Studio ob 17.00

V tokratnem Studiu ob 17ih soočamo kandidate za župana oziroma županjo Ljubljane. Za omenjeni stolček se potegujejo dve kandidatki in 13 kandidatov. Predvolilne ankete za zdaj napovedujejo drugi krog za župana po 20-ih letih. Kako bi kandidati kot župani reševali pomanjkanje dostopnih stanovanj in parkirnih mest ter zagotovili učinkovit javni promet? Ali podpirajo izgradnjo sežigalnice v prestolnici? Odgovori na ta in druga aktualna vprašanja v Studiu ob 17ih. Avtorja oddaje Peter Močnik in Nataša Lang.

V Studiu ob 17ih nadaljujemo s soočenji kandidatov za župane mestnih občin pred nedeljskimi lokalnimi volitvami; tokrat svoje poglede na vodenje občine predstavljajo kandidati za župana Maribora. Za župansko mesto v drugem največjem mestu pri nas se potegujejo 9 kandidatov in kandidatka, med njimi ni aktualnega župana Saša Arsenoviča.

V tokratnem Studiu ob 17ih na Prvem soočamo kandidate za župana mestnih občin Celje in Kranj.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V tokratnem Studiu ob 17ih na Prvem soočamo kandidate za župane mestnih občin na Ptuju, v Velenju in Slovenj Gradcu.

Američani so na vmesnih volitvah zadali velik udarec republikancem, ki so doslej imeli večino v obeh domovih kongresa. Koliko moči bo še imel predsednik Donald Trump po veliki zmagi demokratov v zadnjih letih mandata? Kaj je pravzaprav prispevalo k njihovemu uspehu? In kaj ta zmaga pomeni za odnos ZDA oziroma Trumpove administracije do Evrope in drugih delov sveta ter odprtih konfliktov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje v Studiu ob 17ih so: Roman Kirn, diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem; dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik RTV iz ZDA; dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA.

Nedavna primera na mariborskih srednjih šolah, kjer sta dijaka potrebovala zdravniško pomoč zaradi domnevnega zaužitja prepovedanih drog, znova odpirata vprašanja o uporabi drog med mladimi. Kako razširjena je njihova uporaba, katere nevarnosti prinašajo nove psihoaktivne snovi in kako lahko preprečimo najhujše posledice? O zdravstvenih tveganjih, dostopnosti drog in učinkoviti preventivi vnovič v Studiu ob 17.00. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostji: Vanja Žmak, NIJZ Maribor; Nina Vareško, DrogArt.

V ponedeljkovem Studiu ob 17ih dva tedna pred lokalnimi volitvami začenjamo soočenja kandidatov za župane mestnih občin. V prvi od šestih oddaj Studia ob 17ih, v katerih bomo soočili kandidate za župane mestnih občin, bodo svoje načrte za razvoj lokalne skupnosti predstavili kandidati za županski stolček v mestnih občinah Murska Sobota, Novo mesto in Krško.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Končuje se »rožnati oktober«, mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša vrsta raka pri ženskah. Letošnji je po odločitvi Združenja Europa Donna Slovenija nosil geslo »Poskrbi za svoje nepogrešljive kose«, ki opominja na zdrav način življenja in moč zgodnjega odkrivanja bolezni, saj je telo dragocenejše kot tisto, kar je na njem. V tokratnem Studiu ob 17-ih o pomenu samopregledovanja dojk, novostih na mariborski onkologiji, novih obsevalnikih, možnostih zdravljenja ter potrebni psihološki opori in podpori. Gostje bodo: Nastja Potočnik, Europa Donna Slovenije Podravje; Mateja Steinacher, zdravnica v UKC Maribor; Bojana Crnobrnja, zdravnica v UKC Maribor; Sanja Roškar, klinična psihologinja v UKC Maribor.

Radio Slovenija danes praznuje 98 let; deluje v okviru javnega zavoda RTV Slovenija. Opravlja javno službo z namenom zagotavljanja kulturnih, socialnih in demokratičnih potreb državljanov Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Ob visokem jubileju vas vabimo, da v tokratnem Studiu ob 17h prisluhnete pogovoru o pomenu javnih radijskih programov v našem skupnem kulturnem prostoru. Podobno kot Radio Slovenija za svoji manjšini v okviru javne RTV skrbita italijanski RAI in avstrijski ORF. Pogovor o omenjenem pomenu javnih radijskih programov smo najprej predvajali v skupni oddaji Kdo smo? na Programu ARS, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec. Gostje: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija; Alexander Mak, urednik slovenskega programa ORF Celovec; Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskih programov na deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino.

Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? Tokrat vas v Studiu ob 17h vabimo k poslušanju posnetka okrogle mize o prehranski varnosti v prihodnosti, ki je bila del nedavnega Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni. Gostje: Maja Prijatelj Videmšek, novinarka Dela; dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; Domen Benčina, mladi in inovativni kmet z družinske kmetije Pr' Birtovih.

Poraz Aleksandra Vučića in njegove liste na volitvah v Srbiji morda ni takšno presenečenje, kot je prepričljiva zmaga Študentske liste. V opozicijo odhajajo znani obrazi, ki so poldrugo desetletje krojili srbsko državno politiko. Zelo malo pa vemo o tistih, ki prihajajo. Kako je mogoče, da lahko stranko s karizmatičnim voditeljem in skoraj popolno medijsko prevlado premagajo politični novinci, neznani javnosti? Zmaga študentov naj bi omogočila hitrejšo pot Srbije v Evropsko unijo. Vendar, ali je podpornikov evropske Srbije kaj več kot pred volitvami? O teh in drugih vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, Znanstvenoraziskovalni center SAZU; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Beno Arnejčič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija iz Srbije. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Notarji si že dolgo prizadevajo za to, ideji je naklonjeno tudi vrhovno sodišče. Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo predlog sprememb zakona o dedovanju, ki predvideva prav to. Ali bodo sodišča z uvedbo predlaganega res razbremenjena? Bodo zapuščinski postopki hitrejši? Kaj pa stroški? Bodo notarji za stranke dražji kot sodišča? Nekateri opozarjajo, da gre pri prenosu pristojnosti na notarje za privatizacijo sodstva. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Levstik Šega, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje; Marjana Tičar Bešter, podpredsednica notarske zbornice; Luka Švab predstavlja odvetniško zbornico; Špela Ocepek, predsednica okrajnega sodišča Postojna. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Le še dobri trije tedni nas ločijo od martinovega, praznika vina, ki je poleg piva ena od najbolj priljubljenih alkoholnih pijač v Sloveniji. Prav v teh dneh pa je precej razburjenja sprožila novica, da na ministrstvu za zdravje pripravljajo spremembe ukrepov na področju alkohola. Kako dostopen je alkohol, kakšne so posledice njegovega uživanja in ali potrebujemo drugačne ukrepe? O tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Nataša Sorko, predstavnica društva Žarek upanja; Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot; dr. Tadeja Hočevar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; dr. Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj. Avtor oddaje Domen Anderle.

V Franciji se val množičnih protestov zaradi draginje in poslabševanja javnih storitev ne umirja. Oblasti so po izbruhu nasilja konec tedna uvedle policijsko uro in prepovedale proteste v več mestih, gibanje rumenih jopičev pa je napovedalo njihovo nadaljevanje. O tem, kako resne so razmere pol leta pred predsedniškimi volitvami v eni najpomembnejših članic Evropske unije in kaj imajo skupnega protesti mladih po Evropi, odgovori v tokratnem Studiu 17.00. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. Gostje: dr. Edvard Kovač, teolog in filozof; dr. Luka Novak, publicist in založnik; dr. Beno Arnejčič, psiholog in obramboslovec. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Oktober je v Evropski uniji mesec kibernetske varnosti, namenjen ozaveščanju o spletnih grožnjah, kibernetski higieni ter varni rabi digitalnih tehnologij. Na kibernetsko varnost danes močno vpliva razvoj generativne umetne inteligence. Kakšne so najpogosteje prevare in kibernetski napadi, ali se uspešno spopadamo z industrijo kibernetskega kriminala, kako varno uporabljati velike jezikovne modele v pisarnah, kako poskrbeti za zaščito osebnih podatkov, kaj lahko naredi regulacija in ali se lahko z orodji umetne inteligence uspešno zaščitimo pred zlonamernimi akterji? Odgovori tokratni v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Gorazd Božič, direktor SiCerta; dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; dr. Aleks Huč s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Svete, nekdanji direktor Urada vlade RS za informacijsko varnost.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Za nami je izredno vroče in sušno evropsko poletje, nadaljuje pa se obdobje kriz in negotovosti v svetovnem političnem dogajanju. Z ameriškim napadom na Iran so se razmere na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu dodatno zaostrile, negotovost glede dobav energentov vpliva na ves svet. Potrošniki najprej zaznamo zvišanje cene goriv, zrastejo cene ogrevanja, draži se proizvodnja hrane in zato tudi sama hrana. Ob tem pa je pred nami tudi vrh pojava El Niño. Pridelava hrane, cene hrane, prehranska revščina v času podnebne in drugih kriz bodo teme tokratnega Studia ob 17-ih pred jutrišnjim svetovnim dnevom hrane. Gostje: Livija Marko, okoljska organizacija Umanotera; dr. Žiga Malek, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Pred Ljubljanskim maratonom, ki bo v prihajajočem koncu tedna, bomo v tokratnem Studiu ob 17ih govorili o vse številčnejši pojavnosti velikih športnih dogodkov, zlasti tekaških. Je maraton predvsem stvar zdravja in preizkus telesne pripravljenosti ali gre tudi za občutek pripadnosti, skupinsko energijo, osebni izziv in željo, da za nekaj ur postanemo del nečesa velikega? Odgovoriti bomo skušali na vprašanje, zakaj takšni dogodki privlačijo vse več ljudi, kakšni so njihovi ekonomski učinki, kako dolgotrajen tek vpliva na telo povprečnega tekača in tudi kako zahtevna je priprava takšnega dogodka. Gostje: Barbara Železnik, Direktorica Timing Ljubljana; dr. Katja Ažman Juvan, kardiologinja iz UKC Ljubljana; dr. Matjaž Uršič s Centra za prostorsko sociologijo na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani. Avtor oddaje Peter Močnik.

Te dni je minilo 30 let od sprejetja in uveljavitve zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki. Ta je pomenil konec ne samo uporabe azbesta pri nas, ampak po mnenju zdravstvene stroke tudi odločilen premik v obravnavi bolnikov, ki so zboleli zaradi poklicne ali drugačne izpostavljenosti azbestu. Napovedi o vrhuncu ali platoju obolevnosti se premikajo iz leta v leto, kajti latentna doba za ta zahrbtni in smrtonosni mineral lahko traja 20, 30 in celo več let. Poleg tega je v našem okolju še veliko azbestno-cementnih in drugih izdelkov, ki vsebujejo azbestna vlakna. Prav tej problematiki, povezani z okoljskim, zdravstvenim in družbenim vidikom pretekle uporabe azbesta namenjamo tokratni Studio ob 17. Gostje: Jasmina Jerant, okoljska aktivistka, raziskovalka in publicistka; dr. Damjan Birtič, specialist pulmologije v Zdravstvenem domu Nova Gorica; Bojan Goljevšček, predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije; Dario Roliha, vodja enote za ravnanje z odpadki v javnem podjetju Komunala Nova Gorica. Avtor oddaje Valter Pregelj.

Referendumski četverček je ob interpretaciji, kdo vse je zmagal, celotni politiki prinesel tudi nekaj jasnih sporočil. Rekordno visoka udeležba in odločanje pri dveh ključnih vprašanjih pa sta pokazala zlasti to, kako globoko razklana je slovenska družba. O tem, kako naj sporočila referendumov razumeta kot koalicija kot opozicija, kako močno je v Sloveniji dogajanje onkraj uradne politike in kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, se bomo z analitiki pogovarjali v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Tomaž Deželan; dr. Igor Lukšič; Rok Čakš. Avtor oddaje Tomaž Celestina.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

V tokratnem Studiu ob 17.00 skušamo ločiti dejstva od številnih očitkov, ki jih je v javnosti slišati o prejemnikih socialne pomoči, pa tudi o višini pomoči, nadzoru, dolgotrajni brezposelnosti, družbeno koristnem delu ter razmerju med socialnimi prejemki in plačami. To ni soočenje, ampak strokovna razprava o tem, kako je urejen sistem socialne pomoči in ali ga je treba spremeniti. Gostje: mag. Tomislav Nemec, državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve; dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centov za socialno delo Slovenije; Sanja Belec, vodja delovnega področja za zaposlovanje in aktivno politiko zaposlovanja z zavoda za zaposlovanje; Miro Smrekar, sekretar združenja delodajalcev. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Slovensko podeželje je marsikje ostalo brez poštnih in bančnih storitev, zaprle so se številne trgovine, presahnili so nekateri bencinski servisi. Novice o tegobah prebivalcev so širši javnosti doslej prinašali dopisniki večjih medijskih hiš, neprijetna vprašanja pa nosilcem moči zastavljali tudi lokalni mediji, pa naj gre za obnovo po poplavah, uničeno letino ali odhod še enega pediatra. Koliko časa še bodo novinarji lahko glas geografskega obrobja? Kakšen je vsakdan ustvarjanja in vodenja lokalnega medija, kaj vse spada med službene obveznosti dopisnika, kako shajati z lokalno politiko, kaj pomeni odvisnost od razpisov, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Odgovore so v sklopu Avdiofestivala iskali Mariša Bizjak (Radio Koper), Martina Kolenc Novak (direktorica Radia Sora), Petra Lesjak Tušek (Večer, nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije) in Dejan Rat (urednik informativnega programa Radia Maribor).

Minevajo tri leta od napada pripadnikov Hamasa na obmejna območja Izraela, ugrabitve talcev in začetka maščevalne akcije izraelskih sil v Gazi. Palestinski viri so poročali o 74 tisoč smrtnih žrtvah v Gazi. Porušenih je tri četrtine domov. Ljudje zdaj živijo v šotorih. Otroci se po treh letih vojne vračajo v šole, ki prav tako delujejo v šotorih. V tokratnem Studiu ob 17h o posledicah vojne. Ali je ideja o dveh državah še živa? Ali je Izrael še privlačen za Jude z vsega sveta? Ali bo Benjamin Netanjahu dobil nov mandat za vodenje države? In kakšen je odnos Slovencev do Izraela? Gostje: dr. Lior Volinz, raziskovalec; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Planinska sezona se umirja, koče v visokogorju so zaprte, nekatere v sredogorju so odprte ob koncih tedna. V Sloveniji je pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 159 planinskih koč. Oskrbniški sistem upravljanja je ohranilo 72 koč, 87 jih je v najemu. Številna planinska društva so z oddajanjem koč ohranila njihovo lastništvo in stabilno poslovanje. Kako pomembni so razpisi za uspešne posodobitve koč, saj planinska društva sama ne zmorejo bremen. V Studiu ob sedemnajstih o delovanju različnih rezervacijski sistemov in o tem, ali ob vse večjem obisku gora člani PZS pri prenočevanju ohranjajo svoj status? Gostje: Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS; Bojan Erjavšek, predsednik PD Jesenice; Valentin Rezar, predsednik planinskega društva Radovljica; Iztok Kurnik, najemnik Erjavčeve koče na Vršiču. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Kmetijstvo niso samo sodobni stroji in subvencije, ampak tudi ljudje. Eno od bolj žgočih nerešenih področij, ki bremeni kmete, je, da nimajo nadomestne delovne sile, ko zbolijo. To in številne druge skrbi, povezane s stroškovno-cenovno in vremensko negotovostjo ter okolijskimi, birokratskimi in drugimi pritiski, se odražajo v vse večjih duševnih stiskah. Posledice preobremenjenosti se kažejo tudi v velikem številu nesreč s smrtnim izidom. Kako to preprečiti? Ta problematika je bila več let popolnoma zapostavljena, a je tako izrazita, da zahteva sistemsko ukrepanje države, če si v prihodnjem desetletju ne želimo razpada kmetijstva. Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo; dr. Lilijana Šprah, poznavalka področja psihologije, raziskovalka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, tudi vodja projekta Polja Moči, ki se osredotoča na duševno zdravje kmečkega prebivalstva; dr. Majda Černič Istenič, poznavalka socioloških tem na podeželju, raziskovalka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani; Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

V tokratni oddaji Studio ob 17ih o posledicah morebitne ukinitve obveznega RTV-prispevka. RTV-prispevek, ki je bil uveden pred 27. leti, je ključni vir financiranja dejavnosti RTV Slovenija. Katere vsebine dobijo plačniki RTV-prispevka za znesek v višini 14,02 evra? Kakšne učinke bi imelo, če bi namesto iz prispevka javni zavod RTV financirali iz državnega proračuna? Kako bi imela RTV zagotovljeno neodvisnost, če bi bila odvisna od sredstev države? Zakaj potrebujemo močen nacionalni medijski servis? Gostje: Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo; dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru; dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem; dr. Igor Vobič s Katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede; Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija; dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic.

Področje avdiovizualne industrije pri nas ni sistemsko urejeno. Krovne zakonodaje, ki bi ustrezno zajela vse njene bistvene vidike, nimamo, ne obstaja niti samostojna, neodvisna in učinkovita centralna institucija, pristojna za to. V Sloveniji področje avdiovizualne industrije na različne načine pokrivajo štiri ključne ustanove, ki imajo vsaka svoje pristojnosti: Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Viba film in Filmski arhiv. Že prejšnje vodstvo Ministrstva za kulturo je poskušalo področje urediti z zakonom o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki je predvideval združitev Slovenskega filmskega centra in Viba filma, v načrtih zdajšnje vlade pa je tudi pripojitev Slovenske kinoteke. Kakšno zakonodajo potrebuje avdiovizualna industrija in kakšne bi bile najboljše rešitve za nadaljnji razvoj panoge, bomo poskušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Petra Vidmar, predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije; dr. Stojan Pelko, direktor Slovenske kinoteke; Mitja Bravhar, direktor Filmskega studia Viba film. Avtor oddaje Miha Žorž.

V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija? Gostje: prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu; Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška ter članica Strateškega sveta za gospodarstvo; Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d. in direktor Domel, d. o. o., član Strateškega sveta za gospodarstvo, in predsednik Regionalne zbornice za Gorenjsko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Letošnje ekstremno vroče in sušno poletje je številne turiste pognalo v višje ležeče kraje, na Gorenjsko, v Posočje in Julijske Alpe. Prvič v zgodovini je skoraj 40 odstotkov turistov, ki so poleti obiskali Slovenijo, letovalo tam, s tem pa so udarili na površje vsi skriti izzivi zaščitenih območij in ranljive lokalne infrastrukture. Gorenjska »dnevna soba« ni le pokala po šivih – na številnih najbolj obremenjenih točkah je obisk presegal zmogljivosti. Številke bodo pokazale rekordno sezono, na terenu pa se je več kot dva meseca bil neizprosen boj z množičnim turizmom, prometnimi kolapsi in okoljskim pritiskom. To resno ogroža zavezo o zeleni in trajnostni turistični destinaciji. Kaj je treba storiti na področju upravljanja v prihodnje, ko je pričakovati nadaljnjo rast, kako upravljati to ranljivo območje z edinim naravnim parkom v državi? O vročem poletju, ki je postavilo ogledalo našemu turizmu, ter o nujnih radikalnih rešitvah v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Henrika Zupan, županja občine Kranjska Gora; Uroš Brežan, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park; Klemen Langus, koordinator Biosfernega območja Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj; Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Martin Šolar, predsednik Planinske zveze Slovenije.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je ena najstarejših invalidskih organizacij v državi, letos zaznamuje pomembni obletnici, in sicer 95 let organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem ter pet let od vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. S tem je država priznala, da je jezik temelj človekovega dostojanstva, izobraževanja, zaposlovanja, kulture in enakopravnega vključevanja v družbo. Kako je pet let pozneje s to ustavno pravico, saj v Zvezi opozarjajo, da država še vedno ni uredila sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika in zakaj pravica gluhih do tolmača po lastni presoji v obsegu 30 ur oziroma 100 ur letno, če imajo status dijaka ali študenta, ni skladna z njihovimi potrebami? Kako je z dostopnostjo do informacij, izobraževanja in zaposlovanja - odgovore smo iskali v Studiu ob 17-ih. Gostje oddaje: generalna direktorica Direktorata za invalide Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve magistrica Andrejka Znoj, vodja Službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Magda Stražišar, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik, in sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in vodja Inštituta za slovenski znakovni jezik, ki deluje v okviru Zveze Matjaž Juhart.

Digitalizacija in mediatizacija vsakdanjega življenja, ekonomija pozornosti in ekonomija navezanosti, ki jo s klepetalnimi roboti gradi bratovščina tehnoloških miljarderjev, vplivajo na medosebne odnose, polarizacija in radikalizacijo glede na spol, pa tudi na intimo in spolnost. Kako v takem okolju skrbeti za zdrave medosebne odnose, spolno zdravje in osrečujočo intimo ter kako naučiti mlade, kje v poplavi informacij in orodij najti točne, kredibilne in relevantne informacije? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tim Prezelj, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU, avtor znanstvene monografije Problematika spolne vzgoje v Sloveniji – kvalitativna analiza učnih načrtov in gradiv; Živa Gornik, antropologinja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je v svoji magistrski nalogi raziskovala študentsko seksualno delo v Sloveniji; dr. Anamarija Šiša, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki se raziskovalno ukvarja s področjem digitalnih intimnosti, s poudarkom na mobilnih aplikacijah za zmenke; Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta safe.si, ki prav tako deluje na FDV. Avtorica oddaje Urška Henigman.

Volitve v Rusiji so zadnji dve desetletji bolj predstava kot resnično glasovanje. Rezultat je v največji meri znan vnaprej, in to velja tudi za tokratne volitve v spodnji dom parlamenta, državno dumo. Vse, razen premočne zmage predsednikove stranke Enotna Rusija, bi bilo ogromno presenečenje. Kljub temu pa tudi te volitve odpirajo priložnost za razmislek o ruski politiki in družbi. Zakaj politika volitve sploh potrebuje, če so z glasovnic umaknili edino protivojno stranko, ki pa skoraj zagotovo ne bi prišla v parlament? Kakšne ideje jo vodijo v vse bolj avtoritarno vladavino? Kako iskreni so v svojih odgovorih ljudje na ulici in kaj si zares mislijo o političnih, gospodarskih in varnostnih razmerah v državi? Studio ob 17.00 bomo tokrat posvetili Rusiji po pričakovani novi volilni zmagi stranke predsednika Vladimirja Putina. Gosti: Matjaž Nahtigal, pravnik, Fakulteta za management UP; Aleš Maver, zgodovinar, Filozofska fakulteta UM; Denis Mancevič, politolog in rusist; Helena Ponudič, dopisnica iz Moskve.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Ali je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki mu vsi pravimo kar SKOK, pot v pravo smer za uspešnejši boj proti korupciji? Ta je v Sloveniji velik problem. Bo SKOK res ujel in obsodil največje ribe? Ali takšen organ lahko spremeni politično kulturo in družbene navade. Ali zakon, ki ga je vlada spisala sama, brez širše strokovne razprave in posvetovanja s stroko, lahko odločilen za zmanjševanje korupcije? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje; Blaž Možina, generalni sekretar Vrhovnega sodišča; Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik, predavatelj, strokovnjak za kazensko pravo.

Varnostne grožnje, gospodarska negotovost, bliskovit tehnološki razvoj, odpornost evropske demokracije – kako je Evropska unija odgovarjala na te izzive in kako se jih bo lotevala v prihodnje? Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen s svojim rednim nagovorom evropskih poslancev ponuja oceno stanja doma – v Uniji – in njene vloge v svetu. Kako je Evropa videti iz poslanskih klopi, pa se bomo v Strasbourgu pogovorili s slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta iz vseh političnih skupin.

Tektonske spremembe na avtomobilskem trgu so dosegle tudi Slovenijo. Avtonomna vožnja je odslej možna tudi pri nas. Vsak peti novi avtomobil v prvih osmih mesecih tega leta je bil povsem električen, v avgustu pa celo vsak tretji. In slovenska avtomobilska industrija, tudi na račun elektrifikacije, še vedno ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda oziroma četrtino vsega našega izvoza. Kje smo, kam gremo in kako se pripravljamo na velike premike v naši mobilnosti, v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko; Timotej Gruden, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; Andrej Brglez, strokovnjak za mobilnost.

Bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra, ki so v prvih petih mesecih poslovali negativno, so skupno ustvarili za približno 22 milijonov evrov primanjkljaja, ob koncu leta pa bi ta lahko dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Zdravstveni minister Tadej Ostrc jih je zato pozval k pripravi sanacijskih načrtov in iskanju notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja. Kakšne ukrepe so pripravile bolnišnice? Jim bo uspelo uravnotežiti poslovanje? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sladjana Jelisavčić, vodja področja zdravstvene analitike in zdravstvene ekonomike pri ZZZS; Tatjana Jevševar, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije; Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V današnjem Studiu ob 17ih o napovedi ministra za izobraževanje Boruta Rončevića, da bo šolska politika ob pomoči različne strokovne javnosti, ne le pedagoške, v dveh letih pripravila temeljito reformo šolstva. Nekatera izhodišča so osupnila javnost, najbolj napoved odprave devetletke in prehod na osemletno obvezno osnovno šolo. Koreniti poseg v devetletko je odziv trenutne šolske politike na slabe rezultate 15-letnikov v mednarodni raziskavi znanja PISA. Slovenski šolarji so dosegli najslabše rezultate, odkar sodelujejo v omenjeni raziskavi. Slabši so v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Vsi, ki so vpeti v šolski sistem, se strinjajo, da je treba ustaviti padajočo krivuljo znanja mladih. Vprašanje je le, ali to storiti z rigoroznim ukrepanjem ali postopno in premišljeno. Gostje: Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino: dr. Vinko Logaj, nekdanji minister za izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu; mag. Mojca Mihelič, združenje ravnateljev in pomočnikov osnovnih šol. Avtorica oddaje Nataša Lang.

V tokratnem Studio ob 17.00 o Pandorini skrinjici dolgotrajne oskrbe. Kaj prinaša intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi? O predlaganih rešitvah in njihovih posledicah, pa tudi o odprtih vprašanjih z izvajalci dolgotrajne oskrbe. Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski tribuni. Gostje: Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve; mag. Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor; Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor; Blaž Kovač, sekretar Skupnosti socialnih zavodov.

Tokratni Studio ob 17ih je nastal v Postojni, kjer se pred nedeljskim praznovanjem prvega mednarodnega dneva jam in krasa zbirajo speleologi z vsega sveta. Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za približno milijardo ljudi. O pomenu kraškega sveta, jam, vplivu podnebnih sprememb na življenje v jamah, njihovi onesnaženosti, o neodkritih skrivnostih v podzemlju podrobneje v Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne mag. Peter Volasko, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO; dr. Nataša Ravbar, predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne; dr. Rosana Cerkvenik, naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame in članica Slovenske nacionalne komisije za Unesco; Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem vnovič tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Ministrstvo za kulturo predlaga spremembe na področju medijske zakonodaje, ki jih je sprejela vladna koalicija v minulem mandatu. Zdajšnja ekipa na ministrstvu za kulturo v noveli zakona o medijih omejuje ali celo ukinja nekatere oblike pomoči medijem, kar v negotov položaj postavlja številne medije. V javni obravnavi je tudi predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki po mnenju kritikov odpira vrata večjemu političnemu vplivu na javni zavod. Kaj za medijsko krajino pri nas pomenijo nove zakonodajne spremembe? Ali predlagane rešitve odpirajo vrata večjemu političnemu vplivu na medijski prostor? Bi morebitna ukinitev RTV-prispevka lahko vodila tudi v ukinitev Radiotelevizije Slovenija? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenija in namestnica predsednika sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Širše družbeno politične okoliščine vplivajo na problematiko drog in brezdomstva v urbanih središčih. V Ljubljani se z gentrifikacijo in turistifikacijo povečuje tudi število in vidnost tako uporabnikov in uporabnic drog kot tudi brezdomnih oseb. Pred desetimi leti se je zgodila pomembna spremeba - zrušutev zidu na Metelkovi ulici, za katerim so se pred javnostjo skivali brezdomni uporabniki in uporabnice drog. Od takrat imamo odprto sceno, kar pomeni, da te osebe droge uživajo na javnih krajih po središču mesta. Z obnavljanjem prej zapuščenih stavb, zapiranjem podhodov in spreminjanjem vsebine v dveh velikih veleblagovnicah v središču mesta, so tako vse bolj na očeh ljudi. Te dni se polnijo prva mesta v novem zavetišču za brezdomne osebe na Poljanski cesti v Ljubljani. Program zavetišča izvaja Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, zavetišče je zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, uradna odtovitev bo 10. septembra. Kot so za oddajo Intelekta avgusta povedale sogovornice in sogovornik, eno zavetišče ne bo rešilo te problematike, potrebujemo več in drugačne namestitve, pa tudi nizkopražne programe, kot so varne sobe za uživanje drog. Oddajo Intelekta vam v nekoliko skrajšani obliki spet ponujamo v poslušanje v oddaji Studio ob 17.00.

Novo šolsko leto prinaša tudi nekatere sistemske spremembe, ki segajo na več področij vzgoje in izobraževanja: od prenovljenih učnih načrtov in uvajanja novih učnih gradiv, ki bodo odslej brezplačna tudi za učence 4. razreda, do začetka izvajanja novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki med drugim ukinja ločevanje na stalnega in začasnega spremljevalca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino napoveduje še druge zakonske rešitve nekaterih akutnih težav šolstva, kot so pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, zmanjšanje ugleda učiteljskega poklica ter vse več administrativnih obremenitev. O novostih in napovedanih spremembah v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; Sašo Božič, predsednik združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter ravnatelj OŠ Mengeš; Nives Počkar, predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov ter direktorica Šolskega centra Ljubljana.

Blejski strateški forum je v enaindvajsetih letih postal največja mednarodna konferenca na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Vsakič je tudi priložnost za razprave o regionalnih in globalnih izzivih, pa za odgovore na vprašanja, kako naj se postavi Slovenija, da bo lahko najbolje vplivala na mednarodne tokove. Letošnji Blejski strateški forum gosti šest voditeljev iz srednje Evrope in številne druge goste, med njimi podsekretarko ameriškega zunanjega ministrstva. Ali je to tudi napoved slovenske zunanje politične usmeritve v prihodnjih letih? Kako visoko so na seznamu prioritet varnostna vprašanja, kako širitev Evropske unije? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Tudi morju in morskim organizmom je to poletje prevroče. Dnevni rekordi temperature morja niti niso tako zelo pomembni, kot sta vedno višje povprečje in pridneni morski vročinski val. Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadrana, od koder se morski organizmi, ki niso odporni na visoke temperature, nimajo kam več umakniti. Že zdaj bi morali razmišljati tudi o posledicah dvigovanja morske gladine. O tem vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran dr. Irena Fonda, Zavod You(r)sea za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea dr. Jerneja Penca, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kmetijstvo je to poletje močno prizadela suša v kombinaciji z visokimi temperaturami. Suše in drugi vremenski ekstremi bodo pogosti tudi v prihodnje. Prilagajanje novim podnebnim razmeram za ohranjanje varne preskrbe s hrano je osrednja tema številnih strokovnih posvetov in okroglih miz na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA te dni v Gornji Radgoni. Tam je nastal tokratni Studio ob 17.00 z osrednjim vprašanjem, kako pospešiti namakanje kmetijskih površin. Bo država odprla projektne pisarne, bo ministrstvo vzpostavilo nov oddelek za namakanje? Bodo poenostavili pridobivanje vodnih dovoljenj? Gostje: Janez Cigler Kralj, kmetijski minister; Peter Lovšin, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor; dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Marko Černe, specialist za namakanje pri Kmetijskem zavodu Ptuj; Jakob Bogovič, mladi kmetovalec iz Krškega.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V kar nekaj evropskih državah potekajo razprave o zamenjavi tradicionalnega prispevka, s katerim prebivalci financirajo javne radiotelevizijske sisteme s financiranjem teh iz davčnih prihodkov. Tudi v Sloveniji bomo o zamenjavi financiranja RTV Slovenija na predlog vladne koalicije odločali predvidoma na posvetovalnem referendumu jeseni. V državnem zboru je sicer že zakonski predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehodu na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Tudi morju in morskim organizmom je to poletje prevroče. Dnevni rekordi temperature morja niti niso tako zelo pomembni, kot sta vedno višje povprečje in pridneni morski vročinski val. Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadrana, od koder se morski organizmi, ki niso odporni na visoke temperature, nimajo kam več umakniti. Že zdaj bi morali razmišljati tudi o posledicah dvigovanja morske gladine. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran dr. Irena Fonda, Zavod You(r)sea za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea dr. Jerneja Penca, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani

To poletje zaznamuje tudi film Odiseja, dolgo pričakovani filmski spektakel, posnet po istonaslovljenem starogrškem junaškem epu. Do zdaj si ga je v slovenskih kinih ogledalo nekaj več kot 100 tisoč gledalcev. Knjižničarji pa ugotavljajo, da je film spodbudil bralce, da si to delo in druga dela, povezana z antiko, spet več izposojajo v knjižnici. Junaški ep Odiseja odpira razmisleke o poti skozi življenje, iskanju samega sebe, upanju ter etičnih in moralnih dilemah. O tem in drugih temah v tokratnem Studiu ob 17 h. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana na programu Ars. Gostje: Jelena Isak Kres, klasična filologinja in prevajalka Homerjeve Iliade; Nada Grošelj, filologinja in prevajalka; Igor Harb, filmski kritik in prevajalec.

Po več tednih neobičajno visokih temperatur, ki so močno presegale dolgoletna povprečja, se poletje počasi poslavlja. Ostale so posledice: izredno huda suša v kmetijstvu, ki je ponekod odnesla polovico ali celo ves pridelek, kar pomeni tudi izgubo krme za živali. Razmere ostajajo težavne tudi v energetiki, kjer hidroelektrarne beležijo izpad proizvodnje, jedrska elektrarna pa deluje z zmanjšano močjo. A vse to ni nič novega, stroka že vsaj 20 let opozarja, da se bo treba bolje pripraviti na posledice podnebnih sprememb. Skoraj vsa rekordno vroča poletja od začetka meritev namreč beležimo v zadnjih 25-ih letih. O podnebnih scenarijih in prilagajanju različnih panog v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL; Anže Medved, Arso; Tomaž Žagar, državni sekretar, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi; dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik; dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..

Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje; Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.

Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Osnovnošolci in dijaki so na polovici poletnih počitnic. Na voljo imajo več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega. V tokratnem Studio ob 17-ih vnovič o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel? V Studiu ob 17.00 vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Kako mladi razmišljajo o drogah, kdaj in zakaj segajo po njih? Kako se spremeni življenje odvisnika in kako se iz začaranega kroga odvisnosti in zasvojenosti izviti? Več izvemo v odkritem pogovoru z mladimi gosti, s tistimi, ki so se s prepovedanimi drogami le bežno srečali, in tudi tistimi, ki imajo za seboj večletno uporabo drog. V Studiu ob 17 h vam v poslušanje ponujamo mladinsko oddajo Gymnasium, ki je konec maja nastala v okviru kampanje RTV Slovenija Trip ali trik.

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu potopljeni, sploh še znamo slovensko? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Marko Stabej, jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF UL; Ina Poteko, mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko FF UL; dr. Seta Knop prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL; dr. Luka Culiberg, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije FF UL.

Več let so se članice Evropske unije dogovarjale o reformi azilnega in migracijskega sistema EU, pakt je stopil v veljavo pred dobrim mesecem dni. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati na obmejnih območjih jugozahodne Slovenije, oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo – Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki »razpadanja« schengenskega sistema in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja, prostočasnih dejavnosti. O tem v oddaji, ki je na slovensko - hrvaški in slovensko - italijanski meji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Američani so na začetku meseca praznovali 250 let samostojnosti. Ko so se pred četrt stoletja uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? O vlogi, ki so jo ZDA doslej igrale v svetovni zgodovini, pa tudi o izzivih in težavah, s katerimi se Amerika sooča danes, vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Kosovel, kulturolog; dr. Irena Šumi, antropologinja; dr. Blaž Vrečko Ilc, politolog.

Bomo prvega januarja 2027 – čez manj kot pol leta – dobili novo, specializirano, sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala? Bo takrat z delom začelo tudi preoblikovano specializirano tožilstvo, ki bo preganjajo tovrstna kazniva dejanja? Kaj bo prinesel zakon o tako imenovanem SKOK-u? Učinkovitejši pregon korupcije je sicer ena najpomembnejših zavez aktualne vlade. Pa so predlagane spremembe prava rešitev? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gosta: Mihael Zupančič, minister za pravosodje; Boštjan Penko, nekdanjim direktorjem vladnega urada za preprečevanje korupcije in državnim tožilcem, danes odvetnikom. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Svetovni nogometni prvak je znan. Za nami je prvenstvo, ki je že pred uvodno tekmo napovedovalo, da bo nekaj posebnega: največje doslej, z rekordnim številom gledalcev na stadionih - več kot 6,25 milijona - pa tudi novim tekmovalnim formatom in skoraj popolnoma zapolnjenimi tribunami. Toda ob vrhunskem nogometu so ga zaznamovale tudi razprave o visokih cenah vstopnic, sodniških odločitvah, vlogi tehnologije, spremembah tekmovalnega ritma ter vse izrazitejšem vplivu komercialnih interesov na največji športni dogodek na svetu. Je bilo to prvenstvo prelomnica za prihodnost nogometa ali predvsem potrditev, da postaja svetovno prvenstvo vse bolj tudi svetovni poslovni projekt? Dan po finalu smo v Studiu ob 17.00ih potegnili črto in ocenili, kaj nam bo poleg novega svetovnega prvaka najbolj ostalo v spominu. Gostje: Valter Birsa, nekdanji slovenski reprezentant in udeleženec svetovnega prvenstva; Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing; Marko Cirman, športni novinar in komentator; Tine Zupan, nogometni komentator.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Veliko kulturnih ustvarjalcev te dni pretresa sporočilo ministrstva za kulturo, da morajo zmanjšati načrtovane dejavnosti. Med njimi so tudi upravičenci, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe, zaradi česar so ogroženi programi, festivali in prireditve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sporočila, da je razlog pretirana poraba ministrstva v prejšnjem mandatu, nekdanja ministrica Asta Vrečko pa poudarja, da je bil denar zagotovljen in da gre za obračunavanje z nevladnim sektorjem na področju kulture. Koliko bo odpovedi načrtovanih programov? Kaj pomeni tak dopis in kakšne posledice prinaša za dolgoročno načrtovanje na širšem področju kulture? O tem voditelj Aleksander Čobec z gosti: Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo; Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo; Uroš Veber, predsednik Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.

V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica; Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo; Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

V Sloveniji običajno s pšenico zasejemo nekaj manj kot 30 tisoč hektarjev površin, polovico od tega v Pomurju, kjer na približno 6 tisoč 500 hektarjih raste še ječmen, nekaj površin pa je namenjenih tudi drugim žitaricam. V naši žitnici je letošnja žetev končana, morda je le tu in tam še kakšna manjša nepospravljena njiva. Letošnja žetev se je zaradi vremenskih razmer začela kar kakšna dva tedna prej kot običajno. Pridelovalci so pričakovali slabšo letino, zadovoljni so predvsem s kakovostjo zlatega zrnja, nekoliko manj s količino, nikakor pa ne tudi z odkupnimi cenami, ki ne dosegajo niti lanskih. Mlinarji se izgovarjajo zlasti na velike zaloge v evropskih kaščah, potrošniki pa se upravičeno sprašujemo, ali bomo jedli še dražji kruh in ali bo ta sploh pečen iz domače moke? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev; Matjaž Ošlaj, Panvita kmetijstvo; Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Ljubljančani bodo v nedeljo na lokalnem referendumu odločali o spornem četrtem členu odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v ljubljanskih soseskah. Vladajoča koalicija v mestnem svetu je, potem ko je postalo jasno, da so pobudniki zbrali dovolj podpisov za referendum, sicer umaknila odlok, a civilna iniciativa in del opozicije sta prepričana, da je bil umik odloka nezakonit, zato vztrajajo pri referendumu. V tokratnem Studiu ob 17h se bodo soočili predstavniki civilne iniciative, mestne občine in opozicije v ljubljanskem mestnem svetu. Gostje: Borut Hočevar, predstavnik iniciative CILJ/Štepanjsko naselje; Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana; Gregor Rigler, sodelavec Službe za organiziranje dela Mestnega sveta Ljubljana. Avtor oddaje Peter Močnik.

Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo; Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani; Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji. Gostje: mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija; Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic; Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin. Avtorica oddaje Katja Arhar. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.

V dneh okoli solsticija, ki so najbolj obsijani s soncem, je največ tudi proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn - pri nas lahko v tem času doseže okoli 20 odstotkov. Energija iz sonca je tako najbolj hitro rastoč vir elektrike v zadnjem desetletju. A po hitrem razmahu v zadnjem letu prvič vidimo nekoliko manjšo rast novih zmogljivosti. Nizke, celo negativne cene elektrike v tem času in omejitve omrežja prinašajo dvome v to, ali je rast fotovoltaike še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti. Uporabniki se po drugi strani sprašujejo, ali in v kakšnih pogojih se postavitev male elektrarne še izplača. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17ih. Gostje: Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike dr. Marko Topič, dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko; Benjamin Turnšek, Elektro Primorska. Avtorica oddaje Erna Strniša.

Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje; Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti. Avtorica oddaje Urska Subotič Jereb.

Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.