Morje in mi

V Piranu je minuli konec tedna Neptun pod svoje okrilje sprejel letošnjo generacijo novincev. Tradicijo sprejema dijakov prvih letnikov na srednji pomorski šoli negujejo že 80 let. Odslej pa je pomorski krst vpisan tudi v register nesnovne kulturne dediščine.

Organizacija World Weather Attribution je v pred dnevi objavljenem poročilu zapisala, da so temperature morja vzdolž skoraj vseh evropskih obal v nekaterih primerih precej nad povprečjem tridesetletnega obdobja. Še posebej to velja za zahodno Sredozemlje, pa tudi Biskajski zaliv in Iberski polotok na Atlantski obali. Avtorji opozarjajo, da bi lahko segrevanje oceanov škodilo morskim ekosistemom in prehranjevalnim verigam ter v nekaterih primerih zdesetkalo populacije morskih sesalcev in morskih ptic. Ribiči v jugozahodni Angliji poročajo, da se je od lani znatno povečala prisotnost navadne hobotnice - vrste, ki jo običajno najdemo v toplejših vodah ob obalah severne Afrike. O visoki temperaturi morja in posledicah za morske organizme v Tržaškem zalivu tudi v oddaji Morje in mi, z gostjama Andrejo Ramšak, z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in Ireno Fonda, z Zavod Yousea za ohranjanje biodiverzitete morja.

Morsko dno v koprskem zalivu je muljasto; reke in meteorne vode vanj nanesejo na tisoče kubičnih metrov blata in drugih usedlin. Zato morajo v pristanišču redno čistiti in poglabljati plovne poti, sicer vplutje ladij ne bi bilo več varno. Doslej so mulj, ki so ga pograbili z morskega dna, odlagali na kopno, lani pa so začeli s pilotnim projektom odlaganja mulja v morje. Kako se je obnesel, kaj so pokazali rezultati? O tem se je Nataša Ugrin Tomšič pogovarjala s članom uprave Luke in delavskim direktorjem Vojkom Rotarjem in z Borutom Mavričem, vodjo Morske biološke postaje Piran.

V teh dneh so v Akvariju Piran za obiskovalce pripravili zanimive izobraževalne delavnice. Udeleženci se lahko pridružijo hranjenju morskih živali, spoznajo zanimiva dejstva o prebivalcih slovenskega morja ter o delu akvaristov. Akvarij, v katerem domuje okrog 160 vrst morskih organizmov, smo obisklai v tokratni oddaji.

Zaživela je nova platforma konzorcija Povezani za morje. Na spletnem naslovu zamorje.si lahko javnost z vnosi svojih opažanj raziskovalcem, naravovarstvenikom in odločevalcem pomaga bolje razumeti ter varovati slovensko morje. "Več oči opazuje morje, več lahko odkrijemo," je dejala direktorica zavoda YouSea Irena Fonda, ki je z nosilnim partnerjem društvom Morigenos ter zavodoma NOMED in IZRIIS ustvarilo platformo. Z Ireno Fonda se je pogovarjala Tjaša Škamperle.

Občasno se v slovenskem morju pojavi zelo veliko meduz. Aprila letos so se s pravo invazijo soočali pri naših sosedih, v Tržaškem zalivu. Problem pa ni samo v njihovi številčnosti, pač pa predvsem v pogostosti pojavljanja. Strokovnjaki to pripisujejo različnim vzrokom, dejstvo pa je, da zaradi tega nastaja škoda, tako v morskih ekosistemih kot tudi v gospodarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tako letos objavilo javni razpis za blažitev podnebnih sprememb v ribištvu, ki vključuje ukrepe za reševanje izziva prekomerne pojavnosti meduz v slovenskem morju. Glavni cilj je vzpostavitev inovativne tehnologije za predelavo meduz v kolagen in krepitev ekonomske trajnosti sektorja. S tem izzivom se bodo skupaj z ribiči spoprijeli na Morski biološki postaji Piran. Z njihovimi predstavniki se je o projektu pogovarjala Jasna Preskar.

O strateškem trikotniku severno jadranskih pristanišč v Trstu, Kopru in na Reki govorimo že petintrideset let. Ampak – ali je takšno skupno delovanje sploh realna možnost? In če ni, če torej govorimo še vedno pretežno o tekmovalnosti med njimi – koliko je ta tekmovalnost plodovita? To je le eno od vprašanj, ki si jih zastavlja tokratna oddaja Morje in mi. Položaj dodatno zapleta negotova situacija na vzhodu Evrope in Sredozemlja; ravno vpliv geopolitike na naše luke pa je bila tudi tema nedavne mednarodne konference v Kopru. Avtor oddaje je Janko Petrovec.

Ko se odpravljamo na plovbo, je na prvem mestu varnost. Razmere se na morju lahko hitro spremenijo, zato je pred izplutjem potrebno preveriti vremensko napoved. Med najbolj pogostimi kršitvami pri nas na Upravi RS za pomorstvo beležijo glisiranje preblizu obale in sidranje na zavarovanih območjih. O varnosti na morju smo se pogovarjali s pristaniškim kapitanom Alešem Rotarjem.

Pred dnevi je ponovno zaživela čezmejna pomorska povezava med Trstom, Piranom in hrvaško Istro. Povezava ponuja dobrodošlo alternativo cestnemu prometu, hkrati pa predstavlja zanimiv način odkrivanja obmorskih krajev. Morske teme so povezale tudi mednarodne študente, ki so pred kratkim sodelovali na hekatonu v Kopru. Polovica ekip je izbrala izziv Zavoda YouSea, namenjen razvoju digitalnih rešitev za varovanje morskega okolja

V Monfortu v Portorožu je na ogled razstava "Ševoli v mrežah - tradicionalni lov na ciplje in akvareli jadranskih rib". Avtorici razstave Nadja Terčon in Veronika Bjelica iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran sta razstavo prepletli z raziskovanjem, ribiško dediščino in spomini ljudi. Razstava tako vključuje bogato dokumentarno gradivo, fotografije, pričevanja, ki prikazujejo, kako je bil nekoč tradicionalen lov na ciplje v Piranskem zalivu pomemben ne le za ribiče, temveč za celotno lokalno skupnost.

Pred tednom dni je Slovenska potapljaška zveza pripravila Dan potapljačev. Zveza združuje več kot 1500 potapljačev, ki se vsako leto zberejo na skupnem druženju in potopu. Tokrat so na srečanju očistili obalni pas v Strunjanu, vzporedno pa je čistilna akcija potekala tudi v Piranu. Iz morja so odstranili predvsem ribiške mreže, pločevino in plastično embalažo. Ob tej priložnosti smo nekaj potapljačev povabili pred naš mikrofon.

Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je ob svetovnem dnevu oceanov tradicionalno odprla svoja vrata. Okrog 300 šolarjem so predstavili raziskovalne projekte, morske organizme, terensko delo na raziskovalnem plovilu in okoljske izzive v okviru tematskih delavnic. Letošnja osrednja tema dogodka je bila Morje v antropocenu.

V portoroški Marini je na ogled več kot 200 plovil, od tega jih 30 predstavljajo prvič. Letošnja navtična razstava Internautica je 30-ta. Tudi letos so del razstavišča, posvetili trajnostnim rešitvam v navtiki.

V Tržaškem zalivu so se konec aprila množično pojavili veliki morski klobuki. Ne gre za nenavaden pojav, pravijo morski raziksovalci, saj so podobna opažanja zabeležili že v preteklih letih. So pa ta opažanja vse pogostejša. Ožig morskega klobuka je za človeka običajno nezaznaven, zaradi svoje teže in velikosti povzroča preglavice predvsem ribičem. Nasprotno pa je ožig kompasne meduze zelo boleč. Pred dnevi je bilo v slovenskem morju videti večje število prav te vrste meduz. Zakaj se množično pojavljajo v določenem obdobju, kakšen je ob tem vpliv na morski ekosistem, pa v pogovoru s fizikalnim oceanografom dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.

Uporaba opreme, postopki zapuščanja ladje, skok v morje so del vaje "Reševanje in preživetje na morju". Letos je potekala že trinajstič pod okriljem Fakultete za pomorstvo in promet ter Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Namenjena je študentom in dijakom plovbne smeri, ki so letos vajo prvič opravljali na ladji Triglav.

Podvodno mesto se nahaja na Debelem rtiču. Tako so v zdravilišču Rdečega križa Slovenije poimenovali novo interaktivno učilnico, ki so jo zasnovali z Morsko biološko postajo, Akvarijem Piran in društvom Morigenos.

Raziskovalci so z uporabo okoljske DNK v severnem Jadranu uspešno zaznali 44 vrst rib, 15 vrst deseteronožcev in eno vrsto sesalca, veliko pliskavko. V okviru čezmejnega pilotnega projekta SeaInsight, ki se je začel pred dvema letoma, so tako prvič sistematično preučili biotsko pestrost, hkrati pa tudi preverili kako učinkovita je ta metoda za raziskovanje morja. Z eno analizo lahko raziskovalci zaznajo več vrst hkrati, tudi redke ali tujerodne organizme, kot je denimo modra rakovica. Z metodo, ki je popolnoma neinvazivna, pa jim je prvič uspela tudi individualna prepoznava delfinov.

V Sloveniji je registriranih 12 tisoč plovil. A mest v občinskih pristaniščih ali zasebnih marinah ni toliko. Zato je pogost pojav, da imajo lastniki plovilo kar doma, na dvorišču, na prikolici ali stojalu. A previdnost pri tem ne bo odveč. Karkoli iz plovila steče, lahko konča v morju. Oddajo Morje in mi danes posvečamo plovilom na suhem, začeli pa jo bomo s posebnim pozivom, ki ga je objavila uprava za pomorstvo oz sektor za varovanje obalnega morja. Tjaša Škamperle

Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan je Samanta Makovac, visoka naravovarstvena svetnica. Vlada jo je za mandatno dobo štirih let imenovala ob razrešitvi dosedanjega direktorja Marka Starmana, ki je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Eden večjih ciljev, za katere se bo zavzemala, je obnova strunjanskih solin. Krajinski park Strunjan je eno najbolj poseljenih zavarovanih območij v Sloveniji. Pripraviti je treba načrt upravljanja za prihodnjih 10 let. Nadaljevala bo tudi s prizadevanji za širitev zavarovalnih območij z namenom zaščite morskih ekosistemov, kar predvideva Barcelonska konvencija. Ob imenovanju na čelo krajinskega parka jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.

Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.

Množični pogin školjk klapavic ogroža gojenje školjk po Sredozemlju in tudi v Jadranskem morju. Ponekod je proizvodnja v zadnjih letih popolnoma izpadla, tudi v italijanskem Varanu, kjer so največja školjčišča v Evropi. Z mednarodnim projektom Teamforadris skušajo raziskati vzroke poginov in hkrati poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja ter pomagale razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje. V projektu sodelujejo tudi slovenske ustanove: Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Morska biološka postaja Piran in Zavod YouSea. Z direktorico zavoda Ireno Fonda smo se pogovarjali o prvih ugotovitvah, ki jih prinašajo raziskave in o strukturi za poskus gojenja klapavic v globlji vodi.

Porcelan, lakirani predmeti, pahljače, razglednice, fotografije, vezenine, svilena oblačila - raznoliki spominski in okrasni predmeti, ki so jih pomorščaki s slovenskega prostora od sredine 19. stoletja do 60. let 20. stoletja prinašali s svojih dolgih potovanj po Vzhodni Aziji, predvsem iz Kitajske in Japonske. Predmete, ki se prepletajo tudi z življenjskimi zgodbami pomorščakov, podrobneje opisuje znanstvena monografija štirih avtoric z naslovom Kanček Vzhodne Azije, ki osvetljuje tudi manj znano poglavje slovenske pomorske dediščine.

Slovenski državni holding bo v tem letu projektne aktivnosti pri upravljanju kapitalskih naložb usmeril v več ključnih projektov. Na pobudo Ministrstva za infrastrukturo bo pripravil študijo izvedljivosti ustanovitve ladjarske družbe. O predlogu, da bi naša država dobila slovenskega ladjarja, smo poročali jeseni, ko je nemška družba Doehle predlagala likvidacijo Splošne plovbe.

Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.

Ste vedeli, da v slovenskem morju živi kar 13 odstotkov vseh vrst Sredozemlja? Čeprav se soočamo z enim največjih upadov biodiverzitete v zgodovini planeta, nam narava pred domačim pragom še vedno ponuja neverjetne zgodbe. Te v svojem novem obsežnem delu z naslovom Zgodbe iz divjine niza tokratni gost oddaje Morje in mi, eden naših najvidnejših morskih biologov dr. Lovrenc Lipej. V delu je združil znanstveno ostrino, ljubezen in odgovornost do narave, esejistično pripoved in vse začinil še s kančki humorja. Popeljal nas bo skozi naravno bogastvo Slovenije, Istre in našega Jadranskega morja.

Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim krompir in koruzo, obenem pa je nepogrešljiv za obstoj življenja na Zemlji. Raziskovanje postojnske Neotropice se začne pri želvi matamati, mojstrici maskiranja, nadaljuje pri prazgodovinski ribi arapajmi in kuščarjih baziliskih, ki jim pravijo tudi jesus christ lizard, se sprehodi mimo krojaških mravelj, ki gojijo gobe, in zaključi pri mavričnem udavu. Pred tem pa nujen pogled v svet ogroženih tropskih koralnih grebenov. V Neotropici je izkušnjo nevihte v deževnem gozdu in še veliko drugih presenečenj doživela Lea Širok.

Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.

Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.

Ko pomislimo na meduze, jih večinoma dojemamo kot nadlogo. Kot nekaj, kar opeče ali pokvari kopanje. A kaj, če niso le pasivni prebivalci morja? Zadnje raziskave kažejo, da meduze zaznavajo okolje in si zapomnijo izkušnje. Obenem svet aktivno, lahko bi rekli, radovedno raziskujejo, čeprav nimajo možganov, kakršne imamo mi ali druge živali. "Dolgo smo mislili, da brez sistema, podobnega našemu, tudi inteligence ni. Vendar smo tu odkrili drugačen način tega, čemur pravimo »biti inteligenten,« dognanja zadnjih raziskav pojasnjuje dr. Cinzia Chiandetti z Univerze v Trstu. Uveljavljena psihobiologinja in nevroznanstvenica že vrsto let raziskuje kognitivne sposobnosti živali in ruši predsodke, ki omejujejo naše razumevanje drugih vrst in sobivanje z njimi. V oddajo jo je povabila Lea Širok.

Tomo Godnič, doma iz Komna, je lani drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v podvodni fotografiji, s soprogo Ireno pa sta se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Španiji. Tomo se je v morje sicer zaljubil že v rani mladosti, resnega potapljanja in podvodne fotografije pa se je lotil pred komaj šestimi leti. Od takrat s soprogo praktično vsak konec tedna preživita v morju in odkrivata njegove skrivnosti in lepote. Tomo rad svoje fotografske dosežke predstavi tudi v domačem okolju, sicer pa pravi, da se s podvodno fotografijo ne namerava preživljati. Ireno in Toma Godniča je pred mikrofon povabila Irena Cunja.

Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.

V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laboratorij za razvoj večtrofične marikulture ter obnovo in krepitev morske biodiverzitete. Kaj se pod gladino dogaja, zakaj je morje zadnja leta vse bolj motno, kako uspeva mali podvodni vrtiček leščurjev, ki so ga zasnovali umetniki, in kako lahko tudi mi prispevamo svoj droben val sprememb: o vsem tem se je Lea Širok pogovarjala z biologinjo Ireno Fondo, direktorico in ustanoviteljico Zavoda You(r)sea. Obiskala jo je pri ribogojnici v Seči, kjer sta v bližini tudi Morska oaza in Cladocora.

Tokrat vas vabimo v Piran, na sprehod po Pomorskem muzeju Sergeja Mašere, kjer razstava Bucintoro in piranski beneški biseri razkriva mogočno protokolarno galejo Beneške republike in nekatere najdragocenejše predmete iz piranske zgodovine. Z nami bo kustosinja Duška Žitko, ki nas bo popeljala skozi zgodbe zlatega bucintora, poroke z morjem in bitke pri Savudriji, pa tudi skozi redke knjige, listine in umetnine, ki pričajo o poltisočletnem obdobju, ko sta bila Piran in Benetke gospodarsko in kulturno tesno povezana.

Morje bo vse pogosteje poplavljalo mesta, pa koprsko pristanišče in druge nižje dele slovenske obale. Zato so protipoplavni ukrepi na obalnem pasu in v morju nujni. Nekatere istrske občine jih že izvajajo, druge še načrtujejo. Pomembno pa je, da protipoplavna infrastruktura hkrati ohranja in spodbuja biotsko raznovrstnost domačih morskih vrst. S tem tudi omejuje širjenje tujerodnih vrst, ki rade naselijo, denimo, betonske pomole v pristaniščih, marinah in drugod. Znanja o takšnem ekoinženiringu je veliko, pravijo strokovnjaki Morske biološke postaje NIB v Piranu. A rešitve iz drugih delov sveta je treba nadgraditi z raziskavami, prilagojenimi lokalnemu okolju. Podrobneje pa v tokratni oddaji.

Segrevanje morja in okoljske spremembe, ki jih povzročajo človeški dejavniki, vplivajo na upad morskih travnikov v severnem delu Jadranskega morja. Tako je pokazala raziskava, ki jo je vodil italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev, tudi Nacionalnega inštituta za biologijo - Morsko biološko postajo iz Pirana. Travniki pozejdonke in kolenčaste cimodoceje ter drugih vrst, ključnih za biotsko raznovrstnost so v zadnjih desetletjih vse bolj ogroženi. Študija tako med drugim poudarja potrebo po razvoju celostnih strategij prostorskega načrtovanja.

V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Laho - tako je ime ladje - bi lahko končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bi našli druge rešitve. O zgodovini Laha in o tem, kaj bo z ladjo v prihodnje v oddaji Morje in mi, ki jo pripravlja Tjaša Škamperle.

V današnji oddaji boste mednarodnega priznanega strokovnjaka prava, esejista in rednega univerzitetnega profesorja dr. Marka Pavliho bolje spoznali tudi kot pisatelja. Letos je pri založbi Chiara izdal svoj prvi roman, z naslovom Potop. Zgodba o potapljaški odpravi v Jadranskem morju je obenem metafora potopa v globine človeške psihe, v iskanje odgovorov o prijateljstvu, ljubezni, smislu življenja in smrti. Dr. Pavliha pravi, da je bilo pisanje romana zanj pravzaprav potop samo po sebi. Potop, ki ga je vodila izjemna ljubezen do morja.

Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:

Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivnosti mednarodne politike ob genocidu v Gazi sta sprožila močan čustven odziv v civilni družbi. Italijo je v petek ohromila splošna stavka z geslom: blokirajmo genocid. S shodom pred koprskim pristaniščem se je protestom pridružil Sindikat žerjavistov Luke Koper. Za prebivalce Gaze je pomen »sumud flotille« jasen: vse oči so bile znova uprte v Gazo in tudi če mednarodna politika ne ukrepa, niso sami, med drugim poudarja aktivistka Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. V oddajo jo je povabila Lea Širok.

Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.