Jezikovni pogovori

Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predstavniki Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Prejšnji teden so predstavniki inštituta in Lektorskega društva Slovenije odpovedali udeležbo na posvetu, ki ga je gostilo Mnistrstvo za kulturo, ker so ocenili, da ministrstvo s posvetom daje preveliko težo predstavnikom komisije. Na drugi strani pa vztrajajo, da je bil posvet namenjen javni razpravi, ki se sploh še ni začela. V oddaji boste slišali izjave člana Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, podpredsednika SAZU akademika Marka Snoja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Kozma Ahačiča in ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki pričakuje, da bo stroka poiskala soglasje.

Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati, proliferirati in manga. Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški so bolje prepoznali besede eksabajt, histerezen, polvelter in baraža, ženske pa plisirati, tipen, oniksov, amniocenteza in sukulenta. Besedomat je raziskovalni projekt, ki ga izvajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim preverjajo bogatost besedišča govorcev slovenščine, izsledki pa so uporabni za različne namene: od načrtovanja jezikovnih priročnikov in učbenikov do ponovnega učenja besed pri ljudeh s poškodbami glave. O zanimivih podatkih in možnostih uporabe izsledkov Besedomata v pogovoru z vodjo projekta dr. Andrejem Perdihom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovenščina se z Besedomatom uvršča med šest jezikov s podatki o razširjenosti besed v takem obsegu (Foto: ZRC SAZU).

Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na pomen zgodnjega branja knjig otrokom. Nasveti pediatrov imajo namreč posebno težo. So med prvimi strokovnjaki, s katerimi se srečujejo starši. In ko jim pediater priporoči, naj otroku berejo, branje ni več le dobronameren nasvet, ampak je priporočilo za boljši otrokov razvoj. Tako kot so priporočila o prehrani, gibanju, spanju in zobni higieni. O tem, ali bo Branje na recept učinkovalo, smo se pogovarjali z Denisom Bašem, dr. med., specialistom pediatrom in predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, in doc. dr. Markom Pokornom, dr. med., specialistom pediatrije in strokovnim direktorjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, častno članico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (ponovitev). Foto: Reuters.

V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje, kako se ti ljudje vključujejo v slovensko družbo in kako hitro se učijo slovenščine, tako postaja eno izmed osrednjih vprašanj naše družbe ‒ slovenskega trga dela, področja vsakdanjega življenja in človekovih pravic. Na tem področju pa se z novo vlado uvajajo spremembe. Če bodo sprejete spremembe zakona o tujcih, bodo ukinjeni brezplačni tečaji slovenščine zanje. Morali bodo pokriti 40 odstotkov stroškov, odpravlja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja. Zakaj so se pri ministrstvu za notranje zadeve odločili za te spremembe in kako bodo vplivale na učenje slovenščine pri tujcih, bomo ob koncu javne razprave, ta se konča jutri, preverili z gostoma: magistrico Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ter Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije, ki izvaja brezplačne tečaje slovenščine za tujce.

V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi število otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Pred desetimi leti jih je bilo v osnovnih šolah 872, v zadnjem šolskem letu pa 2790. Govorno-jezikovne težave se pojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami. Pred pripravami na nov magistrski študijski program druge stopnje Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bomo pregledali stanje na tem področju in v kolikšni meri lahko nov študijski program razreši pereče razmere.

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki sicer izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in o komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru. Oddaja je bila posneta avgusta 2024.

Prispevek izr. prof. dr. Elizabete Jenko dunajski slovenistiki je neprecenljiv, kajti tudi z njeno pomočjo, njenimi prizadevanji za krepitev pomena slovenistike na Inštitutu za slavistiko, je ta izjemno močna. To kažejo status slovenistike na Dunaju ter številni študentje v obdobju, ko humanistika in tuji jeziki ter književnosti nimajo prav velike veljave. Študentje, ki jih poučuje dr. Elizabeta Jenko, so neizmerno motivirani, to dokazujejo s svojim znanjem, odprtostjo, širino in razgledanostjo, je zapisano v utemeljitvi za Toporišičevo priznanje za leto 2026, ki ga podeljuje oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v Trstu, na kateri študira slovenščino. Rad tudi poje slovenske pesmi v slovenskih društvih. Poljakinja Anna Stefan se je za slovenščino odločila zaradi lepot naše dežele in njene prestolnice. Danes uči slovenščino v Lodžu in zanjo uspešno navdihuje tudi druge. Na tamkajšnji slovenistiki je vpisanih kar 30 študentk in študentov. Prav posebno zgodbo s slovenščino pa ima tudi Madžarka Kata Sulokné Karácsony. Živi v Monoštru, za slovenščino so jo navdihnili udeleženci likovne akademije. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, književnost in kulturo. Medtem ko številni preživljajo oddih ob morju, so oni namenili dva tedna spoznavanju slovenščine in slovenske kulture.

Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ustvarjanje GaMS-a je razkrilo tudi veliko strahu in nerazumevanja pri ustvarjanju tovrstnih tehnologij. Dr. Simon Krek, vodja projekta PoVeJMo, v okviru katerega je nastal GaMS, je poudaril, da umetna inteligenca ne bo preprosto izginila, ampak bo postajala še močnejša. Od nas samih pa bo odvisno, kako suvereni bomo na tem področju v prihodnje. Projekt so izvedli v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Dr. Živa Čebulj je lektorica, prevajalka iz francoščine in pesnica, ki kot gledališka lektorica več let deluje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V oddaji je razmišljala o moči jezika ter delu lektorice v gledališču, kjer ob sodobnih uprizoritvenih principih skrb za besedo presega pravorečje in se vedno znova razpira v premislek o pomenu, teži in številnih odtenkih jezika.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si na vseh področjih prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika, pa naj gre za dvojezično šolstvo, topografijo, sodstvo ali pa za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Zato si želijo nov zakon o narodnih skupnostih, ki bi prinesel potrebne spremembe na vseh omenjenih področjih. O tem se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z odvetnikov in avtorjem nove publikacije z naslovom 50 let zakona o narodnih skupnostih-in še vedno brez rešitve Rudijem Voukom, ki meni, da je zakon nastal zato, da bi se preprečilo uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu Govorjena slovenščina zato zbirajo posnetke vsakdanje slovenščine za raziskave govora, razvoj digitalnih orodij in kot arhiv jezikovne kulturne dediščine. Portal je del projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko, ki ga financira Javna agencija za znanstveno raziskovalno dejavnost ARIS

Otrok naj ne bi spraševali, ali imajo rajši očeta ali mamo, oziroma komu bolj pripadajo. Žirovski govor pozna domiseln odgovor otrok na takšno vprašanje, čigav je, in sicer čigavsov. Da ima otrok čik v ustih, pa pomeni, da mu v ustih ostaja prežvečen košček mesa. V slovarju najdemo še druge zanimive in edinstvene besede. Med njimi je tudi beseda srečkanje, ki pomeni srečelov. Nekaj jih bomo preleteli z Ljudmilo Bokal, soavtorico Žirovskega slovarja (Fotografija: reprodukcija Pavle Sedej, Žiri, 2006, izrez. VIR: knjiga).

Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).

Manjši jeziki, med njimi tudi slovenščina, v globalnih modelih umetne inteligence niso enakovredno zastopani. To odpira pomembna vprašanja o digitalni suverenosti, kakovosti uporabe slovenskega jezika in odvisnosti od tujih tehnoloških platform. Kakšne bodo možnosti slovenščine v obdobju množične rabe umetne inteligence? Gost oddaje je Tomaž Savodnik, raziskovalec in avtor projekta Zlatorog 12B, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov (Foto: Pixabay).

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan je prejela kar 62,5 odstotka več odzivov glede jezikovne kulture kot leto dni prej. Kaj to pomeni? Ali odzivi kažejo na slabo stanje jezika na RTV Slovenija? Kakšni so bili primeri, smo ob letnem poročilu preverili z varuhinjo Marico Uršič Zupan.

Beseda ni konj, bi lahko rekli o izdaji terminološkega slovarja živinoreje in zootehnike, ki se s 4000 iztočnicami posveča obema širokima področjema. V njem najdemo tudi angleške in latinske ustreznike ter fotografije slovenskih avtohtonih pasem. V oddaji bomo polistali po tem delu, ki je nedavno izšlo pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Gostje so glavni uredniki slovarja: Ajda Kermauner Kavčič, Antonija Holcman, Mitja Trojar in Simon Atelšek.

Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).

V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).

Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.

Od izbrisa besede pravzaprav do iskanja gesel za križanke, take so želje in zahteve, ki jih prejmejo v dopisih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njih nekateri inštitutu očitajo napake, drugi nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so do njih napadalni. Vsi pa inštitutu pripisujejo velik vpliv. Dopise si je mogoče ogledati v Atriju ZRC v Ljubljani, na razstavi z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« in podnaslovom »Pisma inštitutu«. V naši oddaji jih je predstavila Agata Tomažič, avtorica razstave (Foto: joslex / Pixabay).

Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).

Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.

Pred prvim nacionalnim dnevom branja, ki bo v četrtek 5. marca potekal pod sloganom Branje je veselje, sta gosta oddaje dr. Samo Rugelj in Renate Rugelj, iz založbe UMCO. V oddaji smo se vprašali, kaj lahko spremeni nacionalni dan branja.

Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (ponovitev).

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).

“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.

Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.

Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo (ponovitev).

Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in najbolj premišljen jezik, kar jih pozna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so pripravili brezplačni tečaj koptščine, nastaja pa tudi prva koptska slovnica v slovenskem jeziku. Gostje: dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni (ponovitev).

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Anja Kamenarič, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je izvedla obsežno mednarodno raziskavo o uporabi umetne inteligence v založništvu. V njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov iz 30 držav. Izsledke je predstavila na nedavnem Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predstavitvi je dala naslov Pametni prevod ali prevara? Kaj o umetni inteligenci menijo založniki (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU letos praznuje okrogel jubilej 80 let. Ustanovljen je bil torej takoj po drugi svetovni vojni, njegova naloga pa je sistematično spremljanje in raziskovanje slovenskega jezika. Podrobneje je njegovo delo, preteklost in prihodnost predstavil predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič.

S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).

Oddajo Jezikovni pogovori namenjamo jezikovno-kulturnemu programu Pot v Dramo, ki ga pripravlja in izvaja SNG Drama Ljubljana. S programom želijo organizatorji podpreti vključevanje v Sloveniji živečih tujcev v slovensko kulturno in družabno življenje ter jim predstaviti slovenski jezik v kulturi in gledališču. Gostji v studiu sta gledališka pedagoginja Špela Šinigoj ter udeleženka programa Elena Avilova. Vabljeni k poslušanju.

UIzi prevedeno je lahko hitro UIzi zgrešeno, je osrednje sporočilo jezikovne kampanje, ki se začenja ob mednarodnem dnevu prevajanja. Raba umetne inteligence je sicer lahka in enostavna, vendar je lahko tudi nezanesljiva. Sedem strokovnih združenj in tri slovenske univerze bodo v mesecu oktobru javnost opozarjali na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter družbeno odgovornost za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike. Kako bodo bili ta boj, ki se včasih zdi kot boj z mlini na veter? Gostji sta Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Nataša Hirci z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jezik je eno izmed najboljših orodij pa tudi orožij, ki jih ima človek. To se še posebej kaže v sodni dvorani, kjer lahko jezikovna usposobljenost sodelujočih močno vpliva na razsodbo. Jezikovna usposobljenost je lahko tudi pogoj zakonitosti sojenja. Kaj pa se zgodi, ko se začne jezik zapletati že pri samih zakonih? Ker so nejasni zaradi nedovršnih glagolov in množinskih oblik. Gostji oddaje sta Manja Skočir in Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, soavtorici prispevka Jezik na zatožni klopi: natančnost, razumljivost in izzivi razlage pravnega pomena v kazenskem pravu. Prispevek sta predstavili na konferenci Razumeti pravo: jezikovna dostopnost kot temelj enakopravnosti, ki je nedavno potekala na Pravni fakulteti v Ljubljani (Foto: Pixabay).

Na anatolski planoti v osrednji Turčiji so arheologi odkrili nov jezik, imenovan kalašemščina. Njegov zapis so odkrili pred dvema letoma na glineni tablici na območju arheološkega najdišča Hatuše, prestolnice nekdanjega hetitskega imperija. Gost oddaje je dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam je pojasnil to odkritje (Na fotografiji: Hatuša, vir: turško Ministrstvo za kulturo in turizem / Umut Özdemir).

Jezikovno, z glasbo in verodostojnimi informacijami povezovati Slovenijo s svetom in svet s Slovenijo je poslanstvo Radia SI, ki letos že 40 let nepretrgano deluje. O jezikovnih vidikih edinega radijskega programa za tujo javnost v Sloveniji smo se pogovarjali z vodjo nemške redakcije Tatjano Dolanc in Lidijo Petković iz angleške redakcije Radia SI.

Ali kmetje obdelujejo tla, zemljo ali prst? Čeprav se zdi vprašanje nepomembno, so se ob nastajanju Agronomskega terminološkega slovarja ob njem odpirali resni premisleki in dileme. Ob nastajanju slovarja, ki je trajalo več kot deset let, so se zgodili tudi zanimivi dogodki, ki so odprli druge premisleke. V Ameriki so kot blagovno znamko zaščitili poimenovanje za žito kamut, zaradi česar so ga morali umakniti iz slovarja. Med nastajanjem slovarja so bila opuščena tudi nekatera orodja, zaradi česar so se vprašali, ali je njihova poimenovanja še smiselno uvrstiti v slovar. S podobnimi in drugimi vprašanji se je ukvarjalo 29 strokovnjakov z 12 agronomskih področij, usklajevale pa so jih urednice Agronomskega terminološkega slovarja Valentina Usenik, Tanja Fajfar in Mateja Jemec Tomazin, ki je gostja oddaje (Foto: OtoZapletal / Pixabay).

Številni prevajalci so zaradi razvoja umetne inteligence zaskrbljeni glede prihodnosti svojih poklicev. Nove tehnologije vzbujajo v njih veliko mero pesimizma. Prof. dr. Alan Melby, zaslužni profesor na ameriški Univerzi Brigham Young, ki strojne prevode raziskuje že pet desetletij, pa je optimist. Ne samo, da je takšen po naravi, ampak tudi zaupa v moč človeškega prevoda. Rešitev vidi v označevanju prevodov, ki so jih pregledali strokovno usposobljeni prevajalci in niso v celoti proizvod umetne inteligence. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem sodelovanju na letnem srečanju Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT, ki je na povabilo Združenja SCIT® letos prvič potekalo v Sloveniji (Foto: Jana Petrak Zajc / Združenje SCIT®).

Ali umetna inteligenca razume ali samo posnema jezik, je eno osrednjih vprašanj, še posebno od leta 2022, ki zaznamuje začetek širše rabe generativne umetne inteligence. S tem vprašanjem so povezana tudi varnostna tveganja glede rabe umetne inteligence. Novo odkritje raziskovalcev kalifornijske univerzi Berkeley nakazuje, da je umetna inteligenca zmožna rekurzije v jeziku, metajezikovnega sklepanja in zato tudi nekakšnega razumevanja jezika. Gost oddaje je dr. Gašper Beguš, docent na kalifornijski univerzi Berkeley, ki nam bo pojasnil to odkritje (Foto: Gerd Altmann / Pixabay) .

Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ponovitev).

Medtem ko je velik del študentov komaj čakal, da se začne poletje in da bodo lahko zapustili predavalnice, so nekateri zavili vanje tudi med počitnicami. V Ljubljani so tudi letos posamezniki spoznavali slovenski jezik, književnost in kulturo. Približno 300 posameznikov iz 30 držav se je udeležilo ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si marsikdo v tem času predstavlja oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije.

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vse več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na neki način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, boste slišali v ponovitvi oddaje Jezikovni pogovori. Gostja je Urška Vranjek Ošlak, avtorica monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V preteklosti je bila odločitev za jezik na vzhodnoslovanskem območju pogosto bolj praktične kot pa identitetne narave. Če kdo govori rusko, to torej še ne pomeni nujno, da je ruske narodnosti, poudarja dr. Domen Krvina, rusist in polonist, ki sodeluje pri nastajanju novih izdaj Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovenskega pravopisa. Z vojno v Ukrajini pa tudi ukrajinščina postaja v večji meri narodni označevalec. Ukrajinci postajajo občutljivejši in so se (tudi tisti na vzhodu) ukrajinščine bolj pripravljeni učiti. Oddajo namenjamo jezikovnim vprašanjem in dilemam, ki jih vojna v Ukrajini odpira tudi v Sloveniji, spremembe pa bodo vplivale tudi na pravila za prevzemanje lastnih imen iz današnje Ukrajine in Belorusije. Neuveljavljena ukrajinska in beloruska zemljepisna ter osebna lastna imena se bodo v prihodnje manj prevzemala v slovenščino prek ruščine, uveljavljena pa naj bi ostala nespremenjena.

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo dvotedenski prireditvi z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki prav zdaj poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter seveda kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. V studiu se nam bo pridružila predsednica 61. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Urška Perenič.

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo.

Na predvečer dneva državnosti se bomo spomnili dveh manj poznanih jezikoslovcev, ki sta prispevala k dialogu med slovensko in italijansko kulturo. Brunu Guyon je leta 1914 postal prvi univerzitetni učitelj slovenščine v Italiji na Univerzi Orientale v Neaplju. Božo Radovič pa je bil nosilec Katedre za slovansko filologijo na Univerzi v Padovi in avtor spregledane razprave o slovenskih grafičnih sistemih v 16. stoletju. Njegova študija je po več kot šestdesetih letih še vedno aktualna. Gost je prof. dr. Matej Šekli.

Martina Orožen je bila naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika – svoja spoznanja in poglede na pot skozi slovenski jezik in njegovo spreminjanje je prepričljivo strnila v petih monografijah, ki bodo v zavesti Slovencev ohranjale jezikoslovne dosežke njenega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela, je zapisal prof. dr. Marko Jesenšek. Njena znanstvena bibliografija obsega več kot 500 enot. Zasl. prof. dr. Martina Orožen je v maju umrla v 94. letu starosti, danes pa sta Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila žalno sejo. Martina Orožen je bila večkrat tudi gostja naše oddaje. Prisluhnili bomo pogovoru o Skalarjevem rokopisu, ki smo ga pred desetimi leti posneli na njenem domu.

V prvi polovici 19. stoletja je zaradi črkopisne reforme kazalo, da bomo Slovenci dobili tri knjižne jezike. Anton Murko je v tej pravopisni in besediščni zmedi videl izhod v poenotenem knjižnem jeziku, ki bi temeljil na bohoričici. S slovnico in dvema slovarjema je ustvaril izjemna dela, ki so odločilno vplivala na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. V spomin na delo tega jezikoslovca in duhovnika so v Hočah pretekli petek odkrili njegovo reliefno podobo. Življenje in delo dr. Antona Murka je predstavil jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek (Foto: Kreativna baza).

Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v pogovoru s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika, razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture (ponovitev pogovora).

Partizanska tiskarna ni delovala nezakonito, ampak podtalno. Beseda atentat izhaja iz francoske attentat, ta pa iz latinskega attentare, tj. poizkusiti. Zapis poskus atentata je zato napačen. To sta le dva primera, ki kažeta, kako jezikovno občutljivo je občinstvo vsebin RTV Slovenija. Nekaj pripomb in odzivov bomo pregledali z Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marico Uršič Zupan (Foto: Aleksander Čobec).

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (Na fotografiji rokopis Ahikarjeve zgodbe v aramejskem jeziku iz leta 495 pr. Kr., vir: James D. Moore in Verena Lepper) .

Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).

Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.

Poučevanje slovenščine albanskih otrok in njihovo vključevanje v šole sta postala tako velika izziva, da je čas za film. Lotil se ga je režiser Toni Cahunek, ki je posnel dokumentarni film Novi sošolci. Film obravnava poučevanje slovenščine albanskih otrok s Kosova in njihovo vključevanje v šole skozi konkretne zgodbe otrok, staršev in učiteljev. Režiral ga je Toni Cahunek, ki je napisal scenarij skupaj s sestro Lejo Cahunek, socialno pedagoginjo, ki deluje v osnovnih šolah v Kranju. Film ima v teh dneh turnejo po Sloveniji.

Po 200 letih je izšla Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Popis, ki je nastal na pobudo jezikoslovca Franca Metelka, daje zanimiv vpogled v žive oblike slovenskih krajevnih imen iz časa pred njihovim poknjiženjem. Nekaj jih bomo pregledali v pogovoru s Silvom Torkarjem, avtorjem monografije.

V prelomnem trenutku, ko tehnologija vse bolj oblikuje prihodnost jezikovnih storitev, je bil v Ljubljani Mednarodni forum o prevajanju in tolmačenju. Na njem so se zbrali predstavniki, svetovalci in opazovalci iz 21 držav, med njimi tudi strokovnjaki iz Mednarodne zveze prevajalcev FIT. Forum naj bi slovenski zainteresirani javnosti: študentom, raziskovalcem, strokovnjakom, predstavnikom društev in združenj, visokošolskim učiteljem iz Slovenije in tujine, predstavnikom vladnih organov, podjetij in kulturnih ustanov ter vsem, ki jih zanimata prevajanje in njegova prihodnost, ponudil informacije vodilnih svetovnih strokovnjakov o zahtevnih izzivih in rešitvah na področju prevajanja in tolmačenja.

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (vir fotografije: Pixabay).

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo (ponovitev).

Vsi jeziki so bistroumni, ker postavljajo strukture našega mišljenja. Bistroumnost grškega oziroma starogrškega jezika pa je nekaj tako posebnega, da lahko o njej napišemo pripoved. Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. Gostja oddaje bo dr. Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica stare grščine in latinščine (ponovitev).

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in številne izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja služinčadi in kuharic, prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru.

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo študijskemu programu Oblike govora, ki ga je mogoče obiskovati v sklopu druge stopnje študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študijski program traja dve leti. Sestavljata ga smeri Govorno sporočanje in Oblikovanje govorjenih besedil. V oddaji je program podrobneje predstavila docentka za področje govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani doktorica Nina Žavbi.

Papua Nova Gvineja je država z daleč največjo gostoto jezikov na svetu. Je tudi območje, kjer jeziki, zaradi sprememb v načinih življenja, najhitreje izginjajo. Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Antropološko delo pa seveda nujno terja znanje lokalnih jezikov. To je zagotovo t. i. tok pisin, lingua franca Papue Nove Gvineja, ter v Telbanovem primeru karawarijski jezik, jezik skupnosti, katere član je postal pred več kot štirimi desetletji, ko je prvič prišel v vas Abonwari v provinci južni Sepik. Nekaj značilnosti teh izrazito drugačne jezikovne pokrajine smo osvetlili v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost (avtorica fotografije za predstavo V iskanju smisla (2023): Anastasiya Lobanovskaya). .

Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).

V Microsoftovi podružnici v Nemčiji virtualni dvojniki že realno sestankujejo, saj imajo resnični ljudje v tem podjetju za sestanke premalo časa. Kako bo generativna umetna inteligenca vplivala na sporazumevanje med ljudmi? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Akademik Bratko je bil tudi gost prejšnje oddaje, ki smo jo namenili vprašanju, kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco (foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga so tudi slovenski mediji. Kakšen odnos imajo do prevzemanja tega skupnega jezika svetovnih medijev lektorji na RTV Slovenija? V katerih primerih je prevzemanje bogatenje, v katerih pa siromašenje slovenščine? Gosta sta lektorja Rok Dovjak in Petra Jordan.

Kombinacija šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je osnovna celica brajice. Ta izum pomeni zgodovinski mejnik za slepe in slabovidne, saj jim omogoča samostojnejše in bolj neodvisno življenje. Ob svetovnem dnevu brajice, ki smo ga zaznamovali 4. januarja, o značilnostih te pisave in izzivih sporazumevanja slepih in slabovidnih. Gosta pogovora sta Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in Janez Mlačnik, avtor priročnika za učenje brajice Makovka (foto: Pixabay).

Zakaj besedo leta 2024 izbiramo med 11 nominiranimi besedami: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet? Vsaka odločitev kot tudi vsaka beseda ima svojo zgodbo. Pregledali jih bomo s Simono Klemenčič, predsednico komisije, ki je izbrala nominiranke. Eno besedo je dodala časopisna hiša Delo. Akcijo organizira ZRC SAZU v sodelovanju z našo spletno stranjo, Multimedijskim centrom RTV Slovenija.

Osrednje orodje literarnega ustvarjanja je jezik. Ali obstaja posebna govorica, ki bi ji lahko rekli govorica miru? Kdo jo govori? Ali se jo je potrebno naučiti, ali le prebuditi, bomo na večer pred božičem, praznikom, katerega osrednje sporočilo je mir, vprašali Edvarda Kovača, ki je dva mandata vodil Odbor pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN-u (ponovitev).

Pri Mednarodni zvezi prevajalcev FIT pozorno spremljajo predlog češkega zakona o tujcih, ki določa, da bi lahko upravni organ namesto uradnega tolmača, vpisanega v seznam sodnih tolmačev, uporabil verificirano tehnično napravo. To bi lahko vodilo v kršenje pravice do poštenega sojenja, saj so tujci zakonsko upravičeni do pomoči tolmača. Gostja oddaje je predsednica Mednarodne zveze prevajalcev FIT Alison Rodriguez, ki se je srečala s predstavniki češke oblasti. Kot je poudarila, je češki primer izjemno pomemben, saj bi mu lahko sledili tudi po drugih državah. Alison Rodriguez je obiskala Slovenijo na povabilo Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT® v luči priprav na zasedanje Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT (FIT Council) v Ljubljani v marcu 2025, ki ga bo Združenje SCIT® pospremilo z organizacijo mednarodnega foruma o spremembah in prihodnosti prevajalske in tolmaške stroke.

Razvoj umetne inteligence in prevajalnikov nakazuje, da bo treba načrtno ustvarjati okoliščine, v katerih bodo govorci in govorke »prisiljeni« uporabljati manjšinski (oz. na splošno) ciljni jezik, saj te potrebe »v realnem življenju« mogoče ne bo več, ugotavljata Matejka Grgič in Zarja Zver v članku Načrtovanje rabe jezika za opolnomočenje manjšinskih skupnosti v umetnointeligenčni dobi, ki je objavljen v zborniku Slovenščina v Italiji. Monografija je izšla ob 50-letnici Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Z dr. Matejko Grgič smo se pogovarjali o spletni rabi slovenščine v slovenski skupnosti v Italiji in aktualnosti poimenovanj zamejstvo, rojaki, matica, skupni slovenski prostor.

Človek ima v sebi nagnjenje do slikanja z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo, za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto ali špičasto podobo. Glede univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer treba biti previden, saj je lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno področje. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Foto: Pixabay

Janša je svetniški priimek, saj je nastal iz svetniškega imena Janez. Erjavec pa je priimek tabuja. Iz strahu in vraževerja pred medvedom so v preteklosti tej živali rekli rjavec, ker je niso hoteli priklicati, in tako je nastal priimek Erjavec. Tako izvore in pomene priimkov v knjigi Priimki razlaga Tino Mamić. Drugi del je namenil gorenjskim priimkom. Nekaj jih bomo preleteli. Med njimi tudi priimek Logar, saj izhaja iz Gorenjske (foto: Alexa / Pixabay).

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).

Kdor ne dela, naj vsaj jé, Elizabeta prijezdi na belem konju, Od jeze rit raste, to je nekaj primerov pregovorov in antipregovorov, ki širši javnosti niso znani. Z avtorjem Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov 2023 Matejem Metercem jih bomo spoznali in osvetlili njihov nastanek, tako kot tudi ostalih slovenskih pregovorov.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika smo obiskali osnovno šolo Frana Metelka v Škocjanu. Na njej izvajajo projekt Sveta Evrope za eksperimentiranje z romsko-plurilingvalno politiko (RPPE). Njegov namen je raziskati možne vloge romskega jezika pri vključevanju romskih učencev v izobraževanje. RPPE vključuje šole iz treh držav članic Sveta Evrope: Grčije, Slovaške in Slovenije.

Romunščina je uradni jezik Romunije in Moldavije. Spada v skupino romanskih jezikov, po nekaterih ocenah pa jo govori od 24 do 28 milijonov ljudi. V Sloveniji ima romunski jezik že dolgo zgodovino, na Filozofski fakulteti v Ljubljani ga poučujejo že 46 let. Ta zanimiv romanski jezik nam bosta v oddaji osvetlili lektorica romunščine, dr. Ioana-Carmen Jieanu in ena izmed nekdanjih študentk romunskega jezika, Klara Rus.

Ali ste vedeli, da je bil prvi slovenski dialog v ameriškem filmu posnet za celovečerni film Naboj za Joeja iz leta 1954? V ljubezenskem prizoru v tem filmu moški izpove ženski ljubezen v več jezikih in eden izmed njih je tudi slovenščina. To nam je povedal naš gost Joe Valenčič, ameriški Slovenec, ki se je z ameriško igralko slovenskega rodu Audrey Totter pogovarjal o prvem slovenskem dialogu v ameriškem filmu. Naš gost nam je predstavil še nekaj drugih primerov prvih slovenskih besed na ameriškem radiu in v filmu. Beseda pa je sicer tekla o slovenščini med ameriškimi Slovenci (foto:Wikipedia).

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.

Novejši avtomobili, ki se z voznikom ne sporazumevajo v slovenščini, so lahko v nekaterih okoliščinah nevarni za vožnjo. Lahko se zgodi, da voznik ne razume vseh naprednih funkcij, ki mu sporočajo, da z avtomobilom nekaj ni v redu, če ga na to ne opozori v slovenščini. Čeprav voznik meni, da na osnovni ravni dobro razume angleški jezik, to še ne pomeni, da bo razumel vse, kar mu sporočajo napredni sistemi avtomobila. V kolikšni meri imajo sodobni avtomobili možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila? Kako se na pobudo “slovenščina v avtomobilih”, ki sta jo sprožili Avto-moto zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije, odzivajo avtomobilski zastopniki in uvozniki? Gost pogovora bo Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije, ki jo izdaja Avto-moto zveza Slovenije (foto: Pixabay).

Po več kot šestih letih prizadevanj je slovenščina končno na voljo v Applovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. Ključne so bile spremembe zakona, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je sicer pred šestimi leti prva opozorila slovenske oblasti, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov. Opozorila so postopno začela dobivati zagon v strokovni javnosti, civilnih gibanjih in medijih, potem pa se je odzvala tudi politika. V slovenščini pa še ne delujejo Applov glasovni pomočnik ali pomočnica Siri, ki je v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, ter naprave, ki ne omogočajo novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18. A kljub vsemu je narejen prvi korak. O tem, česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Slišali boste ponovitev pogovora, ki smo ga posneli julija po uveljavitvi sprememb Zakona o javni rabi slovenščine.