskih dosežkov, ju uvrščata med sodobno svetovno alpinistično elito zadnjih let.

Vabljeni k poslušanju, v tokratno alpinistično epizodo, z vrhunskima, neposrednima in iskrenima, Alešom in Luko.

Teme, ki smo jih obdelali:

V tokratni epizodi #6 našega podcasta, ena in edina, izven serijska Janja Garnbret.

Janjo Garnbret pozna ves plezalni svet. Od kar si je priplezala zlato olimpijsko medaljo, jo pozna tudi vsaka Slovenka in vsak Slovenec, ki ga vsaj malo zanima šport. V svetovni športno plezalni skupnosti je Janja s svojimi dosežki redefinirala pridevnik najuspešnejša. Za statistiko je postala najuspešnejša športna plezalka vseh časov. V Sloveniji je ponesla prepoznavnost plezalnih tekmovalnih disciplin skorajda na raven najpopularnejših slovenskih športov.

Teme, ki smo jih predebatirali:

O avanturah in iluzijah, o pomenu gora za človeka, o sistemskih pomanjkljivostih, predvsem pa o varnosti ali nevarnosti v gorah, o novih trendih človekovega udejstvovanja v gorah, tudi o anomalijah in neumnostih, še o marsičem, v tokratni epizodi #5 našega podcasta, alpinista, izkušena aktivna gorska reševalca ter človeka, katerih gore so življenjske sopotnice že od malih nog, zgovorna, pozitivno kritična, polna izkušenj, Klemen Belhar in Matjaž Šerkezi.

Teme, ki smo jih predebatirali:

V epizodi #4 našega podcasta gostimo dr. Uroša Perka. Nadarjenega športnega plezalca, ki je zablestel v mladinskih tekmovalnih vodah in zaznamoval skalno športno plezanje tistega časa. Preplezal je številne najtežje športno plezalne smeri, med prvimi Slovenci je premagal magično mejo 9a, ki je dosegljiva le redkim.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

V epizodi #3 našega podcasta gostimo Janeza Dovžana, legendarnega alpinista in gorskega reševalca z Dovjega.

Janez si je prisotnost v neformalni skupini Mojstranških veverice zaslužil z izjemnimi domačimi in dolomitskimi vzponi, a piko na i za članstvo je bila udeležba na prvi slovenski odpravi v kalifornijske Yosemite, davnega leta 1973, kjer je z veveričjim soplezalcem, z Miho Smolejem, preplezal slavni steni El Capitan in Half Dom.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

V epizodi #2 gostim vsestranskega plezalca iz Velenja, trenerja športnega plezanja in aktualnega selektorja slov. šport. plez. reprezentance. Človek, ki res pozna športno plezanje z vseh vidikov, v globino, z vidika trenerstva, organizacije, vodenja in seveda tudi preko plezanja samega. Mnogo tega nam podrobno razkrije s prve roke v tokratni epizodi našega podcasta.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

V epizodi #1 gostim vrhunskega alpinista z več kot petdesetletnimi alpinističnimi izkušnjami, Andreja Štremflja. Andrej že na pogled ustreza nekakšnemu liku arhetipskega alpinista. Siva brada, iskrive oči, močan glas, izdelane in pronicljive misli. Za alpinistično podobo pa se pravzaprav skriva tudi mehka duša človeka, ki mu žena Marija, otroci, vnuki in družina nasploh pomenijo več kot gore same. Andrejev plezalni življenjepis je obsežen in izjemen. Neponovljiv. Andrej je skromen človek. Zagotovo pa taki niso njegovi alpinistični vzponi, kot tudi njegove misli in pogledi na alpinistični dogajanje. Mnogo teh deli z nami, v Steni, Andrej Štremfelj, velik alpinist in velik človek.

V epizodi se dotakneva naslednjih tematik:

V epizodi #0 vam povem, zakaj so močne in motivacijske zgodbe iz sveta alpinizma in gorništva pomembnejše kot kdajkoli prej. To je nekakšen uvodnik v naše prihodnje epizode, ki bodo najprej prihajale v vaše domove enkrat mesečno, kasneje upam, da tudi pogosteje.