Aktualno 202

Vsak dan se povprečno poroči 18 parov, šest se jih razveže. Kaj, če eden od partnerjev nasprotuje ločitvi? Kaj, če se ne odziva? Kako dolgo traja ločitveni postopek? Kaj pomeni nevzdržnost, ki je pravno edini razlog za razvezo? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni odvetnik Gregor Verbajs odgovarja na vprašanja o ločitvah, tudi o tem, ali je varanje pravni razlog za ločitev. Poglavja: 00:01:42 Primera iz odvetniške prakse 00:02:55 Anketa 00:05:58 Nevzdržnost zakonske zveze 00:06:48 Razveza, ko je prisotno nasilje 00:07:44 Razveza izvenzakonske skupnosti 00:07:55 Po zakonu je oče otroka zakonec 00:08:23 Trajanje ločitvenih postopkov 00:08:53 Vloga odvetnikov v ločitvenih postopkih 00:09:53 Strošek ločitve 00:10:40 Razpad druge in tretje poroke 00:11:20 Če se zakonec ne odziva 00:11:45 Dokončna razveza 00:12:05 Kratka vprašanja

O osrednjem dogodku minulega konca tedna pri nas se bo še dolgo govorilo. Evropsko prvenstvo v kolesarstvu je ob ceste privabilo za desetino vseh prebivalcev Slovenije. Iz Šenčurja, kjer se vse dirke – prvenstvo bo potekalo do srede – končajo je v soboto in nedeljo popoldan oddajal tudi Val 202. Znova bomo v našem terenskem studiu še v sredo, ko so na sporedu kronometri. Osrednji dirki – cestni – pa sta za nami. Nizozemka Demi Vollering in Belgijec Remco Evenepoel sta upravičila vlogi favoritov, tako kot so pričakovanja upravičili tudi navijači s svojim vzdušjem. Najboljše je bilo gotovo na vzponu na Možjanco, kjer sta se dirki odločali.

Zdaj pa bodo na enem mestu skupaj nastopali robot za reševanje ljudi, sprehajalka po vesoljski postaji, jelenova praprot in limonada z viroidi. Maja Ratej se je na Evropski noči raziskovalcev podala med stojnice, laboratorije in muzeje ter preverila, kako je videti znanost, ko jo lahko primeš v roke, preizkusiš z očali za navidezno resničnost ali celo sestaviš iz lego kock. In ja – izvedela je tudi, kaj se skriva v skrivnostni epruveti. Prisluhnite reportaži, morda pa boste po njej na svojo naslednjo limonado gledali nekoliko drugače.

Manj kot 24 ur je do začetka evropskega kolesarskega prvenstva v Sloveniji. To bo eden največjih organizacijskih zalogajev doslej, s cestnimi zaporami, trajnimi ali mobilnimi v kar dvanajstih slovenskih občinah, od Ljubljane do Šenčurja, kjer bo cilj vseh štirinajstih dirk različnih starostnih kategorij. Kolesarstvo je zasvojilo Slovence z uspehi Pogačarja, Rogliča in drugih, ali to pomeni, da bodo preplavili traso in presegli pričakovanja organizatorjev o obisku. Bo to najbolj obiskana športna prireditev na slovenskih tleh doslej. Kje pričakujejo največ navijačev in na kaj bodo morali biti pozorni od jutri do srede?

Kdo je odgovoren, če se otrok med igro poškoduje v trgovskem centru. Kako je pri poškodbah pri športu? Kdo je odgovoren, če delavec pri poškodbi ni nosil čelade, pa bi jo moral? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni odvetnik Gregor Verbajs odgovarja na vprašanja o poškodbah in odškodninah. Med drugim pravi, da se vedno gleda tudi, ali je oškodovanec prispeval k škodi. Poglavja: 00:01:14 Pogoji za odškodninsko odgovornost 00:06:42 Kdo je odgovoren, če se otroci poškodujejo v trgovskem centru 00:09:22 Poškodba na zaledenelem pločniku 00:09:55 Razbit nadstrešek nad prostorom za kolesa pred trgovino 00:10:15 Poškodbe pri športnih dejavnostih 00:11:04 Poškodbe pri delu 00:13:04 Postopek uveljavljanja odškodnine 00:15:10 Zastaralni roki za zahtevke 00:15:30 Višine odškodnin 00:18:02 Kratka vprašanja

Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Sem Erik Vrtačnik, svobodni raziskovalni novinar. Pridruži se mi na poti po Sloveniji, na kateri raziskujem, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno od temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo. Sumljivo resnična serija o seriji resnično sumljivih smrti.

Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Sem Erik Vrtačnik, svobodni raziskovalni novinar. Pridruži se mi na poti po Sloveniji, na kateri raziskujem, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo. Sumljivo resnična serija o seriji resnično sumljivih smrti.

Obiskovalci na peti izvedbi Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni lahko svoje najljubše podkaste slišijo v živo, ves dan so na sporedu aktualne geopolitične, gospodarske, tehnološke, podnebne in medijske debate, druženje pa bo s koncertom končala skupina Torul. Med drugimi omenjamo tudi pomembna vprašanja: ali je v današnjih okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj prej, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Sogovornika sta Mirko Štular, direktor Radia Slovenija in Martina Kolenc Novak, direktorica Radia Sora.

Kondom, tabletke, maternični vložek ... možnosti je veliko. Danes sodobno kontracepcijo uporablja že skoraj 900 milijonov žensk po vsem svetu, saj dokazano rešuje življenja, preprečuje tvegane preprečitve nosečnosti in omogoča svobodno odločanje o načrtovanju družine. Svetovni dan kontracepcije, ki ga zaznamujemo danes, opozarja na pomen dostopa do varnih metod kontracepcije ter na pomen varne in odgovorne spolnosti.

Anne-Frédérique Widmann, priznana preiskovalna novinarka na švicarski javni televiziji RTS in režiserka dokumentarnih filmov, je posnela zgodbo mlade eritrejske begunke o potovanju k svobodi in njenem boju za emancipacijo. Shewit Tekie je pri trinajstih letih pobegnila pred zatiralskim režimom v Eritreji in po dveh letih tvegane poti prišla v Švico. Premiera filma ''Svoboda - Shewitina usoda'' je odprla letošnji Festival migrantskega filma v Ljubljani. Avtor fotografije: Domen Pal

Začenjamo novo radijsko serijo o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni. V prvi oddaji smo govorili o dedovanju. Ko gre za premoženje, se brezmejna družinska ljubezen lahko hitro konča. Kaj, če se na zapuščinski razpravi pojavijo ljubimka, ljubimec, otroci, za katere dediči niso vedeli? Kako pogosto eden od dedičev prepriča starše, naj vse premoženje zapustijo njemu? Ali otrok lahko deduje, če se rodi po očetovi smrti? To je nekaj vprašanj o dedovanju, na katera je odgovoril odvetnik Gregor Verbajs. Poglavja: 00:01:41 Notarska in upravna overitev 00:03:13 Oporoka 00:07:16 Ko se pojavijo nepričakovani dediči 00:11:50 Več otrok pomeni več različnih interesov 00:14:30 Prekinitev zapuščinskega postopka in selitev na sodišče 00:17:03 Zapuščine brez dedičev in dedovanje dolgov 00:20:02 Davek na dediščino 00:22:16 Kratka vprašanja

Ob dnevu brez avtomobila smo preverili, kako se po mestu in okolici obnesejo različne oblike prevoza. V službo smo se odpravili z avtobusom, vlakom in avtomobilom ter primerjali čas potovanja in izkušnjo na poti. Razmišljamo, kako bi lahko spremenili naš prometni sistem, da bi potovali bolj udobno, hitreje in ceneje. Pomemben del tega razmisleka so alternative avtomobilskemu prometu. Poglavja: 00:15:20 Sopotništvo 00:20:54 Vlaki, zamude in nova dela 00:00:01 Iz Kranja v Ljubljano z javnim prevozom 00:06:02 Avto ali skiro? Kdo bo prej prispel iz Izole v Koper? 00:10:09 Na 60 kilometrov dolgo pot do službe v Mariboru z avtobusom 00:25:13 Iz Tolmina do Kobarida na delo s kolesom 00:31:15 Kako je cargo oziroma tovorno kolo postalo osrednje družinsko prevozno sredstvo

Avtomobili že dolgo niso več zgolj prevozna sredstva, saj z napredkom tehnologije od voznika prevzemajo čedalje več nalog. Med najbolj naprednimi je Teslin sistem za popolnoma samostojno vožnjo pod nadzorom oziroma FSD (Full Self-Driving), ki ga podjetje razvija in uvaja že več let, nedavno pa je prejel uradno odobritev tudi v Sloveniji. Sistem omogoča samodejno menjavanje voznih pasov, izbiranje odcepov, zavijanje in odzivanje na druge udeležence v prometu. Kako dobro pa se znajde na slovenskih cestah? Odločili smo se, da ga preizkusimo sami.

S staranjem se lahko potrebe človeškega telesa zelo spremenijo, zaradi sprememb v prebavi, zmanjšanega apetita, slabšega okusa in voha ter težav pri žvečenju in požiranju postane ustrezna prehrana vse večji izziv, večje je tveganje za dehidracijo in podhranjenost. A prav hidracija in kakovostna ter zadostna prehrana lahko ključno odločata o kakovosti življenja v starosti. Kakšna so priporočila in kakšna so zmotna prepričanja je govorila Neža Lipovec, klinična dietetičarka in asistentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Razstava Kozmos Kosovel v Cankarjevem domu v Ljubljani Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled so izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Gre za obsežen projekt, pri katerem s Cankarjevim domom Ljubljana in Narodno in univerzitetno knjižnico sodeluje več kot 20 ustanov iz Slovenije in tujine. Razstava v veliki meri temelji na širšem dojemanju Kosovela in časa, v katerem je živel skozi oči mladih.

Hitro in strokovno ukrepanje pri srčnem zastoju, zadušitvi, hudih krvavitvah, poškodbah ali opeklinah sodi med najpomembnejše veščine prve pomoči. Ki še posebej tam, kjer pomoč profesionalcev ni hitro na voljo, lahko odločajo tudi o preživetju. Eden takih primerov so srčni zastoji, ker večina bolnikov ne preživi, če jih do prihoda strokovne pomoči ne oživljajo očividci. V zadnjih letih je zelo velik napredek prinesel sistem prvih posredovalcev, praviloma gasilcev, ki so pogosto pri bolniku bistveno prej kot profesionalni reševalci. Tudi njim se lahko za hitro ukrepanje in s tem tudi življenje zahvali Andrej Miklavc iz Lovrenca na Pohorju, ki je srčni zastoj doma doživel leta 2024. Zgodba o preživetju Andreja Miklavca iz Lovrenca na Pohorju je bila del akcije Sekunde rešujejo leta 2024. Z njo že skoraj 20 let opozarjamo na pomen pravilnega oživljanja in tudi zaradi naše predane medijske misije ozaveščanja je ljudi, ki oživljajo, iz leta v leto več, je prepričan Matej Jenko, predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, strokovnega združenja, ki predstavlja najvišjo avtoriteto na področju oživljanja v državi. Na današnji Svetovni dan prve pomoči smo ga prosili za oceno, kakšna je vloga našega nacionalnega radia pri tem, da srčni zastoj preživi precej več ljudi kot pred dvema desetletjema.

V zadnji letošnji Poletni izmeni preganjamo galebe s hotelskih teras, bazenov in plaž. Spoznali bomo nenavaden poletni poklic, za katerega je ključno samo eno: vrhunsko izurjena ujeda. Hari Herak iz Poreča je hrvaški mednarodno priznani sokolar, ki je iz hobija naredil resen posel. Najbolj poznan je po tem, da poleti s svojo eskadriljo ujed, med katerimi so sokoli, orli, jastrebi in celo sove, poskrbi, da iz okolice hotelskih kompleksov in letovišč prežene nadležne galebe, ki ne le da onečedijo pročelja fazad in teras, lahko prenašajo tudi nevarne bolezni.

Pomeni dostopnost za gibalno ovirane res samo tehnične rešitve? Mateja Brežan se je z Laro Nedeljković, Aljošo Habjanom in Nickom Nejcem Pelkom, ki so ravno bili na obnovitveni rehabilitaciji v Domu paraplegikov na Pacugu, odpravila na spreod po Kopru. Tam so srečali tudi Mateja Vukovića, ki je preizkusil novo napravo za vstop v morje za gibalno ovirane Sea track v Portorožu.

Da nismo v čisto običajnem letnem kinu, izdaja le to, da ob vratih dvorišča stojijo paznice. Sicer pa večer preživljamo pod lučkami in v nadvse prijetni družbi deklet in žensk, ki na gradu Ig prestajajo zaporno kazen. In ki se ob poslušanju pogovora s pisateljico Bronjo Žakelj in ogledu filma Belo se pere na devetdeset na glas smejejo, jočejo ter ob mikrofonu Vala 202 delijo razmisleke o izzivih, ki jih prinaša življenje.

V tokratni Poletni izmeni gremo v službo s tistimi, ki so se vse poletje trudili, da bi bile ceste pripravljene na prometno zelo obremenjeni prvi dan novega šolskega leta. Preverjamo, kako je z barvanjem talnih označb. Kakšne so izkušnje z nestrpnimi vozniki? Se kdaj zgodi, da kaj pobarvajo narobe? Kaj pa stožci, s katerimi zavarujejo sveže pobarvane površine? Koliko jih še čaka, ko se vrnejo ponje?

V Dobrovi pri Ljubljani ta konec tedna poteka osmo državno prvenstvo v reševanju Rubikovih kock. Več kot 150 tekmovalcev iz Slovenije in tujine se meri v 16 uradnih disciplinah, ki jih priznava World Cube Association. O tem, kakšne spretnosti morajo prikazati sodelujoči tekmovalci, kako bliskoviti so najboljši in v kolikšnem času se lahko priučimo reševanja kocke, se je Maja Ratej pogovarjala s predsednikom Rubik kluba Slovenije Maticem Omulcem. Foto: Nejc Vidmar

Na Ljubljanskem gradu poteka festival Panč, kjer se predstavljajo zanimivi stand-up komedijanti, med njimi prvič Andrej Tomše – Ceco. Pravi, da je njegov stand-up nekaj povsem novega za našo sceno, odmik od mizoginskega, homofobnega in rasističnega humorja, ki ga je med slovenskimi stand-up komiki preveč. Všeč mu je sama forma, prazen oder in mikrofon, ni ne pisca, ne režiserja in naredi kar lahko.

Poletna izmena se tokrat vrača na morje. Pa ne samo na, tudi v morje skočimo. V modrih globinah Jadranskega morja se namreč potopimo v delo potapljačev.

Ladja se nahaja v bližini otoka Barbados, kjer Robertina Šebjanič v sodelovanju z znanstveno ekipo izvaja odpravo Surveying Salt Fingers in the Caribbean (Raziskovanje slanih prstov v Karibih). Raziskovanje poteka pod okriljem ameriškega oceanografskega inštituta Schmidt Ocean Institute, ki poleg znanstvenikov na odprave redno vabi tudi umetnike. Gre za umetniško rezidenco Artist at Sea (Umetnik na morju), ki pri raziskovanju oceanov povezuje umetnost, znanost in tehnologijo. Umetnik v dialogu z znanstveno ekipo razvija koncept novega umetniškega dela, ki bo nastalo po zaključku rezidence. Robertina Šebjanič bo na letošnjem festivalu Mladi levi predstavila svoj najnovejši projekt Odmevi z brezna, ki obravnava kritično, a pogosto spregledano vprašanje kemičnega orožja, odvrženega na morsko dno.

Madžarski otok Óbuda se v času festivala Sziget spremeni v pravi otok svobode. Za nekaj dni se na njem svet ustavi – vse se vrti okoli glasbe, plesa in številnih drugih dejavnosti. Letos sta festivalski utrip od blizu doživeli tudi Neja in Katja. Med zvenečimi imeni so bili Florence + The Machine, Twenty One Pilots, Bring Me The Horizon, Lewis Capaldi, Zara Larsson, Parcels, Peggy Gou in Jorja Smith.

Ko je pred približno 20 leti recikliranje postajalo del vsakdanjega življenja so bili pri festivalu Sziget mnenja, da bi z uvedbo ločevanja odpadkov lahko ljudem pokazali pomen pravilnega ravnanja z odpadki. Kasneje so ugotovili, da je trajnost veliko več kot samo recikliranje. Zato so začeli uvajati še druge ukrepe. Danes imajo pet področij trajnostnih ukrepov.

V Budimpešti se je 11. avgusta začel eden največjih evropskih glasbenih in kulturnih festivalov Sziget 2026, ki na otoku Óbuda do 15. avgusta združuje obiskovalce z vsega sveta. Festival tudi letos ponuja izjemno raznovrsten program – od velikih koncertov svetovno znanih izvajalcev do elektronske glasbe, gledališča, plesa, cirkusa, umetniških performansov in številnih drugih dejavnosti. Fabla Collective zastopata slovenske barve.

Tradicionalna prireditev na letališču Lesce je lani praznovala 35. obletnico. Gre za srečanje modelarjev, ki gradijo in letijo z letečimi maketami motornih in jadralnih letal, za srečanje ljubiteljev modelarstva in letalskih navdušencev, prireditev pa na praznični dan vsako leto privabi veliko obiskovalcev. Preverjamo, kako poteka tokratni miting, kaj poganja modelarje vseh starosti iz Slovenije in tujine ter kakšne modele je mogoče občudovati.

Francija se že od pomladi bori z izjemno visokimi temperaturami. Razmere so se močno poslabšale konec maja, ko je državo zajel prvi vročinski val. Junij ni prinesel olajšanja, celo nasprotno – povprečne temperature so bile skoraj štiri stopinje nad pričakovanimi. Julija so po državi padali zgodovinski temperaturni rekordi, podobno pa je trenutno, ko je Francija v novem vročinskem valu, ki pa naj bi se po napovedih v naslednjih dneh vendarle končal. Prebivalci glavnega mesta na vse načine iščejo priložnosti za osvežitev, že drugo leto zapored pa se v poletnem času lahko na različnih lokacijah ohladijo v reki Seni. Obiskali smo eno od brezplačnih kopališč in preverili, kako domačini in turisti kljubujejo vročinskemu valu.

Jure Jaušovec se je, čeprav ni doma iz Primorske, ampak s Ptuja, že v otroštvu zaljubil v jadralstvo. Najprej v športno jadranje, potem pa je poletja začel preživljati kot skiper. Ta poletna služba je bila med študijem medicine tudi najmočnejša motivacija, da je vse izpite opravil že v prvem roku in nato skoraj tri mesece preživel na morju. Danes živi v Mariboru, kjer dela kot specialist medicine dela, prometa in športa, ves svoj dopust in nadure pa porabi za to, da nekaj tednov poletja še vedno dela kot skiper. Na vročo poletno soboto smo z njim pluli ob obalah v okolici Splita in se pogovarjali o najrazličnejših prigodah, ki jih je na morju doživel v družbi popolnih neznancev, s katerimi je po teden dni delil manjša in večja plovila.

Ptuj je do 9. avgusta prestolnica žonglerjev, cirkuških umetnikov in ljubiteljev sodobnega cirkusa. Poteka namreč 48. Evropska žonglerska konvencija s številnimi udeleženci in nastopajočimi. Za zdaj velja ocena, da bo na dogodku skoraj štiri tisoč ljudi, nekateri namreč še prihajajo. Udeležujejo se delavnic, se družijo in nastopajo. Vsak dan so na različnih prizoriščih v mestu predstave in nastopi, ki jih spremljajo čudenje, navdušenje in smeh. Organizatorji se sprašujejo, ali se mesto in regija zavedata, kako velik dogodek je to.

Vodna aerobika, športne igre in animacije za družine so del vsakdana animatorjev v termalnem parku. Njihovo delo zahteva veliko več kot le dobro voljo. Vsak dan morajo znati pritegniti ljudi, premagati začetno zadržanost obiskovalcev in poskrbeti, da se med dopustom počutijo sproščeno. Skozi Poletno izmeno nas je popeljala animatorka Lucija Zamernik.

Če rečemo: Odiseja, Christopher Nolan, Homer. Ne nujno v tem vrstnem redu. Vseeno je verjetno jasno, o čem gre beseda. Film Odiseja je postal pravcati fenomen, o katerem se pišejo članki ter se pogovarjajo ljudje na ulicah. Zakaj je tako pretresel popkulturo, zakaj so do njega kritični klasični filologi, zakaj so ga pa filmski kritiki vzljubili? Ter tudi o tem, zakaj je Odisejev mit še vedno tako živ. Sogovorniki: - Ana Jurc, novinarka in filmska kritičarka na MMC RTV Slovenija - Aljoša Harlamov, pisatelj ter član podkasta O. B. O. D. - dr. Svetlana Slapšak, pisateljica, antropologinja in klasična filologinja

Od 24. avgusta bodo avtobusi iz Ljubljane odhajali z nove, začasne avtobusne postaje. Gre za eno največjih sprememb v javnem potniškem prometu v zadnjih letih, ki bo vplivala na več deset tisoč potnikov dnevno. Zakaj je selitev nujna in kaj bo z voznimi redi, dostopnostjo, prometnimi zastoji in varnostjo potnikov? Pojasnjuje vodja Avtobusne postaja Ljubljana Anton Plankar.

Maskota, ki na športnih prireditvah, rojstnodnevnih zabavah ali otroških dogodkih skače, pleše in zabava obiskovalce, običajno deluje brezskrbno. Veliko manj pa razmišljamo o človeku, ki se skriva pod več kilogramov težkim kostumom. Poleti, ko temperature presežejo trideset stopinj Celzija, je lahko že ena ura v njem dovolj, da so oblačila popolnoma premočena. Gostili smo Gregorja Košmerlja, ki se profesionalno oblači v maskote že več kot petnajst let.

Od Zmajskega mostu do Trnovskega pristana sta v petek zvečer po Ljubljanici pluli dve ladji, polni glasbenikov, spremljal pa ju je čoln, s katerega je dirigiral Matija Solce. Vsi, ki so se takrat po naključju ali namenoma znašli v središču Ljubljane, so z velikim navdušenjem spremljali glasbeno-vizualni spektakel 9 svetov.

Si predstavljate, da bi vsak dan poletnih počitnic preživeli na bazenu z desetimi tobogani? Zveni sanjsko. Kaj pa če bi tam celo poletje delali? Poletje na bazenu za redarje pomeni veliko dela in še večjo odgovornost. Čiščenje bazenov, postavljanje ležanikov in delo v izredni vročini, kjer skrbijo, da vsi obiskovalci uživajo v varnem adrenalinskem spustu.

Britanski kolesar Chris Froome ima tako kot Tadej Pogačar štiri skupne zmage na Dirki po Franciji. Tako kot Pogačarjevi Emirati v tem desetletju, je Froomov Team Sky prevladoval v prejšnjem. Froome na prizorišču največje kolesarske dirke na svetu govori tudi o tem, kako dolg je rok trajanja enega šampiona in zakaj francosko občinstvo ne mara predolge dobe enega kolesarja.

Kneecap ni običajna skupina. Severnoirski trio je nastal iz ljubezni do irske gelščine, danes pa s svojo glasbo odpira vprašanja identitete, kolonialne zgodovine in politike. Po odmevnih festivalskih nastopih se je znašel v središču svetovne pozornosti zaradi javne podpore Palestini, ki je sprožila burne politične odzive, grožnje in pozive k odpovedi njegovih koncertov. V pogovoru z Gregorjem Baumanom člani razkrivajo, zakaj je jezik v središču njihove ustvarjalnosti, kako razumejo svojo vlogo v sodobni družbi in zakaj kljub pritiskom ne nameravajo omiliti svojih stališč. Prepričani so, da umetnost ne sme molčati.

"Izdelovalci sladoleda smo, tako kot kmetje, odvisni od vremena," pravi Mateja Jerovšek, ki smo jo obiskali v času, ko ima največ dela - v poletnih mesecih. In ravno ta sezonska narava njenega poklica je bila tudi razlog, da je nekdanja pravnica sploh postala mojstrica sladoleda. V njeni delavnici, v kateri na policah in v hladilnikih ni vreč s praški, ampak sveže sadje in mleko ter v kateri diši po svežih zeliščih, smo se pogovarjali o tem, kakšna sta za sladoledarje zima in poletje, ali sladoledni mojstri sploh še uživajo v sladoledu, kateri so najbolj zanimivi okusi, ki jih ponuja ter katere imamo najraje Slovenci. Naredili pa smo tudi enega Matejinih najljubših gelatov, uganete, katerega? Namig: dela smo se lotili po osmi uri.

Poletje za večino ljudi diši po počitnicah. Za nekatere pa so poletni meseci glavna delovna sezona. S slednjimi se bomo pri opravljanju najrazličnejših poklicev to poletje družili v Poletni izmeni. V prvi epizodi noč prebedimo na morju z ribičem Renatom. Na njegovi barki Luštura med drugim poizvedujemo, kaj počnejo ribiči med urami čakanja, kaj vse pred in med lovom prinaša nesrečo ter kateri ulov je lahko nevaren. Pridružite se nam, da izveste, kaj vse smo ujeli.

V zadnji radijski razglednici z 34. Festivala Lent se ozremo na zaključek devetdnevnega dogajanja, ki je na 28 prizoriščih po Mariboru ponudilo več kot 250 dogodkov. Letošnji Lent je zaznamovalo tudi slovo dolgoletnega direktorja Vladimirja Rukavine, ki po več kot treh desetletjih zapušča vodenje Narodnega doma Maribor in festivala. Ob tem se odpirajo vprašanja o prihodnosti in nadaljnjem razvoju enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v mestu.

Izleti v hribe so lahko za otroka vseživljenjska popotnica. Kako poskrbeti, da bodo varni, prijetni in polni lepih doživetij? Zakaj otrokom ni pomemben osvojeni cilj, ampak predvsem pot in skupni trenutki z družino? Ter kako izbrati turo in opremo? Skupaj s predsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem ter avtorico, mamo štirih otrok in dolgoletno planinsko vodnico Urško Petek potrežemo kopico napotkov za varen prvi planinski korak.

INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogledi na to, kakšno vlogo ima glasba v sodobni družbi. Prav ta odprtost, skupaj z neodvisnim duhom festivala, ostaja razlog, da INmusic tudi po dvajsetih letih ostaja eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v tem delu Evrope. Sogovorniki: - Ivana Jelača - KT Tunstall - Mirko Burazer - INSAN - mal pre mal - Đoko

Letos mineva 120 let od izgradnje Bohinjske proge. Odsek od Jesenic do Gorice so zgradili kot del dobrih 700 kilometrov dolge proge Transalpina, ki je Češko prek Dunaja povezala s Trstom. Ob 120-letnici so nedavno na stebrih železniškega viadukta Idrijca odprli priložnostno fotografsko razstavo arhitekta Elvisa Jerkiča z naslovom "Naša železnica – 120 let prilaščanja Bohinjske proge".

Začel se je že 34. Festival Lent, ki bo vse do prihodnje sobote Maribor znova spremenil v največji kulturni oder na prostem pri nas. Umetnost vseh žanrov je preplavila ulice, trge in nabrežje, na 28 prizoriščih pa se bo zvrstilo kar 254 dogodkov - od koncertov do gledaliških, folklornih in uličnih predstav. Prve festivalske vtise je zbrala Mojca Jevšek.

S predsednico Združenja kampov Slovenije ugotavljamo, v kakšni kondiciji so naši kampi.

Kampi danes niso več samo zložljivi stolčki pod baldahini in vrste ljudi pred skupnimi tuši. Nekateri kampi so skozi desetletja postali skoraj majhna naselja z mobilnimi hiškami, bazeni in aktivnostmi za otroke. Mednje lahko prištevamo tudi kamp v Ankaranu, ki gosti valovski terenski studio. O tem, kako deluje kamp, smo se pogovarjali z vodjo kampa Polono Bubnič.

Bine je bil prvič v ankaranskem kampu že leta 1959, od leta 1983 pa nastopa kot glasbenik. Večerov na terasi ne šteje več. Pravi, da je zabavanje ljudi njegovo poslanstvo.

Miren večer v kampu. Zvok škržatov, v daljavi se sliši šumenje morja … pri sosedu pa preglasna glasba in živahno nazdravljanje. Takrat zadeve uredi vodja varnostne službe, kar je v kampu Adria v Ankaranu Roland Medica. Roland in njegova ekipa v kampu skrbijo za red. Čeprav so obiskovalci na počitnicah in oddihu se vseeno morajo držati nekaj osnovnih pravil. Eno izmed najbolj pomembnih in hkrati tudi najpogosteje kršenih je tišina. V kampu prebiva raznolika paleta ljudi. Od mlajših, starejših, obiskovalcev, ki tam prenočijo le kakšen dan ali dva, do pavšalistov, ki v kampu poleti praktično živijo. A narobe bi sklepali, če bi ugibali, da se Roland in njegova ekipa največkrat ustavijo pred prikolicami in hiškami mlajših obiskovalcev.

Sonce, karneval, nevihta in na koncu evforija. Na Kardeljevi ploščadi je skupina Joker Out s koncertom ob deseti obletnici dokazala, zakaj danes velja za enega največjih domačih glasbenih fenomenov. Za največji koncert svoje kariere so člani zasedbe pripravili prizorišče z orjaškim odrom, več kot 150 tonami opreme in ekipo več kot 500 ljudi, ki je skrbela za vse, od varnosti do festivalskega razpoloženja. A le nekaj ur pred nastopom je načrte prekrižalo neurje, zaradi katerega je bil koncert celo pod vprašajem. Kako se je Karneval Joker Out kljub vsem zapletom spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo kmalu pozabili, izveste v reportaži.

Že prva izvedba dirke Po Sloveniji leta 1993 je kolesarje vodila tudi na Vršič, zmagovalec pa je bil Novomeščan Srečko Glivar, ki še danes aktivno deluje v kolesarstvu. Kako je v tistih doživel prvo zmago na tej dirki, kakšni so bili tisti, kot jim sam pravi, romantični časi, zakaj je svoj prvi vzpon na Vršič doživel kar v zavihanih kavbojkah?

Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nogometu je ponudil štiri remije. Neodločeno se je končala tudi zadnja tekma, med Iranom in Novo Zelandijo. Iranci so imeli precej težav v pripravah na prvenstvo, v zadnjih mesecih je bila država v vojni z gostiteljico ZDA. V naslednjih minutah se selimo v Kanado, od koder bomo slišali, kako iranska skupnost v Torontu doživlja dvoboje iranske reprezentance. Nekateri so razpeti med tem, ali jo podpirati ali ne, nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma na sporedu, mnogi pa je niso želeli gledati, ker menijo, da jih ta reprezentanca ne zastopa, ker ima tako tesne vezi z režimom, ki ga ne podpirajo.

V Ljubljano prihaja Bullshit, smo lahko pred časom brali na večjih plakatih po Ljubljani. In res je prišel, pred mesecem dni so odprli muzej balkanskega humorja, prvega takšnega na svetu. In to prav pri nas. Tam ni prostora za užaljenost, za kritike in globoke analize, tam je doma predvsem klasičen balkanski humor, ki je lahko sprva piker, a hkrati tudi nasmeje. Da je to jasno, vas že takoj na začetku pri vstopu pozdravi zapis: "Dragi obiskovalec, ne pozabi – si v Bullshit muzeju, kjer sta doma zajebancija in absurd." In ker nam predvsem prve v teh časih manjka, smo se po nekaj smeha odpravili tudi mi.

Kanada-Bosna in Hercegovina 1:1 sinoči v Torontu. Razpoloženje je bilo v obeh taborih po tekmi toplo-hladno, z navijači, igralci in poznavalci nogometa obeh držav pa se je v Kanadi pogovarjal Luka Petrič. Ugotovil je, da sta oba kapetana Alphonso Davies in Edin Džeko izjemno priljubljena, manj priljubljeni med navijači pa obvezni odmori sredi polčasov.

Toronto gosti uvodno kanadsko tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Domača vrsta se bo pomerila z Bosno in Hercegovino. To pa ne bo edina množično obiskana športna prireditev v največjem kanadskem mestu danes. Pri bejzbolski ekipi Blue Jays namreč gostuje divizijski rival in najuspešnejša ekipa v zgodovini lige MLB – Yankees iz New Yorka. To bo četrta od šestih bejzbolskih tekem v Rogers Centru ta teden. Bili smo na eni izmed njih in ugotavljali, kakšne so razlike med športnimi prireditvami na tej in oni strani luže ter spoznali, kdo je Zidejn.

Že drugo leto zapored smo na Valu 202 pripravili praznovanje domače glasbene ustvarjalnosti. Tokrat je trajalo kar dva dni in potekalo na novem festivalskem prizorišču. Po lanskem novem valu slovenske glasbe je bil letos v ospredju domači hiphop. V dveh dneh smo zbrali prelomne domače rime in tiste, ki bodo to šele postale. Na odru Festivala 202 se je zvrstilo več kot 40 izvajalcev, pod njim pa se je zbrala nepopisna množica nasmejanih obrazov

Mirko Vorkapić je športnik, trener, novinar, televizijski komentator, radijec in v 0,01 odstotka tudi Mirko Grozny. Ljubitelj ruske književnosti je svoj novi album poimenoval Vojna in Mirko.

Je akademsko izobražen umetnik, ki raje kot uničuje zidove ustvarja grafite in murale – povsem legalno. Njegova dela pogosto delujejo kot ogledalo družbi, brez odvečnega moraliziranja. Kot pravi, sta dve možnosti: ali mesto določi površine, kjer je ustvarjanje dovoljeno in ne kaznovano, ali pa gre za zasebne lokacije, kjer se umetnik dogovori z lastnikom za legalno poslikavo zidov.

Eden od gostov na Festivalu 202 je bil tudi raziskovalec giba, plesalec ter ustanovitelj in umetniški direktor KUGA Studia.

Prinesi in/ali odnesi. Tako potekajo izmenjevalnice oblačil. Te so vse bolj pogosta praksa, še posebej pa vse bolj potrebna. Svetovna tekstilna industrija je tako obsežna, da je ne potrošniki ne recikliranje oblek ne dohajamo več. Če želimo ljudje kako razbremeniti naše okolje, ki je preobremenjeno z onesnaževanjem tekstilne industrije, je lahko dober prvi korak kupovanje ali izmenjevanje rabljenih oblek. V Sloveniji je organizacija izmenjevalnic vse bolj pogosta. Med njimi je tudi Klub vrhniških študentov, kjer so organizirali svojo tretjo izmenjevalnico “Mehke cunje”.

Mariborski mestni park je že enajstič postal prizorišče Operne noči. Pod taktirko maestra Simona Krečiča so na elitnem prizorišču na prostem odmevale znamenite klasične melodije. Večer se je začel z opereto Netopir, Johanna Straussa mlajšega, končal pa z veličastnim finalom iz Puccinijeve opere Lastovka. Po zelenem zaodrju, po promenadi in med piknik košarami se je sprehajala Uršula Zaletelj.

Podeljene so Plečnikove nagrade 2026, najvišja nacionalna priznanja za arhitekturo. Slovesni dogodek je v ponedeljek potekal v zelo prijetnem, sproščenem ambientu vrta Plečnikove hiše v Karunovi ulici številka 4. In tam je bila tudi Nina Zagoričnik.

Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano. Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano

Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.

Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev.