Nedeljski gost

Nekoč najboljša paranamiznoteniška igralka sveta Mateja Pintar Pustovrh o svoji nesreči tik pred srednjo šolo, zaradi katere je pristala na invalidskem vozičku ne razmišlja veliko, prej jo vidi kot trenutek, ki ji je ponudil drugačno pot. Zmagovala je za namiznoteniško mizo, postala Bloudkova nagrajenka, prevajala je zakone v Evropskem parlamentu in ljubezenske romane doma, na paraolimpijskih igrah v Tokiju ter olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Parizu je komentirala za olimpijsko televizijsko mrežo in upa, da bo tako tudi čez dve leti v Los Angelesu. Z njo se je pogovarjal Uroš Volk, ki jo je kot poročevalec Vala 202 spremljal na dvojih paraolimpijskih igrah.

Nedeljska gostja je Ajda Bračič, arhitektka in pisateljica, ki s svojim delom prepleta arhitekturo in družbene tematike. Je ustanoviteljica in programska vodja nevladne organizacije Kajža, platforme za prenovo in trajnostno bivanje, ki jo vodi od leta 2021. Je tudi letošnja prejemnica prestižne nagrade Kresnik za roman Kresničevje, za katerega pravi, da je z njim predvsem želela odpreti vprašanja, ki se njej zdijo pomembna. Eno od teh je sobivanje z zgodovino, ki je za nami in ki jo moramo vsakič na novo osmišljati.

Slovenija doživlja zlato dobo kolesarstva, česar seveda ne spremeni dejstvo, da je prvi kolesar sveta Tadej Pogačar trenutno poškodovan. To dobo razcveta skušajo na Kolesarski zvezi Slovenije, ki jo vodi tokratni nedeljski gost, izkoristiti po organizacijski plati, saj bodo prvič gostili evropsko prvenstvo, še vedno pa je v igri tudi veličastni uvod francoskega Toura. Andraž Vehovar, predsednik zveze, naš nekdanji kajakaš, srebrni olimpijec iz Atlante pred natanko 30. leti, ima za seboj izredno pisano kariero, ki seveda še zdaleč ni končana. Njegova življenjska pot spominja na brzice, na katerih je nekoč tekmoval. Premetavalo ga je sem ter tja: od metalurgije do bančništva, prek svetovalne službe do politike. Diplomo, magisterij in doktorat je opravil na treh različnih univerzah. Foto: www.alesfevzer.com

Tokratna Nedeljska gostja bo Alenka Veber, rojeno Babnopoljka, ki se je po tridesetih letih življenja in dela v Ljubljani vrnila v domačo vas. Njeno novo življenjsko obdobje je zaznamovala tudi skrb za mamo Frančiško, ki je zbolela za napredujočo demenco. Slišali bomo iskreno izpoved o življenju z mamo v stari domači hiši, o izgorelosti, osamljenosti, težkih odločitvah in drobnih trenutkih bližine, ki ostajajo tudi takrat, ko besede in spomini počasi izginjajo.

Milan Predan je novinar, bil je dolgoletni urednik in direktor časnika Večer. Nato je prestopil med diplomate in služboval od Trsta do Skopja. Pravi, da imata novinarstvo in diplomacija veliko skupnih točk, čeprav sledita različnim ciljem. Skrajnosti v življenju niso dobre, še najmanj v zunanji politiki, kjer je vehementno postavljanje na eno samo stran lahko nevarno. Novinarjem ne zavida zahtevnih razmer, v katerih delajo, meni pa, da potrebujemo kakovosten in ustrezno financiran javni medijski servis. Z Milanom Predanom o letu, ki ga je kot dijak preživel v Združenih državah, razumevanju slovenskih in svetovnih političnih ekstremov, pa tudi o polnem upokojenskem življenju in družinskem psu Alfu, ki je znal z laježem prekiniti zbrani diplomatski zbor.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. To pa bo tudi zadnja epizoda poletne serije nedeljskih gostov iz arhiva. Stara je enajst let. Gre še za enega izmed pomembnih dokumentov časa, ki so nastali na Valu 202. Nima veliko ljudi v življenju te sreče, da bi od malih nog vedeli, kaj bodo počeli v življenju in potem vse življenje uresničevali otroške želje. Legendarni Miki Muster je vedel, da bo risal stripe in risanke, z njimi razveseljeval otroke in starejše, in to je počel vse življenje. Čeprav je bilo tudi težko. Oče Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika pa ni le pionir slovenskega stripa in animacije, je tudi naš prvi pevec zabavne glasbe, akademski kipar in karikaturist. Z njim se je leta 2015 pogovarjal Miha Švalj.

"Bila je enkratna. Po eni strani je bila mogočna ikona, po drugi pa tako srčna in odprta ter preprosta. Imela sem občutek, da sva se družili vsak dan vse življenje.," tako se nedavno preminule Milene Zupančič spominja novinarka Nina Zagoričnik. Z legendarno slovensko igralko je leta 2021 posnela tudi njen zadnji intervju za Val 202. Zdaj ga znova objavljamo. Takrat je Milena Zupančič dejala: "Vsaka dobra zgodba je tudi ljubezenska zgodba, malo žalostna, malo bridka, malo smešna, tako kot življenje."

Profesor doktor Janez Vrečko je velik poznavalec književne teorije, zgodovine in komparativistike. Še vedno je zelo aktiven predavatelj, čeprav je spomladi praznoval že svoj 80. rojstni dan in je že nekaj let uradno upokojen. Zdaj, ko je v Kosovelovem letu prispeval idejno zasnovo za razstavo v Kosovelovi spominski hiši v Tomaju, ga vse preveč enodimenzionalno predstavljamo kot kosoveloslovca, je potožil že pred pogovorom. Janez Vrečko se je namreč v poklicni karieri ukvarjal še z marsičim, od antike do avantgarde iz prve polovice 20. stoletja.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Legendarni glasbenik in Ježkov nagrajenec Marko Brecelj je dejal, da je raje kot na vrhu piramide pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za trajnostni jutri. Mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist, kakor si je pravil, je umrl 4. februarja 2022. Dve leti pred tem pa je Damjana Zorca povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastal je pogovor, ki ga je vredno poslušati večkrat.

Tokratnega Nedeljskega gosta večina pozna le kot Avgusta Demšarja, priljubljenega pisca kriminalnih romanov, ki jih je postavil v slovensko okolje in z njimi poskrbel za preporod slovenskega kriminalnega romana ter priljubljenost tega žanra pri nas. Še več, trinajst kriminalk v katerih je osrednji lik inšpektor Martin Vrenko, velja za najpomembnejši in najobsežnejši slovenski kriminalni cikel. Ko ni Avgust Demšar pa je dr. Tomaž Zupančič, profesor in raziskovalec, ki se ukvarja z razvojem ustvarjalnosti, likovno pismenostjo in didaktiko likovne umetnosti. V svoji nedavno izdani zadnji knjigi, zbirki zgodb Zadnja večerja pa je prvič združil dve svoji veliki ljubezni: obsedenost s kriminalnim žanrom in navdušenje nad konceptualno, sodobno likovno umetnostjo.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Na vdih. V globino. Čim globlje. Tam je mirnost, tišina in voda. Morje. Alenka Artnik je ena izmed najboljših potapljačic na vdih na svetu. Pravi, da je pri potopu kot v maminem trebuhu. Popoln zen, ki omogoči obvladovanje ega, raziskovanje telesa in uma. Celo odpuščanje za trnovo življenjsko pot. Z njo se je oktobra 2018 pogovarjal Luka Hvalc.

Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu, ki trenutno razstavlja na enem najprestižnejših fotografskih festivalov, v francoskem Arlesu. Po študiju angleške in ameriške književnosti se je kot samouk izpopolnjeval v črno-beli analogni fotografiji, ki je še danes njegov prepoznavni način fotografiranja. Kmalu se je odločil, da se bo posvečal izključno umetniški fotografiji, ne več dokumentarni. Umetniška fotografija je postala njegov način življenja – tako na popotovanjih po prostranih pokrajinah kot med bivanjem v zaprtih prostorih mladoletniških zaporov v Franciji, vzhodni Evropi ter Srednji in Južni Ameriki. Od leta 1995 v zaporih vodi fotografske delavnice, na katerih se mladi skupaj z njim ustvarjalno izražajo skozi fotografijo.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Matej Praprotnik je v času epidemije poklical brazilskega igralca in režiserja Wagnerja Mouro. Zaslovel je v vlogi mladega policista v Elitnem vodu pozneje pa še verjetno bolj v podobi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Spomladi leta 2020 je zaradi koronavirusa prekinil snemanja ter spregovoril tudi za Val 202. Trenutno ga lahko sicer vidite v filmu Tajni agent, ki je na sporedu tudi na Filmu pod zvezdami.

Francosko-kolumbijski znanstvenik Carlos Moreno je mednarodno uveljavljeni urbanist postal šele v zrelih letih. Po osnovni izobrazbi je matematik in računalničar, ki se je v življenju ukvarjal z robotizacijo in avtomatizacijo v avtomobilski in letalski industriji, snoval rešitve za jedrske elektrarne in genetsko analizo ter sodeloval pri razvoju tehnoloških rešitev za pametna mesta. Potem pa ga je prešinila ideja o decentraliziranem policentričnem mestu bližine in zasnoval je model 15-minutnih mest, ki ga je pod vodstvom nekdanje županje Pariza Anne Hidalgo začel uresničevati v praksi. Pariz je iz avtomobilom prijaznega mesta v zadnjih 12 letih postal pešcem in kolesarjem prijazno mesto, pariške soseske pa so postale prijetnejše, bolj zelene, varnejše in prijaznejše za življenje ljudi. In za to je v veliki meri zaslužen nekdanji kolumbijski gverilec, ki ga bomo spoznali v oddaji Nedeljski gost.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo kaj takega. Nataša Štefe se je 17. oktobra 2021 v Zagrebu pogovarjala s hrvaško pisateljico, esejistko, novinarko in kolumnistko. Eno najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Slavenko Drakulić, ki je letos v 77. letu starosti žal preminula.

Nekdanji nogometaš, kapetan prve slovenske zlate generacije, ki je igrala na dveh velikih tekmovanjih. Aleš Čeh je šele pri svojih 14-ih začel resneje igrati nogomet in komaj polnoleten že igral v prvem moštvu Olimpije v takratni republiški ligi. Je legenda graškega kluba GAK, za katerega je zbral več kot 350 nastopov. Bil je nepogrešljiv člen vsake zvezne vrste, krasila sta ga moč in marljivost. Bil je prvi med enakimi po sporu med Zlatkom Zahovićem in Srečkom Katancem na svetovnem prvenstvu leta 2002, ki je spregovoril o aferi. Po koncu igralske kariere se je podal v trenerske vode. Na več kot stotih tekmah je bil pomočnik nekdanjemu slovenskemu selektorju Katancu v reprezentancah Slovenije, Iraka in Uzbekistana. Trenutno je doma in z Markom Cirmanom sta se med drugim pogovarjala tudi o malem nogometu, ki mu ju dal ogromno, ter o prevelikem vplivu staršev na otroke v mlajših selekcijah.

Britanka Joss Stone je večkrat nagrajena soulovska pevka in avtorica besedil. Kariero je začela pri 16 letih, v mladostni naivnosti pa se je za vsak napačno zapeti ton opravičevala. Prihodnje leto bo stara 40 let, v več kot dveh desetletjih kariere pa je dodobra spoznala glasbeno industrijo - in samo sebe. Z leti je pridobila samozavest in se začela upirati producentom – ne dovoli jim več, da bi ji ves čas narekovali, kaj naj počne. S samosvojo in ustvarjalno glasbenico smo se pred njenim tretjim koncertom v Sloveniji pogovarjali o karierni in osebnostni rasti, neizprosnosti glasbene industrije ter družinskem življenju s štirimi otroki.

Športni raziskovalec, nekdanji košarkarski sodnik, športni novinar in strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Simon Ličen je tudi izredni profesor športnega novinarstva na ameriški univerzi Penn State, kjer raziskuje preplet športa, medijev in družbe. Njegova akademska pot ga je vodila iz Slovenije v Združene države Amerike, kjer danes izobražuje prihodnje generacije športnih novinarjev in raziskuje sodobne izzive medijev. Spregovori o tem, kako Američani doživljajo praznovanje 250-letnice obstoja, kako znajo ustvariti trende in jih potem hitro tudi zavreči, kakšen fenomen je Luka Dončić, kako se je spremenilo spremljanje športa, kaj šport najbolj ogroža, kakšne so njegove odklonske strani, kaj pogreša pri športnem novinarstvu ter tudi o pritiskih na ameriške univerze. Za odziv lahko pišete na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Svoj poklic ljubi in v njem uživa. Peter Čeferin je legendarni odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem pri nas, ki je večino svoje kariere posvetil kazenskemu pravu. Zagovarjal je ravbarje in žandarje, slavili so ga kot narodnega junaka, mu očitali, da je mafijski odvetnik, nespodobni odvetnik in celo sovražnik države številka ena. Peter Čeferin pripoveduje o pravosodju, literarnem ustvarjanju, o svoji družini, hčerki Petri, sinovih Roku in Aleksandru, pa tudi o zelo originalni zvezi, ki jo imata s partnerko Rijo. Peter Čeferin pravi, da se življenje začne pri osemdesetih ... Poglavja: 00:01:59 »Zame ni lepšega poklica kot braniti nekoga, ki je v stiski, ki je sam in nima nikogar drugega.« 00:02:38 Primer Makoter: »Če ji tega ne bi predlagala, bi še danes prestajala 30-letno zaporno kazen.« 00:13:08 »Odvetniki v pomembnih trenutkih pozabimo na denar.« 00:16:48 »V življenju sem počel vse, česar se ne sme.« 00:19:37 Zakaj njihova odvetniška družba nima pisarne v Ljubljani? 00:21:58 Primer Perić 00:23:50 Zmaga na Evropskem sodišču za človekove pravice 00:25:59 Kdaj odvetnik ne sme sprejeti zastopanja stranke 00:29:42 Lahko pravosodju rečemo krivosodje? 00:35:11 Kakšni so današnji zakoni? 00:36:56 Sodnica z majico, na kateri je pisalo »I love you.« 00:39:11 Literarno ustvarjanje: dve satiri, šest knjig in 400 kratkih zgodb, roman Sodni dnevi in biografija Nespodobni odvetnik, ki jo je po pripovedovanju Petra Čeferina napisal pisatelj Tadej Golob 00:44:54 Hčerka Petra, sinova Rok in Aleksander, žena Ana … 00:51:20 Ljubezenska zgodba Mici Čeferin 00:53:29 Kako je Peter Čeferin pomočnico svoje frizerke navdušil za latinščino 00:54:48 »Po dveh letih vdovstva sem izbral najboljšo partnerko. To je Rija, s katero imava zelo originalno zvezo.« 00:57:18 »Življenje se začne pri osemdesetih.« 01:00:17 Kaj si Peter Čeferin želi za rojstni dan

Tokratni Nedeljski gost je eden najbolj vsestranskih gledaliških in filmskih umetnikov, igralec s posebno odrsko prezenco, prepoznavno poetiko in izjemne občutljivosti za jezik. Ustvaril je vrsto nepozabnih vlog klasičnega in sodobnega gledališča in v petih desetletjih pomembno zaznamoval gledališče, film, radio in televizijo. Prejemnika Borštnikovega prstana 2026  Aleša Valiča je pred mikrofon povabila Nina Zagoričnik.

Dalaj Eegol je pionir slovenskega rapa, hiphopa, kot Ali En je leta 1994 poskrbel za pravi bum in s kultnim albumom Leva scena zdramil slovensko glasbeno srenjo. V skladbi z istim naslovom je popljuval približno 30 glasbenikov in zakuhal nekaj škandalov. Bil je tudi zelo uspešen skejter in sovoditelj kultne oddaje SkateTV. Pred 20 leti je odšel v Indijo in tam nameraval živeti za vedno. Pa se je po nekaj letih in nekaj ne preveč lepih izkušnjah vrnil, danes rapa kot Recycleman in sliši na ime Dalaj Eegol. Poleg glasbe ga zanima tudi film, kot didžej pa ne vrti slovenske in balkanske glasbe.

Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.

Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”

Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.

Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.

Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.

Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.

Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."

Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.

Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmagovalni miselnosti in hrepenenju po znanju.

Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.

Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.

Nedeljski gost na Valu 202 je astrofizik in kozmolog svetovnega slovesa dr. Uroš Seljak, sicer profesor fizike na univerzi Berkeley v Kaliforniji, član ameriške Nacionalne akademije znanosti in dobitnik prestižne Gruberjeve nagrade za kozmologijo, ki raziskuje nekatera najbolj temeljna vprašanja človeštva – kako je nastalo vesolje, iz česa je sestavljeno in kakšna bo njegova usoda. Njegove metode so spremenile način, kako znanstveniki po svetu razbirajo prasevanje – svetlobo, ki je nastala komaj nekaj sto tisoč let po velikem poku in še danes nosi informacije o rojstvu prostora in časa. V zadnjem obdobju pa se dr. Seljak posveča tudi iskanju planetov, podobnih Zemlji, ter uporabi umetne inteligence pri analizi ogromnih količin podatkov, ki jih zbirajo sateliti in teleskopi. Njegove ideje segajo daleč prek meja kozmologije – uporablja jih tudi pri analizi širjenja epidemij in v ekonomskih modelih. Foto: Matjaž Tavčar

Nada Pretnar je borka za pravice Palestincev. Pravi, da gre za zelo gostoljuben narod, ki se nikoli ne vda. Dokler ji Izrael ni prepovedal vstopa, je redno obiskovala Palestino in je še vedno v stikih s tamkajšnjimi prijatelji. S palestinskimi trgovci s pomarančami je bil povezan že njen oče, družina Abdulrahim je v gorenjskih gozdovih pridobivala les za zaboje. Nada Pretnar je odločna in ostra sogovornica s trdnimi stališči. Nekateri naklonjeni govori v Združenih narodih in priznanja Palestine s strani tudi pomembnih držav je ne prepričajo: dokler ne bo vojaškega embarga in drugih sankcij, Izrael po njenem mnenju ne bo odnehal, genocid se bo nadaljeval. O boju za pravice Palestincev in aktivizmu, vlogi Slovenije, ločnici med judovstvom in sionizmom, zakaj rešitev dveh držav nikoli ni bila in ni realna. Tudi o svetovljanstvu in življenju med Ljubljano in Trstom, kjer je bila do upokojitve profesorica angleščine v slovenskih šolah.

Zvezdan Pirtošek, zdravnik, specialist nevrologije, raziskovalec, profesor, predavatelj, publicist, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden naših največjih strokovnjakov na področju nevrodegenerativnih bolezni in tudi izvrsten sogovornik, ki nam vsakič pove kaj novega o možganih. »Demenca je klic k odgovornosti,« pravi prof. Pirtošek, ki je v pogovoru povedal, da bo čez dvajset let pri nas sto tisoč bolnikov z demenco, za katere bo moralo skrbeti 150.000 ljudi.

Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tri desetletja pripravlja delavnice, predava in se ukvarja z zdravljenjem kemičnih in nekemičnih odvisnosti, v zadnjih letih najpogosteje z zasvojenostjo z novimi tehnologijami. Poudarja pomen zdrave kulture pri uporabi tehnologije, starše svari pred vse bolj vsemogočnim trgom, ki otrokom prodaja nevarnosti, in ob pomoči slikovitih primerov in opravljenih študij opozarja na, kot ji pravi, vojno za bistrost možganov.

Tina Bončina je zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in pisateljica, v zadnjem času lahko na družabnih omrežjih spremljamo tudi njeno pisanje jutranjih strani. Pravi, da je lahko pisanje terapevtsko, da je stres tudi dober, saj nam je v preteklosti pomagal preživeti in nas evolucijsko potisnil na vrh prehrambene lestvice. Spregovori tudi o tem, kdaj prepoznamo, da stres negativno vpliva na nas, zakaj se zdi, da je vedno več izgorelosti, zakaj smo naučeni, da vseskozi opozarjamo le na napake, pohvale pa težko sprejmemo, pa o izjemnem pomenu počitka in spanja, problematiki perfekcionizma, tesnobi ob trenutnem dogajanju v svetu in gonji po nenehni rasti.

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mogel pomagati niti otrokom, ki so se utapljali. Zakaj meni, da gre pri genocidu v Gazi predvsem za fosilna goriva? Od ekonomije vojne do tega, da brez pisanja ne more živeti, pri čemer popije po deset kav dnevno, se je s Palestincem, Sircem, tudi Slovencem, predvsem pa človekom, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Imamo veliko srečo, da je Slovenija izjemno hidrološko okolje, za katerega je značilna velika pestrost voda in le redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pisanimi življenjskimi združbami kot pri nas. In če kdo, potem se na vode pri nas spozna biolog, ekolog, raziskovalec in zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman, mednarodno priznan strokovnjak za vode, nekdanji dekan Biotehniške Fakultete v Ljubljani, predavatelj na več fakultetah, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki je vodam posvetil že več kot 40 let svojega življenja in od nedavnega tudi častni občan Radovljice. Prav na dan druge obletnice začetka katastrofalnih poplav v Sloveniji se bo Miha Švalj z njim v poletju, v katerem ne mine teden, da ne bi poročali o takšnih in drugačnih zastrupitvah in onesnaženjih voda pogovarjal o stanju slovenskih kopalnih in vseh ostalih voda, sanaciji po poplavah in ostalih ‘tekočih’ aktulnih temah. Foto: Klemen Razinger, www.sdzv-drustvo.si

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Miha Lobnik je sociolog, prvi Zagovornik načela enakosti, ki opozarja na diskriminacijo v družbi, v kateri vsak peti vprašani meni, da je že bil diskriminiran. Kjer ženske na razgovorih za delo, tudi v javnem sektorju, še vedno dobivajo vprašanja o morebitnih načrtih za nosečnost in kjer vsi objekti v javni rabi še vedno niso prilagojeni gibalno oviranim. Z Miho Lobnikom, ki je med drugim ustanovitelj Legebitre in skupnostnega testiranja na HIV, se je tudi o tem, ali se je homofobija od takrat, ko je organiziral prvo Parado ponosa, spremenila, ter zakaj ni dovolj, da samo govorimo, da smo tolerantna in enakopravna družba, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Jure Dolenec, tisti svetlolasi slovenski rokometaš, ki je zabil največ golov v zgodovini slovenske reprezentance, bil njen kapetan tudi ob polfinalu na lanskih olimpijskih igrah in je bil eden ključnih igralcev zadnjih petnajstih let. Po novem tekmovalni upokojenec, ki pa je že pred novim profesionalnim izzivom je Nedeljski gost na Valu 202.

Nedeljski gost je gledališki režiser, dramaturg in filozof Matjaž Berger, soustanovitelj in ravnatelj APT Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu, profesor teorije gledališke režije na AGRFT-ju, velik pristaš Brechta, režiser, ki v svojih uprizoritvah poleg genialnih osebnosti iz zgodovine človeštva velikokrat artikulira vrhunske športnike in športne discipline. V okviru njegovega gledališkega ustvarjanja v APT gledališču so se zvrstili najrazličnejši koncepti, režije in spektakli. Matjaž Berger je prepoznaven tudi kot režiser treh proslav osamosvojitve Slovenije, poslovilne tekme košarkarja Jureta Zdovca, odprtja Gira d'Italia v Kranju, kar dvakrat je slavil tudi našega olimpionika Leona Štuklja.

Ste kdaj podvomili v to, ali sta kilogram ali pa meter, ki ju uporabljamo kot enoto, enaka kjerkoli po svetu? Ali pa v vesolju? Še stoletje in pol nazaj so različne enote vnašale hude konflikte in zmedo med ljudi in države, danes pa živimo v povsem drugačnem svetu. Prav v teh dneh zaznamujemo 150 let, odkar smo na svetu začeli vzpostavljati enoten sistem merjenja in dandanes za to, da so vse naprave umerjene pravilno, samo v Sloveniji skrbi konkretna množica ljudi. Kaj pomeni meriti zanesljivo – pa ne le v laboratoriju, temveč tudi v trgovini, na bencinski črpalki, v zdravstvu in sodobni industriji –, bo razložil tokratni nedeljski gost Samo Kopač, ki že poldrugo desetletje vodi Urad za meroslovje. O goljufivih pekih, kozarcih v barih, prakilogramih, prekratkih ravnilih v šolah in tudi o tem, ali obstaja kaj, kar se v resnici ne da izmeriti. Foto: Urad za meroslovje

Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.

Ob dnevu upora proti okupatorju je Nedeljski gost kontroverzni slovenski poet, glasbenik in pisatelj, ki je občasno tudi filmski igralec, predvsem pa neuklonljiv upornik in po svojih lastnih besedah nagajivec Zoran Predin. Z njim se pogovarjamo o vzponih in padcih ter uspehih in spodrsljajih v njegovi več kot 40 let trajajoči karieri, ki jo v teh mesecih v slovenskih kinematografih celovito upodablja biografski dokumentarni film Praslovan. Pa tudi o prihodnosti, saj gre Zoranu “kopanje po preteklosti in navduševanje nad zlatimi časi” na živce.

Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo religiološko pot vplival Leteči cirkus Montyja Pythona, in o tem, kaj za veliko noč počnejo in jedo Norvežani, se je s Christianom Moejem pogovarjal Gorazd Rečnik.

Njegov glas gotovo poznate, njegova besedila so vam znana, njegov notranji svet ostaja skrivnosten. Kdo je Tomi Meglič, ko ni pevec in kitarist zasedbe Siddharta? Kako so se njegove najstniške sanje, da bi bil »le« kitarist, spremenile v zvezdniško kariero? Eden redkih rokovskih zvezdnikov pri nas, je zelo iskreno spregovoril o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, o hrepenenju, družini. Zase pravi, da je romantična duša, ki težko koga načrtno prečrta. S Tomijem Megličem se je v tednu, ko je minilo 30 let od prvega koncerta zasedbe Siddharta, pogovarjala Anja Hlača Ferjančič:

Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.

Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.

Dr. Ljubica Marjanovič Umek je redna profesorica za razvojno psihologijo, doktorica znanosti in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani ter lanska Zoisova nagrajenka za življenjsko delo. Posebej se je specializirala na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih, poudarja, da je govorni razvoj otroka treba gojiti že od rojstva, pri tem igrata ključno vlogo skupno branje in pogovor. Izpostavlja pomen navezanosti otroka na starše in to, da morajo biti starši avtoriteta in ne prijatelji. Poleg tega se ji zdi pri razvoju domišljije ključno tudi to, da se otrok dolgočasi. Govorila je še o pomenu intuicije pri vzgoji, o pasteh digitalnih naprav ter o tem, koliko je upoštevala teorijo pri vzgoji hčerke.

Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.

Pred dnevi je praznoval stoletnico! Ne svoje, temveč športa, ki mu je predan vse življenje. Metod Ropret, dolgoletni predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, je z drznimi odločitvami, jasno vizijo in občasno tudi s tveganjem slovensko odbojko postavil na svetovni zemljevid. Kako mu izkušnje iz vodenja občine pridejo prav na svetovnem parketu, kaj je v ozadju lobiranja za funkcije v mednarodnih športnih zvezah in kaj najbolj ceni pri svojih sodelavcih?