Med štirimi stenami

Danes je svetovni dan Duchennove mišične distrofije. Gre za redko, dedno živčno-mišično bolezen, za katero je značilna hitro napredujoča mišična šibkost in izguba mišične mase zaradi propadanja skeletnih in srčnih mišičnih vlaken. Pojavi se v otroštvu, najpogosteje pri dečkih do petega leta starosti. Gosti tokratne oddaje Med štirimi stenami bodo 30-letni Oliver Jangelov, bolnik, ki se spopada s to boleznijo in njegova žena Sara ter predsednica Društva Duchennova mišična distrofija Slovenija in mama sina, ki ima to bolezen, Sanja Kogelnik. V oddaji bodo govorili o tem, kako bolezen zaznamuje njihovo življenje, partnerski odnos in celotno družino. Pred mikrofon jih je povabila Petra Medved.

Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili s čebelicami in štorkljami ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko plat nastanka novega življenja? V svetu, v katerem sta golota in seksualnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko govori o spolnosti, intimnosti, spolnih organih. Ampak to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote. Tej temi smo posvetili eno izmed majskih oddaj Med štirimi stenami, ki jo boste zdaj vnovič slišali. Za konkretne napotke bo poskrbela dipl. med. sestra, svetovalka za naravno plodnost in avtorica knjige Želiva si dojenčka Alison Kogoj, pogovor je pripravila Andreja Gradišar.

O svojih mamah si ne želimo slabo misliti in tudi če je njihovo ravnanje zares škodljivo, tega ne moremo verjeti. Odnos, ki ga spletemo s starši, še zlasti z materami, nas oblikuje vse življenje, prek nas pa tudi naše potomce. Kako se rešiti škodljivih vzorcev in gojiti zdrave, je Nadja Ebner, gostja oddaje Med štirimi stenami, opisala v osebnoizpovednem romanu »Kako pokopati mamo, ki je še živa«. Že z naslovom je dvignila veliko prahu.

Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja, bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala predsednica društva Barbara Slaček, ki vodi to varno hišo. Štefan Vipotnik pa bo z nami delil svojo življenjsko zgodbo in v kakšni stiski se je znašel kot žrtev nasilja. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Kako živite? Kdo ste? Kolikokrat rečete "da", čeprav čutite "ne"? Knjiga "Od pridnosti k pristnosti" ima podnaslov Kdo smo, ko ne živimo več za druge?. Avtorica dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka in predavateljica, prepleta osebno zgodbo in strokovne nasvete, izvemo, da se omejujočih prepričanj in vzorcev lahko osvobodimo, da bo naše življenje – zares naše. Da bomo polno zadihali in se ne bomo omejevali. Pot je zapletena, vendar ni nemogoča. Dr. Sašo Krajnc je v eno od letošnjih oddaj povabila Lucija Fatur.

Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki je v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala o osebni izkušnji spolnega nasilja, o tem, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti. Vabljeni k poslušanju reprize.

Sredi marca smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali dokumentarni film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu, ki govori o spolnih zlorabah redovnic, ki naj bi jih zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni Skupnosti Loyola. Prejšnji teden smo poročali o tem, kako so iz Vatikana pricurljale neuradne novice, da je bil pater Marko Rupnik na vatikanskem sodišču spoznan za nedolžnega, kar je Vatikan zanikal, češ da proces še ni zaključen. Danes ponavljamo marčno oddajo Med štirimi stenami, v kateri smo takrat gostili nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, dve izmed žrtev patra Rupnika, ki sta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30-tih letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.

»Začela sem se zavedati problema, da pijem doma na skrivaj. Po nekaj steklenicah piva sem dobila moč in pogum za gospodinjska opravila. Postorila sem lahko vse, le da sem bila zvečer že pošteno nadelana in sem začela tečnariti o tem in onem.« To je delček osebne izpovedi Barbare Cerkovnik, ki jo je zapisala v knjigi Vino, piješ mi življenje. V njej pripoveduje o svoji izkušnji z odvisnostjo od alkohola in o poti, na kateri je našla moč za spremembo navad in življenja.

Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težko vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi na polno, je Matija Bregar povedal v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Petra Medved

Življenje žal prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo.

Zgodba o ravnatelju, katerega intimni posnetki so krožili po spletu in v rumenih medijih, je za seboj pustila smrtno žrtev in nekaj preživelih bližnjih. Med njimi je tudi najstnica, 16-letnica, najranljivejša bližnja, ki se je dolgo čutila kriva za smrt svojega očeta. Po desetih letih se je znova ozrla nazaj in premislila svojo pot od takrat do danes in v čevljih odrasle ženske nam bo povedala, kako je ne le preživela, pač pa zacvetela, ne da bi morala dogodke iz preteklosti zakopati v nezavedno. Z Ano Kamenik, ravnateljevo hčerjo, se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Cirila Štuber.

Živimo v času epidemije izgorelosti. Raziskave kažejo, da simptome fizične in psihične izčrpanosti veliko pogostje kot moški doživljajo ženske, saj poleg redne službe še vedno opravijo nesorazmerno več neplačanega gospodinjskega dela in skrbi za družino. O tem kako si pomagati, kako postavljati meje in kako graditi odnose enakosti je v tokratni oddaji spregovorila Katarina Veselko, psihologinja, coachinja in improvizatorka, mama treh deklic, ki jo je pretresljiva izkušnja psihiatrične hospitalizacije zaradi starševske izgorelosti vodila do zavestnega oblikovanja vedno bolj enakovrednega partnerstva. Katarino Veselko je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja, bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala predsednica društva Barbara Slaček, ki vodi to varno hišo. Svojo življenjsko zgodbo in v kakšni stiski se je znašel kot žrtev nasilja, pa bo z nami delil Štefan Vipotnik. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Naša življenja zaznamujejo različna čustvena stanja. Eno izmed teh je jeza. Jezi nas lahko zelo veliko stvari: od odnosov do ljudi, s katerimi težko krmarimo skozi vsakdanjik, ampak moramo, do novic, družbene klime in dejstva, da nekaj ne gre po naših načrtih. Jeza ni le razdiralen, negativen odziv na dogajanje, je zapisano v knjigi psihoterapevtskega para Leonide in Alberta Mrgoleta z naslovom Z jezo na lepše. Knjiga bralca vodi do razumevanja, kaj jezo povzroči in kakšni procesi pri tem nastajajo, pa tudi v regulacijo jeze, ki ima vsesplošen pozitiven učinek. Vsebina knjige prinaša številna praktična, uporabna, hkrati pa strokovno podkovana spoznanja in napotke. Leonido in Alberta Mrgoleta je pred mikrofon povabila Darja Groznik.

Kako živite? Kdo ste? Kolikokrat rečete "da", čeprav čutite "ne"? Knjiga "Od pridnosti k pristnosti" ima podnaslov Kdo smo, ko ne živimo več za druge?. Avtorica dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka in predavateljica, prepleta osebno zgodbo in strokovne nasvete, izvemo, da se omejujočih prepričanj in vzorcev lahko osvobodimo, da bo naše življenje – zares naše. Da bomo polno zadihali in se ne bomo omejevali. Pot je zapletena, vendar ni nemogoča. Dr. Sašo Krajnc je na pogovor povabila Lucija Fatur.

V oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo Katje Pančur, ki je do 8. leta starosti skupaj z mamo in sestro živela na ulicah Sankt Peterburga in pri 12 letih prišla v Slovenijo kot posvojenka budističnega lame Shenpena Rinpocheja. Pot iz sirotišnice v naročje rešitelja – pedofila bo opisala v pogovoru s Cirilo Štuber.

Nekdanji predsednik Društva paraplegikov Gorenjske Peter Robnik, prostovoljec in predsednik skupščine Zveze paraplegikov Slovenije, je pred 40 leti kot sopotnik v vozilu doživel hudo prometno nesrečo. Utrpel je poškodbo hrbtenjače, posledice poškodbe pa so bile tako hude, da je ostal na invalidskem vozičku. O svoji življenjski poti in o tem, zakaj si že vse življenje prizadeva, da bi se mladi paraplegiki vrnili na delovno mesto, bili družbeno koristni in se ukvarjali s športom, bo Peter Robnik pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Za bolnike pljučna hipertenzija, bolezen pljuč in srca, ni le diagnoza, pač pa bolezen, ki poseže v vsakdanje stvari, ki se zdijo povsem samoumevne: hojo, igro z otroki, kolesarjenje, potovanja. Poznamo več vrst pljučne hipertenzije, ki se med seboj razlikujejo predvsem po vzroku nastanka, zgodnje prepoznavanje bolezni pa je ključno. V tokratni oddaji bomo z gostjami predstavili bolezen in izkušnje življenja s pljučno hipertenzijo. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.

Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.

Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako razmišlja 22-letni študent medicine in maratonec Maks Matej Cuzak, ki si je za cilj izbral največje svetovne maratone.

Povsod po svetu – in Slovenija pri tem ni nobena izjema – zaznavamo porast nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja nad temnopoltimi osebami, osebami arabskega rodu, nad migranti, Romi pa tudi drugimi manjšinami in marginaliziranimi družbenimi skupinami. Da sta rasizem in diskriminacija zaradi osebnih okoliščin kljub zakonski prepovedi v naši družbi še kako prisotna, opozarja tokratna gostja oddaje gledališka igralka Lina Akif, ki nam je zaupala svojo zgodbo o rasizmu. Zgodbo o tem, kaj je zanjo pomenilo odraščati kot temnopolta deklica, s kakšnimi predsodki in stereotipi se je morala v življenju soočati zaradi svoje barve kože ter kakšne ovire mora premagovati danes kot temnopolta gledališka igralka. Lino Akif je pred mikrofon povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.

Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.

Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu življenje že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težje vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi polno življenje, bo Matija Bregar pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

V petek in nedeljo smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu. Govori o spolnih zlorabah redovnic, ki jih je zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni skupnosti Loyola. V oddaji Med štirimi stenami gostimo nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, žrtvi patra Rupnika, ki bosta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30 letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.

Življenje, žal, prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in tudi celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo. O žalovanju obstaja veliko mitov in tudi nerazumevanja. Čeprav morda dobronamerni, so odzivi lahko zelo napačni, pravi Ana Kordeš, ki izgubo doživlja prek osebne zgodbe. Kako in kje najti uteho, če je to sploh mogoče po izgubi otroka?

V oddaji se bomo posvetili temam, ki zaznamujejo in oblikujejo nekatere družine. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami potrebujejo zgodnjo obravnavo in pravočasno prepoznavanje težav. Kako pristopiti do takih otrok in celotne družine? Ena takih ustanov , ki nudi pomoč, je Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi motnjami. Pomoč staršem je nujna, saj so le tako tudi mali koraki pri pomoči uspešni, pravi Andreja Vukmir Brenčič, družinska in zakonska terapevtka v Strokovnem centru Planina. Luciji Fatur je najprej razložila nekaj o vsebini doktorske disertacije, saj je tik pred njenim zagovorom.

Ob dnevu redkih bolezni, ki ga bomo zaznamovali 28. februarja letos, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili Sanjo Smukavec, ki je zmogla sprejeti izziv, ki ga je prednjo postavilo življenje. Je mama 10-letne deklice Lane, ki ima redko genetsko bolezen. Lana ne hodi, ne govori, ne je sama, ima okvarjen vid, vključena je v paliativno oskrbo. Že od njenega rojstva skrbi zanjo sama doma. O tem, s kakšnimi težavami se spoprijema pri negi hčerke, kako naporno je skrbeti za takšnega bolnika in kakšno veselje prinaša Lana v njeno življenje, bo spregovorila v oddaji Med štirimi stenami. Pogovor je nastal v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, kjer je bila Lana na zdravljenju. S Sanjo Smukavec se je pogovarjala Petra Medved. Terapije so za Lano izredno pomembne, saj pripomorejo k lajšanju težav in boljši kakovosti njenega življenja. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so organizirali akcijo Grižljaj za malo Lano v kateri se obračajo na gostince, da bi en teden v letu, ali en dan namenili en evro od vsake prodane pice, malice ali kosila in bi tako pomagali pri plačilu terapij, pa tudi pri doplačilu posebne prehrane, ki jo uživa Lana. Več informacij, če bi želeli pomagati, najdete na njihovem fb profilu Združenje prijateljev slepih Slovenije ali jim pišete na elektronski naslov prijatelji.slepih@t-2.si Lani pa lahko pomagate tudi tako, da pošljete SMS sporočilo LANA5 ali LANA10 NA 1919.

V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami bomo prisluhnili osebni zgodbi Barbare Cerkovnik. Spregovorila bo o svoji izkušnji z odvisnostjo od alkohola, o trenutkih, ko je pila na skrivaj, ter o poti, na kateri je našla moč za spremembo navad in življenja. Zdravila se je večkrat - na Poljanskem nasipu in v Idriji. Svojo pretresljivo izpoved je zapisala v knjigi Vino, piješ mi življenje.

Število prijavljenih kaznivih dejanj kaže na to, da medvrstniško nasilje narašča. Ali je več tudi ostalega nasilja, pri katerem je povzročitelj mladoletna oseba? Za kakšne oblike nasilja gre in kakšno vlogo pri tem igrajo neprimerne spletne vsebine? Kaj na tem področju prinaša novi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na novo ureja področje mladostniške kriminalitete? Odgovore iščemo v oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski Upravi Robert Tekavec.

V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi otrok še vedno najpomembnejša in da za vsakega malega pacienta potrebuje čas. Čas pa si je pediatrinja Tina Božičnik vzela tudi za pogovor z Lucijo Fatur.

Mia Koritnik v življenju počne veliko stvari. Rada plava, se ukvarja z glasbo, tudi oder ji ni tuj. Še več, kot osnovnošolka si je želela, da bi postala igralka. Po gimnaziji, ki jo je končala kot zlata maturantka, se je nato odločila za študij anglistike in splošnega jezikoslovja. Mia Koritnik življenje zajema z zvrhano žlico, čeprav preizkušenj v njem ni manjkalo. Pri štirih letih je izgubila vid. Svojo zgodbo je delila v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.

Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je morala, da bolezen ni minila in da bo vedno prisotna v njenem življenju. Odločila se je, da bo njeno poslanstvo ozaveščanje o otroškem raku. Kljub hudi izkušnji pravi, da je v življenju vedno prostor za upanje in svetlobo, zato pogumno stopa skozi življenje, saj bi rada uresničila svoje želje in cilje, ki si jih je zadala. Hana Hafner bo gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki bo v oddaji Med štirimi stenami spregovorila o osebni izkušnji spolnega nasilja, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti.

Mag. Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, po raziskovalnem delu s področja humane genetike je v Parizu specializirala anesteziologijo in intenzivno terapijo. Svoje znanje je dopolnila s šolanjem s področja paliativne medicine v Nemčiji in opravila izobraževanje za pridobitev diplome iz specialnega zdravljenja bolečine v Avstriji. V Splošni bolnišnici Jesenice vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje in je vodja prve mobilne paliativne enote v Sloveniji. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo osebo z majhnim ostankom vida. Z Zalo Hreščak se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

S porodom se ne rodi le otrok, temveč tudi mama. Gre za popolnoma novo vlogo v življenju, na katero pa smo težko popolnoma pripravljeni. Razlika med pričakovanji in realnostjo zna biti zelo velika, zato je porodniški dopust vse kaj drugega kot zares dopust. Tudi zaradi tega se je psihologinja Asja Samec odločila, da bo postala poporodna doula. Mamam priskoči na pomoč v času po porodu, prav tako jih na to obdobje pripravlja že v času nosečnosti

Reklame, ki nas obkrožajo, podobe največkrat neresničnih popolnih teles, na drugi strani pa številne slike take in drugačne hrane, ki nam jo ponujajo trgovci – zapletena slika za marsikoga, ki svojo uspešnost vidi v zaželeni številki na tehtnici. Pot do motenj hranjenja je blizu. S čim vse se soočajo ljudje, ki jih motnje hranjenja prizadenejo? Ali se tudi motnje hranjenja spreminjajo? Moramo po pomoč? Društvo Svetovalni svet že deset let ponuja pomoč in podporo osebam, ki se iz dneva v dan borijo s temi motnjami, pomaga tudi njihovim svojcem, pomaga pri okrevanju in iskanju novih poti. Desetletnico društva zaznamujeta Ana Ziherl in Anja Murovec v pogovoru z Lucijo Fatur.

Je menopavza res skupek telesnih in psihičnih sprememb, s katerimi se začne zaton ženske moči? Kaj nam še preostane v življenju na polovici poti? Je to res le prizadevanje, da bi ustavile hormonske spremembe, se podvrgle pomlajevalnim posegom in se brezupno trudile dokazati, da smo premagale naravo? O transformativnem procesu zorenja ženske po petdesetem letu v naši in drugih kulturah se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali s Sašo Božič, ki je svoj proces razkrila v Dnevniku menopavznega prehoda Nazaj k sebi – Postajam ona. foto: C. Š.

Novembra po vsem svetu izvajajo kampanjo Movember, ki usmerja pozornost v ozaveščanje o pomenu zdravja moških, zgodnjega odkrivanja raka prostate in preventive. Rak prostate je najpogostejši rak pri evropskih moških. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno, zato bo zelo dobrodošel državni presejalni program Peter, ki ga napovedujejo čez približno dve leti. Vanj bodo vključeni moški od 50. do 69. leta starosti. Z namenom ozaveščanja moških o pomembnosti zgodnjega testiranja bo svojo zgodbo razkril tudi Aleš Musar, poslovnež, naravoslovec in mož predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani praznuje 70 let obstoja. Podoben Svetovalni center deluje tudi v Mariboru. Osnovno poslanstvo centra je skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se izvaja v strokovnem timskem delu z multidisciplinarnim pristopom. Kako ocenjujejo duševno zdravje otrok in mladih v sedanjem času, s kakšnimi stiskami in motnjami se ukvarjajo, kakšni so pristopi reševanja stisk, ali je vse več lajšanja težav z zdravili, zakaj tako dolge čakalne dobe? O vsem tem direktorica ljubljanskega Svetovalnega centra, klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin.

Nušo Merzdovnik je življenje pred dobrimi tremi leti postavilo pred eno najhujših preizkušenj – prezgodnjo izgubo moža. Najmlajša izmed njunih treh hčera je bila takrat stara le nekaj mesecev. Bolečino, jezo in žalovanje, ki jih je preživela s hčerami, je prelila v knjigo za otroke z naslovom Pogumna deklica Ula z veliko praznino v srcu. V njej o smrti očeta pripoveduje z gledišča otroka. Napisala jo je na podlagi vprašanj, ki so ji jih po smrti očeta zastavljale njune hčere.

»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri združenju Europa Donna ter o najintimnejših trenutkih zdravljenja je delila v oddaji Med štirimi stenami na Prvem.

Odločilna v njenem življenju sta močna volja in pogum, pravi Anja Uršič, podpredsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter članica upravnega odbora Evropske zveze slepih. Je težko slabovidna, vendar je ta okoliščina ne ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima. Končuje doktorski študij sociologije in se zavzema za čim boljše možnosti zaposlovanja slepih in slabovidnih. O izzivih, ki jih prinaša težka slabovidnost, o ljubezni do gora, potovanjih in zaposlovanju se bo z Anjo Uršič ob prihajajočem mednarodnem dnevu bele palice v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

O svojih mamah si ne želimo slabo misliti in tudi če je njihovo ravnanje zares škodljivo, tega ne moremo verjeti. Odnos, ki ga spletemo s starši, še zlasti z materami, nas oblikuje vse življenje, prek nas pa tudi naše potomce. Kako se rešiti škodljivih vzorcev in gojiti zdrave, je Nadja Ebner, gostja oddaje Med štirimi stenami, opisala v osebnoizpovednem romanu »Kako pokopati mamo, ki je še živa«. Že z naslovom je dvignila veliko prahu. Foto: Rok Valenčič

Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Da bi se povečala ozaveščenost o tej bolezni in da bi tako obolelim kot njihovim družinam dali podporo in pomoč, so september razglasili za mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Od leta 2014 do leta 2023 je v Sloveniji zbolelo za rakom povprečno 57 otrok, starih do 14 let, in 28 mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Zdravniki in medicinsko osebje vsak dan rešujejo stiske, ki jih povzroča bolezen, zato so nedavno tudi opozorili na kadrovsko krizo, ki utegne na tem področju zdravljenja ogroziti mlade. Pravočasno odkrivanje in ukrepanje je namreč ključnega pomena. V tokratni oddaji bomo govorili o konkretnih izkušnjah pri srečevanju s to boleznijo. Na fotografiji sta Pika Bebar in Korina Korper

Lea Colner je profesorica razrednega pouka, ki že več kot petnajst let deluje na področju inovativnega poučevanja doma in v tujini. Diplomirala je na ljubljanski Pedagoški fakulteti in za diplomsko delo o pristopu Storyline prejela Prešernovo nagrado. Leta 2011 jo je pot zanesla na Švedsko, kjer je najprej delala kot vzgojiteljica, zelo hitro pa prestopila v učiteljske vrste in vodstvene strukture. Pet let je bila ravnateljica na mednarodni dvojezični šoli Vittra Rösjötorp International severno od Stockholma, ki je bila uvrščena med 100 najbolj navdihujočih šol na svetu za poučevanje o trajnostnem razvoju in sistematičnem vključevanju Agende 2030 v pouk in delovanje šole. Svojo karierno pot na severu je Lea sklenila z nominacijo za najboljšo ravnateljico na Švedskem ter kot prejemnica prestižne nagrade “Vodja leta” v kategoriji trajnostni razvoj. Ob začetku novega šolskega leta bo spregovorila o svoji poklicni poti ter o razlikah med slovenskimi in švedskimi šolami, o izzivih učiteljskega poklica ter o življenju na severu Evrope.

Demenca je bolezen možganov in največkrat se počasi prikrade v življenje posameznika in njegove družine. Ima številne obraze, zato je njeno prepoznavanje težavno tako za svojce kot tudi za strokovne delavce. Kakšno je življenje z bolnikom z demenco, kako poskrbeti zanj in kakšno pomoč potrebujejo svojci bolnika? O tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami, komunikatorka znanosti in hčerka očeta z demenco dr. Saša Novak, ki je tudi pobudnica nastanka knjige Kje so moji ključi – O življenju z demenco, in predsednica društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice mag. Tatjana Cvetko, doktorica medicine. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Gost oddaje Med štirimi stenami je Andrej Brečko iz Mihovice v bližini Šentjerneja na Dolenjskem, ki si je skupaj z ženo ustvaril družino in zasnoval ekološko posestvo v soseščini romskega naselja. Tam živi že 12 let, v zadnjih mesecih pa je bil večkrat žrtev sosedskega nasilja. Svojo zgodbo je Andrej Brečko povedal v oddaji Med štirimi stenami.

September je po svetu in pri nas posvečen ozaveščanju o krvnih boleznih. Zgodnja prepoznava simptomov je namreč ključna za omejitev zapletov bolezni, dolgoročno preživetje in kakovost življenja oseb z izkušnjo krvnega raka. Metka Kržan je članica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, nekdanja bolnica in prostovoljka v programu Bolnik bolniku, psihološka pomoč in podpora. Spopadla se je z boleznijo in danes pravi, da živi normalno, celo polnejše življenje. Meni, da je za to, da bolnik dobi moč za spopad z boleznijo, najpomembnejša podpora. O njeni življenjski izkušnji in delovanju Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije se bo z njo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Gost tokratne oddaje je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je preteklo jesen povabila Lucija Fatur.

Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti s tem, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa se ves čas bori za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se je v novembrski oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki so jih na rob družbe postavili sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za štajersko osebnost leta 2024. Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?

Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna dejavnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami.

Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem je Nina Zavašnik pripovedovala v aprilski v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je ob izteku lanskega leta na pogovor povabila Lucija Fatur. In še zanimivost – ravno na današnji dan pred šestimi leti je Anton Krepek sklenil pot po Caminu.

Dolgotrajen stres, strupeno delovno okolje in mikroagresije ter delovna preobremenjenost v povezavi z nizko samopodobo neizogibno vodijo v izgorelost, v stanje življenjske izčrpanosti, pravi Darja Hvala, ki zelo dobro pozna občutke obupa in nemoči, ko telo odpove, saj je izgorelost izkusila na svoji koži. Pozna pa tudi občutke notranjega miru in jasnosti, ki ji jih je prinesla pot okrevanja. O tem, kakšni so bili vzroki za izgorelost, ter o pomenu zdravega delovnega okolja in skrbi zase bo spregovorila gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.

Zvone Kozamernik Gringo, ki je odrastel v nefunkcionalni družini alkoholikov in že pri dvanajstih ostal sam ter skrbel zase in za mlajšega brata, pripoveduje o svojem življenju. Nadarjeni nogometaš se je pri petnajstih moral zaposliti v pekarni in pozabiti na žogo. Svoje travme je zdravil z alkoholom, po 30 letih omame pa ga je zamenjal za kolesarjenje in odkolesaril v Neum, Beograd, Barcelono in v Stuttgart. Poslušajte njegov recept za preobrat v treznost. foto: C. Štuber

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide različnimi dejavnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Saro Medja, mlado plesalko orientalskih plesov, ki je pri 24 letih zbolela za kronično vnetno črevesno boleznijo, ki je ena najagresivnejših avtoimunskih bolezni današnjega časa. Kljub temu ni dopustila, da bi ji bolezen vzela to, kar počne najraje, pleše namreč še naprej. Je tudi diplomirana dietetičarka, ki se je prav zaradi pojava bolezni odločila še za nadaljevanje študija na magisteriju. Njeno poslanstvo je pomoč osebam, ki so postavljene pred enako diagnozo, kot jo ima sama. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.

Kako je, ko se v družino rodi otrok z redko boleznijo? Kako težka je pot do diagnoze in v kakšni stiski se znajdejo starši, ko izvejo, da zdravila za otrokovo bolezen ni? Mima More Bolta je mama deklice z redko boleznijo, ki pravi, da ne smemo upati le na zdravilo, ampak se je treba truditi sprejemati in vključevati te otroke. Kakšno podporo potrebujeta otrok in družina, kako se z možem spopadata s hčerkino redko boleznijo in si prizadevata, da bi bila srečna – o tem bo Mima More Bolta pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. O delovanju Centra za redke bolezni in o tem, kakšne pravice pripadajo staršem otrok z redko boleznijo, bosta govorili specialistka klinične genetike in pediatrije, vodja Centra za redke bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana Sara Bertok, in univerzitetna diplomirana socialna delavka, magistrica Klara Škvarč Kirn. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki jih je na rob družbe postavil sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za Štajersko osebnost leta 2024. Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?

Mirjana Šernek je otroštvo preživela v Srbiji. Pri 11-tih letih je oslepela in osnovno šolo nadaljevala v šoli za slepe in slabovidne v Beogradu, starši pa so se odselili v Slovenijo. Po končani osnovni šoli se je pridružila staršem in nadaljevala šolanje v Škofji Loki. Poročila se je, si ustvarila družino in se ves čas uveljavljala tudi kot pevka in pesnica. Pred letom in pol je izgubila moža, zato se je njeno življenje korenito spremenilo.

Hemofilija je redka dedna motnja strjevanja krvi. Že nekaj generacij jo imajo tudi v družini Janeza Dolinška, predsednika Društva hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije, ki pravi, da je danes bolezen obvladljiva in da je za bolnike dobro poskrbljeno. Zaradi svojih izkušenj meni, da je treba o bolezni govoriti odkrito, ker so bremena bolezni pretežka in prinašajo številne preizkušnje, zato imajo v društvu številne strokovno-izobraževalne programe v podporo svojim članom. O tem, kako se spoprijema z boleznijo, o stigmi, ki so jo doživljali tako on in tudi nekateri drugi hemofiliki, ko so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med zdravljenjem okužili z virusom HIV, ter o kampanji Tudi ženske in dekleta krvavijo bo Janez Dolinšek pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, pa se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna aktivnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami.

Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide z raznovrstnimi aktivnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Špelo Sanabor, diplomirano bibliotekarko, pesnico in ustvarjalko, ki svoje življenje živi polno kljub prirojeni cerebralni paralizi. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem bo Nina Zavašnik pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.

Vedno se nam zdi, da usodo, kakršna je posegla v življenje družine gospe Marjetice Garzarolli Dharu, doživijo ljudje tam nekje daleč, ljudje, ki jih ne poznamo. In prav na to opozarja avtorica knjige Zate – prav vsaka usoda, zgodba, lahko poseže v prav vsako družino. So zgodbe, ki ostanejo z nami za vedno, ki so del nas prav vsak trenutek vsakega dne. Marjetica Garzarolli Dharu se je srečala z odvisnostjo svoje hčere, srečala se je z mnogimi tabuji, povezanimi z odvisniki in samomorom. Svojo zgodbo bo delila tudi v pogovoru z Lucijo Fatur.

Petra Guček Tomšič je posvojiteljica in specialna pedagoginja, predvsem pa mama danes že 11-letne deklice iz Gane. Napisala je tudi knjigo Po svoje – Vse, kar ste želeli izvedeti o posvojitvi in rejništvu, na enem mestu. V njej je zapisala, da ve, kako naporna in dolgotrajna je lahko pot do starševstva, pa tudi to, kako navdušujoče in ljubeče je postati mama. Zaveda se tudi velike odgovornosti, ki sta jo z možem prevzela ob odločitvi za posvojitev. Kakšna je bila pot do posvojitve in starševstva ter kakšen izziv jima je pomenila? Kako je njuna hčerka sprejela njiju in novo okolje ter zakaj se je odločila napisati knjigo Po svoje? O tem bo pripovedovala Petra Guček Tomšič, gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi različne aktivnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Saro Ahlin Doljak, ki je odvetnica, profesorica na Evropski pravni fakulteti, mediatorka in pisateljica. Njeno življenje od leta 2011 zaznamuje multipla skleroza, zaradi katere ne more govoriti in je gibalno ovirana, zato uporablja invalidski voziček. Vendar pa je diagnoza in zapleti bolezni niso ustavili. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.

Gospa Jasna Cajnko je že mlada postala mamica dvojčkoma, hčerki in sinu. Bila je sicer presenečena, da pričakuje kar dva dojenčka, a pozneje, pravi, sta bila precej mirna otroka. Ko sta odrasla, pa je življenje ubralo povsem svojo, nepričakovano in težko pot. Zgodbo je popisala v knjigi z naslovom Norica, v drugem delu pa so hčerini zapisi. Jasna Cajnko pravi: " Žal mi je , da moja hči ne živi več in ne more videti, da je svet lep." Gospo Jasno Cajnko je na pogovor povabila Lucija Fatur..

Kako gledamo na epidemijo koronavirusne bolezni pet let pozneje? Smo se iz epidemije kaj naučili, si pridobili izkušnje, smo bolj ozaveščeni, ali smo posledice te bolezni preprosto potisnili v podzavest in nanjo pozabili? Kako na bolezen gledajo tisti, ki so se borili za življenje, kakšne posledice jim je bolezen pustila in kako živijo danes? Nekdanji dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in višji zdravstveni svetnik prof. dr. Adolf Lukanović je bolezen prebolel v najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal takrat in kako gleda na bolezen in epidemijo pet let pozneje, boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami v pogovoru z novinarko Petro Medved.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi razne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Tilna Ribnikarja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.

Pogovor o sodobnem razumevanju posmrtnega in vplivu mrtvih na spiritualne ljudi. Kakšne izkušnje imajo in kako se povezujejo z njimi? Dr. Tina Ivnik je raziskovala vlogo umrlih v življenju alternativnih oziroma novodobnih duhovnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Govorili bomo tudi o vplivu, ki ga ima razumevanje vloge mrtvih na žalovanje živih.

Ali imamo razumevanje za duševne težave mladih invalidov in mladih z manj priložnostmi? Kakšno podporo potrebujejo? Kako delovati na področju preprečevanja in destigmatizacije duševnih stisk med njimi? Kako podpreti te mlade, da postanejo ambasadorji duševnega zdravja? S temi izzivi se spopada projekt Erasmus: »Zgodbe, ki zdravijo – z osebnimi izkušnjami do boljšega duševnega zdravja«. O tem, kaj ta projekt prinaša mladim invalidom in osebam z manj priložnostmi, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z Mihelo Bauman, ki se je pridružila projektu, ambasadorko Zavoda Vozim Jernejo Štarkel in vodjo projektov na Zavodu Vozim Anjo Zagomilšek. Z njimi se bo pogovarjala Petra Medved.

Vsi si želimo tak zdravstveni sistem, v katerem smo obravnavani kakovostno, pravočasno in seveda varno. Pustimo dilemo ali javno ali zasebno zdravstvo tokrat ob strani. Žal se pojavljajo tudi zdravniške napake ali napake v celotnem zdravstvenem sistemu, ki lahko usodno ali trajno zaznamujejo človeka. Tak je hud primer odstranitve želodca tistemu, ki ni bolehal za rakom, in je zaradi napake ostal brez tega vitalnega dela telesa. Skupina posameznikov, ki so sami ali pa njihovi svojci bili žrtve hujših varnostnih zdravstvenih odklonov in incidentov, se je povezala v Iniciativo. Želijo si sprememb, točneje, primerno obravnavo neželenih zdravstvenih dogodkov. Več v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Darja Groznik.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi raznovrstne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Tjašo M. Kos. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.

Smiljka Turk je ena izmed treh rejnic, ki so konec prejšnjega leta prejele priznanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za svoje predano delo. Za njo je 20 let dela v rejništvu, ta hip so pri njej nastanjeni trije otroci in ena študentka. Smiljko Turk je v Puconcih obiskala Cirila Štuber.

Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

30. december je. Ob izteku leta pogledamo nazaj – kaj nam je uspelo, kaj mogoče spodletelo. In kaj nas čaka naprej? Za vse nas velja, da nas lahko preseneti tudi kakšna ovira, huda preiskušnja, ki bo od nas terjala vso življenjsko energijo, vztrajnost in neizmerno moč, ki se je mogoče niti ne zavedamo, da jo imamo. Premogli sta ju Zori in Tanja Jakolin, mama in hčerka.

Govorili smo o žrtvah kibernetskega kriminala, ki po obsegu velja za tretjo največjo ekonomijo na svetu, njegove žrtve pa ostajajo skrite med štirimi stenami, saj se nočejo izpostavljati posmehu in pomilovanju tistih, ki se še niso ujeli v njegove lovke. Ponazorili bomo tudi nekaj najpogostejših med mnogoterimi in vedno novimi poskusi spletnih prevar, v katere se lahko ujame slehernik.

Njun moto je gibanje. Čeprav je njuno življenje zaznamovano z invalidnostjo, sta Mira in Jordan Jakin aktivna športnika. Miro poznamo kot članico ženske reprezentance v odbojki sede, Jordan pa je nekdanji trener namiznega tenisa v namiznoteniškem klubu v Gorici. Njuno poslanstvo je spodbujanje otrok, zlasti otrok z invalidnostjo, naj se ukvarjajo s športom. Sodelujeta tudi pri projektu Korak k Sončku, v okviru katerega na inkluzivnih športnih dnevih otrokom v osnovnih šolah predstavljata parašporte. O svoji življenjski zgodbi bosta Mira in Jordan Jakin pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodbe, ki se nikoli nikomur ne bi smele zgoditi. A žal jih ni tako malo in prepogosto so skrite v domovih. Tistih domovih, ki naj bi pomenili varnost in toplino. Damijan Janžekovič se je s svojo zgodbo soočal vse od otroških let. Zgodbo, ki pripoveduje o nasilju v družini, alkoholizmu, strahu. Zdaj jo lahko beremo vsi, saj je Damijan Janžekovič vse dogajanje, vse svoje občutke in razmišljanje zapisal v treh knjigah. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide prek raznolikih dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Nina Batagelja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.

O čezmerni rabi pametnih naprav pri otrocih in mladostnikih velikokrat govorimo, saj gre za aktualno temo. Hude težave nastanejo takrat, ko raba pametnih naprav preide v odvisnost. Aprila lani so v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna zagnali prvi tako imenovani detox za zdravljenje digitalne odvisnosti. 3-tedenski program je namenjen mladostnikom, starim od 13 do 19 let. Strokovni program se izvaja v sodelovanju z nevladno organizacijo Logout. V oddaji Med štirimi stenami osvetljujemo, kako točno ta program deluje in kakšne so prve izkušnje.

Martina Smodiš se je rodila v šestem mesecu nosečnosti. Kmalu po rojstvu je doživela stisko zaradi pomanjkanja kisika in tako utrpela možgansko poškodbo, ki vpliva na njeno ravnotežje, prostorsko zaznavo in koordinacijo gibanja. Martina ne more hoditi in zato je voziček njen nepogrešljivi pripomoček v vsakdanjem življenju. Marsičesa ne more početi, lahko pa počne stvari, ki si jih ob njeni gibalni oviranosti marsikdo ne bi mogel niti zamisliti. Pred mikrofon oddaje Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber.

Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo tokrat popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa si vseskozi prizadeva za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Neformalni oskrbovalci v Sloveniji skrbijo več kot 200 tisoč ljudi in tako zagotavljajo 80 % celotne oskrbe. V prihodnosti se lahko skoraj vsi znajdemo v vlogi neformalnih oskrbovalcev, ki skrbijo za starejše odrasle. S težavami in stiskami pa se srečujejo tudi neformalni obiskovalci sami, saj se soočajo z vsakodnevnimi dodatnimi fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in finančnimi obremenitvami. O vsakdanjiku neformalnih oskrbovalcev in o vrstah pomoči, ki jo potrebujejo, bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami po 10. uri.

Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je dr. Daniel Wutti govoril v oddaji Med štirimi stenami v celovškem terenskem studiu Prvega. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Svojo slepoto je vzel kot neprijetno dejstvo, ki se ga ne da spremeniti in ga več ne obremenjuje. Sploh ni tako težko biti slep, pravi, kot mu je težko prenašati čudne odzive polnočutnih ljudi do slepih in slabovidnih. Sebastjan Kamenik je predsednik Društva za pravice invalidov, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, velik zagovornik brajeve pisave, urednikuje in se novinarsko udejstvuje pri zvočnem časopisu Obzorje, bil je radijski voditelj, je pa tudi pesnik, humorist in pisec besedil. Sebastjan Kamenik bo pred jutrišnjim mednarodnim dnem bele palice v oddaji Med štirimi stenami pripovedoval o svojem življenju, težavah slepih in slabovidnih ljudi v vsakdanjem življenju ter o predsodkih in stereotipih o slepoti. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Ko nas življenje preizkuša, ko se na glavo postavi vse, kar smo do takrat gradili ... vse to zelo dobro poznajo starši, ki se srečujejo v Društvu Viljema Julijana, društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi. Pred sobotnim koncertom, ki ga pripravlja, bomo danes spoznali gospo Daliborko Bunič in zgodbo njenega petletnega sina. Z Daliborko Bunič se bo pogovarjala Lucija Fatur.

Kakšen je smisel življenja? To vprašanje je najbrž staro toliko kot človeštvo. Vsak izmed nas se kdaj znajde v situaciji, ko si zastavi prav to vprašanje. Ni povezano ne z materialnim položajem ne s starostjo. Kako torej v današnjem času vzpostaviti polno, izpolnjujoče življenje? O tem bo govorila gostja oddaje Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka, ki je za knjigo Izgorelost zdaj izdala novo z naslovom A je to vse, kar je?