Prvi na obisku

Jubilejni 25. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) med 29. septembrom in 1. oktobrom v Cankarjevem domu v Ljubljani povezuje znanje, izobraževanje, kulturo, zdravje, ustvarjalnost, druženje in aktivno sodelovanje. Festival je hkrati uradna obeležitev Mednarodnega dne starejših, 1. oktobra, v Sloveniji. Osrednja rdeča nit letošnjega festivala je vseživljenjsko učenje, njegovo geslo pa »Vsi smo ena generacija!« Festival poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. V letošnjem letu festival ponuja več kot 400 dogodkov in aktivnosti, med njimi 150 in več kulturnih nastopov na dveh odrih, več kot 150 razstavnih prostorov in kotičkov za raziskovanje na sejemski razstavi, 12 strokovnih omizij, 14 pogovorov z znanimi Slovenkami in Slovenci v Festivalski kavarni, več kot 80 izobraževalnih in spremljevalnih dogodkov ter delavnic. Pestro dogajanje bomo predstavili med 11.30 in 12.00 v oddaji Prvi na obisku. Radijski dvojec: Miha Klemenčič in Jana Bajželj.

Kaj imajo skupnega radovednost, napaka in robot? V novem Start labu v Solkanu je vse troje del učenja. Otroci in mladi lahko tam programirajo robote, izdelujejo predmete s 3D-tiskalnikom, preizkušajo laserski rezalnik, raziskujejo umetno inteligenco in virtualno resničnost. Pravilo je preprosto: ne le gledati, treba je tudi poskusiti. Center znanosti in doživetij je obiskala tudi ekipa Prvega programa.

Poletje se počasi končuje, Ljubljana pa se spet pripravlja na čas, ko bodo njene ulice napolnili študentke in študenti. Začenja se novo študijsko leto in z njim se bo znova odprl tudi prostor, v katerem je pred več kot sto leti začela nastajati zgodba slovenske univerze. Deželni dvorec na Kongresnem trgu je zgradba, ki je bila nekoč sedež deželnega parlamenta, danes pa je srce Univerze v Ljubljani. Z njenega balkona so desetletja nagovarjali množice politiki, umetniki in državniki, v njenih dvoranah pa so se pisale tudi pomembne strani zgodovine slovenskega visokega šolstva. Kaj vse se je dogajalo za temi zidovi pred ustanovitvijo univerze in po njej? To je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk v dom Univerze v Ljubljani.

V Velenje je tudi letos prišla Pika – in z njo zgodbe, domišljija, ustvarjalnost in tista posebna otroška radovednost, zaradi katere je Pikin festival že desetletja eden najbolj prepoznavnih otroških festivalov pri nas. Letos Pika odpira knjigo zgodb. 37. Pikin festival namreč nosi naslov »Pikine zgodbe«, do 11. septembra se bo v Velenju na več prizoriščih zvrstilo več kot sto dogodkov. Kaj vse se skriva med letošnjimi Pikininimi zgodbami, kakšno zgodbo želi Pika povedati obiskovalcem in zakaj se festival tudi po 37 letih še vedno zna tako dobro približati otrokom? O tem smo se pogovarjali v oddaji Prvi na obisku. Z nami je bila tudi Pika.

Nekateri so september začeli v drugačni, malo bolj sproščeni 'šoli' – ob morju, v svetu domišljije in v družbi mojstric in mojstrov gledališča. Ekipa Prvega se je oglasila iz Ankarana, kjer se končuje 51. gledališka in lutkovna delavnica, ki tudi letos združuje več kot sto mladih ustvarjalcev s Koroške. Ob koncu poletja pilijo svoje spretnosti pred prihajajočo gledališko sezono, ki poudarja bogastvo in tradicijo ustvarjanja predstav v slovenskem jeziku. Imajo ob napornih vajah tudi kaj časa za druženje in kopanje? Kako nastane predstava? Kako bodo pridobljeno znanje uporabili v svojih društvih in na številnih odrih? Tudi o tem v tokratnem javljanju sredi srede.

Le še slaba dva tedna počitnic imajo šolarji, proste dni v tem tednu pa na zelo zanimiv način preživljajo mladi, ki se udeležujejo letovanja Zveze Anita Ogulin & ZPM v Kranjski Gori. Program v vili Šumica se imenuje Ves svet je oder, vsako leto pa mlade tam obišče tudi naša ekipa in izpelje radijske novinarske delavnice. Kako mladi uživajo na počitnicah v Kranjski Gori, izvemo v oddaji Prvi na obisku.

Zvečer bomo lahko opazovali delni sončev mrk. Kje in kdaj bo najbolj viden? Kako lahko opazujemo ta pojav, če nimamo ustreznih očal? Kaj sončev mrk pomeni za raziskovanje vesolja? Odgovore bomo poiskali pri strokovnjakih v astronomskem observatoriju Golovec, kjer bo Prvi na obisku sredi te srede. Pridružite se nam, saj boste lahko slišali tudi, koliko želja se lahko utrne v noči, ki je pred nami, ob meteorskem roju Perzeidov.

Ko ob državnih praznikih ali športnih uspehih zapojemo slovensko himno, po navadi pomislimo na Franceta Prešerna. Precej redkeje pa se vprašamo, kdo je napisal melodijo, ob kateri prepevamo Prešernove verze. To je bil Stanko Premrl, skladatelj iz Podnanosa, v katerem so aprila letos odprli Hišo Zdravljica. Tokrat je Prvi na obisku odkrival zgodbo o nastanku naše himne in treh možeh, ki so zaslužni zanjo.

Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. V Idrijskih Krnicah kmetuje Janez Lapanje. Na kmetiji Pr Krnčanu imajo tradicijo pridelave kravjega mleka in v zadnjem času tudi njegove predelave v mlečne izdelke. Kakšni so izzivi življenja in kmetovanja v hribovitih predelih Idrije, boste izvedeli v oddaji Prvi na obisku.

Poleti pogosto iščemo kraje, kjer bi se lahko umirili, zadihali in pobegnili od vsakdanjega ritma. Kamniško-Savinjske Alpe ponujajo prav to – mogočne vrhove, zelene doline, mirne vasi in številne zgodbe ljudi, ki živijo v tem prostoru. A kako jih raziskovati bolj trajnostno? S krožnim prevozom Hop on – Hop off, ki obiskovalcem omogoča, da se po alpski pokrajini premikajo brez avtomobila. Namen projekta je zmanjšati prometne obremenitve v času turistične sezone ter obiskovalcem ponuditi bolj trajnosten, sproščen in doživljajski način raziskovanja Kamniško-Savinjskih Alp. V oddaji Prvi na obisku bomo odkrivali, kako lahko ena sama pot poveže različne kraje, turistične znamenitosti in lokalne zgodbe – ter zakaj prihodnost turizma ni samo v tem, koliko obiskovalcev pride, ampak tudi v tem, kako doživijo prostor, ki ga obiščejo.

Balkan ima veliko zgodb, navad in posebnosti – ena njegovih najbolj prepoznavnih je gotovo humor. V Ljubljani je našel svoj prostor muzej, posvečen tej tematiki. Na dobrih 160 kvadratnih metrih je razstavljenih približno 500 eksponatov, od šal in grafitov do predmetov in zgodb iz vsakdanjega življenja. Kaj je sploh balkanski humor? Zakaj so šale in grafiti postali del kulturnega spomina prostora nekdanje Jugoslavije? Kako od zbiranja šal in nenavadnih vsakdanjih zgodb pridemo do muzeja? Vse to je ugotovil tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk v prvi muzej balkanskega humorja na svetu – Bullshit.

Le redko katera stavba tako zaznamuje podobo Ljubljane, kot jo Ljubljanski grad. Že stoletja bdi nad mestom, v zadnjih desetletjih pa je iz nekdanje utrdbe in zapora zrastel v eno najpomembnejših kulturnih in turističnih središč Slovenije. Njegova današnja podoba je rezultat več kot petdeset let trajajoče, skrbne prenove. Med obnovo so arheološke raziskave razkrile številne plasti bogate preteklosti Grajskega griča, grad pa danes poleg zgodovine ponuja tudi pester kulturni program in vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Kako zahtevna je bila ta dolga pot prenove? Katere zgodbe še vedno skrivajo grajski zidovi? Kaj prinaša letošnje poletje na Ljubljanskem gradu in kdo so obiskovalci, ki prihajajo od blizu in daleč? Foto: Ljubljanski grad

Za otroke so poletne počitnice čas igre in druženja, za številne starše pa tudi obdobje, ko morajo poiskati varno in kakovostno varstvo. V oddaji Prvi na obisku se bomo odpravili na Vrhniko, kjer Zavod Ivana Cankarja že vrsto let pripravlja Poletni vklop – brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce iz občine. Preverili bomo, kako je videti prvi počitniški dan, katere dejavnosti ponujajo, kako poteka delo animatorjev in zakaj je takšen program pomemben tako za družine kot za lokalno skupnost. Pred mikrofon bomo povabili organizatorje, animatorje in predvsem otroke, ki bodo z nami delili svoje prve počitniške vtise.

Zdaj pa se selimo na Muljavo, kjer Kulturno društvo Josipa Jurčiča v izvedbi muljavskih ljubiteljskih igralcev v letnem gledališču na prostem uprizarja Jurčičeva literarna dela. Do zdaj je bilo dramatiziranih in uprizorjenih 14 njegovih del, letos pa so se odločili, da ob 150. obletnici izida uprizorijo Jurčič-Levstikovo tragedijo Tugomer. Premiera je bila prejšnji petek, dramatizacijo je pripravil Danijel Zupančič, ki je delo tudi režiral. V predstavi sodeluje približno 70 ustvarjalcev vseh generacij, vodja prireditve je Igor Adamič. V letnem gledališču na Muljavi sta na obisku tehnik Vjekoslav Mikez in novinarka Petra Medved.

Idrija je eno najzanimivejših slovenskih mest. Njena rudarska dediščina je starejša od pol tisočletja, poznamo jo po čipki, žlikrofih in bogati tehniški zgodovini. Idrija je tudi edinstvena, saj je vključena v kar tri UNESCO-ve programe: dediščina živega srebra je del Seznama svetovne dediščine, Geopark Idrija nosi naziv UNESCO-v globalni geopark, klekljanje čipk pa je vpisano na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. A kljub temu Idrija z okolico ne sodi med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji. Zakaj? Ali zna svojo izjemno dediščino predstaviti sodobnemu obiskovalcu? Kje so največje priložnosti in kje ovire za razvoj turizma? Kako pomembni so narava, Geopark Idrija, lokalna kulinarika in podeželje? In kaj bi morali storiti, da bi obiskovalci v Idriji ostali dlje kot le nekaj ur? O tem bomo v mobilnem studiu na idrijskem Mestnem trgu govorili z direktorjem Zavoda za turizem Idrija, direktorico Geoparka Idrija in lastnikom turistične kmetije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Potni list običajno vzamemo v roke tik pred potovanjem. Preverimo, ali je še veljaven, in ga pospravimo v torbo. Redko pa pomislimo, da gre za enega tehnološko najzahtevnejših dokumentov, ki jih izda država. Slovenija je pred dnevi začela izdajati novo, peto generacijo potnih listov. Novi dokument prinaša več kot 100 zaščitnih elementov, naprednejšo biometrično zaščito, barvno fotografijo imetnika, nove varnostne rešitve in prenovljeno podobo. Kako nastaja sodoben potni list? Kako ga zaščitijo pred ponarejanjem? Kako v dokument združiti vrhunsko tehnologijo, državne simbole in mednarodne varnostne standarde? In kaj vse se skriva v knjižici, ki jo večina med nami uporablja le nekajkrat na leto? Odgovore na ta vprašanja bo Prvi iskal v celjskem podjetju Cetis, kjer nastajajo slovenski potni listi.

V Vodni hiši na Mostu na Soči v teh dneh brbota od umetniškega navdiha. Že 35. leto se namreč na posebni likovni koloniji srečujejo in ustvarjajo umetnice in umetniki – naši rojaki, ki živijo izven meja Slovenije. Sredi srede jih bo obiskala naša radijska ekipa in preverila, kaj likovne ustvarjalce z raznovrstnimi in zanimivimi življenjskimi zgodbami druži, navdihuje in povezuje s Slovenijo. Ob tem bodo dodali utrinke iz slikovitega kraja na sotočju Idrijce in Soče z bogato zgodovino, ki v juniju – tradicionalno - postane Atelje Most.

Tokratna oddaja nas je popeljala v Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Zdravstvenega doma Ljubljana na Metelkovi. Gre za prostor, o katerem v javnosti pogosto krožijo predsodki, precej redkeje pa slišimo zgodbe ljudi, ki tam vsak dan pomagajo posameznikom pri zdravljenju odvisnosti in vračanju v običajno življenje. Kako danes deluje Center, koliko ljudi tam poišče pomoč in zakaj delo Centra še zdaleč ni samo »deljenje zdravil«.

Evropski čebelarji na leto pridelajo 282.000 ton medu, Evropejci pa ga porabimo kar 435.000 ton. Veliko ga torej tudi uvozimo, toda po podatkih Evropske komisije je skoraj 50 odstotkov uvoženega medu na evropskem trgu ponarejenega. Nekateri ponaredki vsebujejo le minimalen delež pravega medu, ravno toliko, da pretentajo osnovne analize. Kako sploh potekajo analize medu, kako se določa njegova kakovost? Prvi je bil na svetovni dan čebel v laboratoriju Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Golf danes ni več samo igra zelenic, tišine in pravil, ampak tudi svet digitalizacije, simulatorjev, športne psihologije in novih tehnologij. Je to res še vedno šport elite ali pa postaja ena najsodobnejših in dostopnih športnih panog današnjega časa? Zakaj golf po svetu znova doživlja velik razcvet, kako se spreminja kultura tega športa in kaj človeka golf pravzaprav nauči o disciplini, koncentraciji in odnosu do drugih? Vse to je v živo preveril tudi Prvi, ki se je tokrat odpravil na obisk v Golf Resort Arboretum.

Če prisegate na sveža, sezonska in sledljiva živila, ste gotovo že slišali za projekt Mali plac za prihodnost, ki združuje več ekoloških kmetij po Sloveniji in gradi skupnost ljudi, ki jim ni vseeno, od kod prihaja njihova hrana. Poleg redne tedenske dostave živil na prevzemna mesta po vsej Sloveniji organizirajo tudi dogodke, izobraževanja in obiske kmetij, kjer lahko člani pobliže spoznajo način pridelave ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Prvi na obisku je na Ekološki kmetiji Avšič raziskal, kako ta model deluje v praksi, kakšne spremembe prinaša v lokalno okolje ter kako je biti del takšne skupnosti.

Slovenski gozdovi se spreminjajo – pod vplivom podnebnih sprememb, novih bolezni in vse večjih pritiskov okolja. Kako jih bomo ohranili za prihodnje rodove? Prvi se je tokrat odpravil na obisk v Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov – nov sodoben raziskovalni prostor, kjer nastajajo odgovori na ključna vprašanja prihodnosti naših gozdov. Kaj pomeni pravo seme za gozd prihodnosti? Kako vzgojiti odpornejša drevesa? In kako pravočasno prepoznati nevarnosti, ki ogrožajo naše gozdove? Z nami bodo strokovnjaki, ki soustvarjajo prihodnost slovenskih gozdov.

Danes, 8. aprila, praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.

Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev kartografskih podlag v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.

Pametni telefon v našem žepu. Zdravilo v domači omarici. Baterija v električnem avtomobilu. Vsi ti izdelki imajo nekaj skupnega: nastajajo v čistih prostorih – okoljih, kjer je nadzor nad delci v zraku, temperaturo, vlago in tlakom izjemno strog. Čisti prostori so srce sodobne industrije. Tam nastajajo izdelki, pri katerih lahko že nevidna nečistoča pomeni napako ali tveganje. Kako delujejo ti prostori, kdo jih načrtuje in zakaj postajajo vse pomembnejši? V oddaji Prvi na obisku odpiramo vrata v svet, kjer natančnost ni izbira, ampak nuja.

V Škofji Loki so pripravljeni, da se po dobrem desetletju na mestne ulice vrne znameniti pasijon. V letošnjih uprizoritvah – prvih po uvrstitvi Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine – sodeluje več kot tisoč prostovoljcev. Prvi na obisku bo tako sredi srede oddajal z Loškega gradu. Zanimivi sogovorniki bodo osvetlili izvor 300 let starega besedila ter pomen njegovega uprizarjanja v sedanjosti, kulturno dediščino, priprave in obsežnost projekta ter priložnosti za razvoj Škofjeloškega pasijona ob Unescovi podpori.

Na Goriškem Krasu se zgodovina in življenje že stoletja prepletata na poseben način. Pokrajina, ki jo je pred dobrim stoletjem zaznamovala Soška fronta, danes obiskovalce privablja z razgledi, vinogradi in starimi kraškimi običaji. Oddaja Prvi na obisku se tokrat seli v vas Sela na Krasu, ki leži tik ob slovensko-italijanski meji. Na terenu bomo spregovorili o sporočilu miru, ki ga nosi Pomnik miru na Cerju, o tradiciji kraških osmic in o značaju vina teran, ki je simbol te pokrajine. Z nami bodo direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, kraljica terana Ana Sodnik in Luka Rudan, ki v vasi upravlja sodobno postajališče za avtodome.

Leto 2026 je tudi paraolimpijsko leto. 14. zimske paraolimpijske igre bodo potekale v Cortini d’Ampezzo v Italiji, kjer bosta Slovenijo predstavljala dva predstavnika. Prvi pa se je tokrat odpravil na obisk v novi Parašportni center v Črnučah. Pri sogovornikih iz Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja je preveril, kakšni so novi prostori ter kako center podpira športnike na poti do paraolimpijskih iger.

Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan.

V tem tednu zimske počitnice preživljajo šolarji z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije. Vsi zaradi takšnega ali drugačnega razloga teh počitniških dni ne bodo preživeli na smučišču ali v toplicah, zato mnogi starši poiščejo različne oblike varstva, delavnic ali drugih dejavnosti. Ekipa Prvega se je odpravila v Gorenjski muzej, kjer pripravljajo ustvarjalne delavnice za najmlajše.

V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smo ob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.

Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.

Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.

V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.

Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin.

Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?

Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.

Prvi na obisku tokrat odkriva zgodbo o povezovanju, toplini in srčnosti kraja, v katerem ljudje vsako leto stopijo skupaj in s skupnimi močmi ustvarijo pravo praznično vzdušje. Projekt Božični Vojnik združuje domačine, društva, ustvarjalce in prostovoljce, posebno mesto v njem pa imajo jaslice, ki krasijo številna dvorišča v kraju in sestavljajo razstavo v Domu sv. Jerneja.

Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.

Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.

Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.

Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?

V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.

V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom. V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti. O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.

SI-CERT - Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, organizacija s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, zaznamuje 30 let delovanja. V tem času je na tem področju nastal neverjeten razvoj, pa tudi spremembe. Digitalizacija je v zadnjih desetletjih prežela življenja številnih. Posledica tega so tudi kibernetski incidenti, ki spreminjajo ali uničujejo življenja marsikaterega uporabnika digitalnega sveta. O tem pripoveduje razstava Hekerji – kibernetska nevarnost, ki prikazuje zakulisje hekerske kulture od prvih spletnih incidentov do sodobnih kibernetskih groženj. Ogledal si jo je tudi Prvi, ki se je v Računalniški muzej odpravil na obisk.

Prvi na obisku vas tokrat popelje v srce Mestnega gozda Celje, kjer visoko med krošnjami stoji prava arhitekturna posebnost – največja slovenska drevesna hiša, ki kot lesena opazovalnica med drevesnimi krošnjami uresničuje otroške sanje. Odprta je za obiske posameznikov in skupin, vanjo pa največkrat zaidejo družine, šolske skupine ali turisti, ki si zaželijo unikatne izkušnje v naravi. Doživetje dopolnjujejo tudi dogodki, ki se pogosto odvijajo v hišici in njeni okolici – delavnice, koncerti, pesniški večeri ... Danes je v Drevesni hiši Celje tudi radijski studio, v njem pa Andreja Čokl in Vladimir Jovanović s sogovorniki.

V teh dneh majhna vas Šmihel na avstrijskem Koroškem zaživi kot prava lutkovna prestolnica. Mednarodni festival Cikl Cakl že četrt stoletja prinaša barvite zgodbe, smeh otrok in ustvarjalno energijo, ki napolni farno dvorano in ki napolni ulice kraja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako lutke in lutkarji ohranjajo slovensko identiteto v Šmihelu, kako mladi umetniki stopajo po poteh svojih predhodnikov ter zakaj so predstave pogosto tudi ogledalo družbe, prostor za učenje, smeh in razmislek. Pridružite se nam na festivalskem odru, kjer se prepletata zgodovina in ustvarjalnost, in spoznajte ljudi, ki že desetletja skrbijo, da lutke v Šmihelu govorijo slovensko.

Adria Mobil je ena najprepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk. Leto 2025 je za Adrio Mobil jubilejno v številnih pogledih: mineva 60 let od izdelave prve počitniške prikolice, 20 let od izgradnje nove tovarne, razvoja ikonične prikolice Action in prvega integriranega avtodoma Vision. V podjetju so letos dosegli še dva pomembna mejnika: 55-tisoči van in 100-tisoči avtodom pod blagovno znamko Adria. Kako nastajajo vozila za brezmejna potovanja? Kako se Adria Mobil kosa s konkurenco, kateri so njeni najpomembnejši trgi, kako zahtevni so danes kupci avtodomov, prikolic in vanov, kakšni so sodobni trendi oblikovanja vozil za prosti čas in kako podjetje gleda v prihodnost? Vse to izveste v oddaji Prvi na obisku, v kateri boste spoznali utrip podjetja Adria Mobil, v katerem se inovacije, kakovost in strast do potovanj že desetletja prepletajo s tradicijo in sodobno tehnologijo.

Biosferno območje Mura zajema slabih 29.000 hektarjev ozemlja v 16 obmurskih občinah in je bilo kot četrto biosferno območje v Sloveniji razglašeno leta 2018. Je tudi prvo biosferno območje na svetu, ki se razteza čez kar pet držav. To je življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, posebej izstopajo največji sklenjeni nižinski poplavni gozdovi v Sloveniji, raziskovalci pa so ob Muri opazili tudi veliko različnih vrst ptic, dvoživk, hroščev, kačjih pastirjev in plazilcev. O podrobnostih pa Andreja Čokl s sogovorniki v Veliki Polani.

Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.

Letos mineva točno 80 let, od kar si je švedska pisateljica Astrid Lindgren izmislila deklico z imenom Pika Nogavička, najmočnejšo deklico na svetu. Postala je junakinja številnih generacij otrok po vsem svetu. Predvsem pa v Velenju, kjer še v tem tednu pripravljajo Pikin festival, največji slovenski festival za otroke in družine. Kako je v tem tednu, ko v Velenju županuje Pika, ki je osrednji Titov trg že preimenovala v Pikin trg, bo preverila naša terenska ekipa. Festival letos poteka pod sloganom Pika premika, ob dopoldnevih tam gostijo učence iz šol iz najrazličnejših delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam.

Uršlja gora ali Plešivec? Gora dveh imen je s 1699 metri nadmorske višine mogočen vrh med Črno na Koroškem in Slovenj Gradcem. Je prava zakladnica ljudskih pripovedk, povezanih s Povodnim možem ali pa o potovanju svete Uršule, ki naj bi si goro izbrala za svoje domovanje, potem ko je spoznala, da tod žive dobri ljudje. Pred 400 leti so po njej imenovali najvišje ležečo cerkev v Sloveniji in tem delu Evrope. Poleti je tam zaživelo najvišje ležeče izposojevališče knjig v Sloveniji. Minilo je tudi 60 let, od kar na vrhu deluje oddajnik, eden največjih in najbolj oddaljenih RTV-oddajnikov, ki skrbi za nemotene prenose radijskih in televizijskih programov. Pomemben mejnik za planince pa predstavlja tudi prenovljen stari del tamkajšnjega planinskega doma. Z vrha se nam bosta oglasila Metka Pirc in tonski mojster David Lap.

Prva tekmovanja v dviganju uteži so poznali že v antični Grčiji, na Kitajskem in v starodavnem Egiptu, pravi razvoj tega športa pa se je začel v 19. stoletju. Za šport, v katerem so dolgo vladali le moški, so se le počasi začele zanimati tudi ženske, prvo žensko tekmovanje je bilo tako organizirano šele leta 1987. A tudi po skoraj štirih desetletjih še vedno ostaja prepričanje, da je to šport le za moške in da so tiste redke dvigovalke uteži možače, podobne sumo borcem. Vsaj nekaj tovrstnih predsodkov smo skušali ovreči v dvigovalnici uteži 'Weightlifting Dolgi most' v Ljubljani. Foto: osebni arhiv Urške Jankovič

V teh dneh na Brdu pri Kranju poteka Poletni orkestrski kamp. Namenjen je mladim orkestrskim glasbenikom, starim od 12 do 22 let. Letošnja izvedba prinaša pomembno novost, saj so se kampa prvič lahko udeležili tudi mladi zborovski pevci. Dogodek traja 10 dni in je odlična priložnost, da se mladi glasbeniki in pevci prek skupinskega ustvarjanja in druženja spoznajo z delom in izzivi, ki jih prinaša igranje v simfoničnem orkestru oziroma izvedbi vokalno-instrumentalnega dela. Udeleženci bodo kamp sklenili z izvedbo muzikala Otroci miru, ki ga bodo v okviru Festivala Ljubljana izvedli v soboto, 23. avgusta, v ljubljanskih Križankah. Kako potekajo delo v kampu in priprave na koncert, je preverila ekipa Prvega.

Vsaj trije razlogi so, zaradi katerih si želimo uživati hrano, ki jo pridelujejo majhni kmetje v naši bližini; svežina, sonaravnost pridelovanja in okoljski odtis. A kako povezati množico razpršenih majhnih pridelovalcev z množico razpršenih kupcev? V Sloveniji so se tega mnogi lotili kot prostovoljci, nekateri prostovoljni projekti pa so se profesionalizirali. Nastale so nelokalizirane mreže, ki povezujejo pridelovalce in kupce. Organizatorja dveh izmed njih smo povabili na obisk na Prvi program. Oskrbovalnica je platforma skupnostnega naročanja, ki jo vodi Marjan Kogelnik, platformo Nakupujmo skupaj pa vodi Uroš Bric.

Na letovanju otrok v vili Šumica v Kranjski Gori, ki ga organizira Zveza Anita Ogulin in ZPM, smo preverili, kakšen program imajo na taboru, kako njihove aktivnosti usmerja vreme, koliko novih angleških besed so se že naučili, kako mrzlo je jezero Jasna in s kakšnimi športnimi igrami si mladi krajšajo čas. Izpeljali smo tudi novinarske delavnice, tako da so otroci posneli nekaj anket in pred mikrofon povabili najboljšega slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je vključen v humanitarni program Botrstvo.

Državni arhiv praznuje 80. obletnico ustanovitve. Nedavno se je preselil v novo arhivsko zgradbo, okolje, ki omogoča normalno delovanje, med drugim tudi konserviranje in restavriranje gradiva. In ravno prihodnje leto bo minilo 70 let od začetka delovanja na tem področju, ki je pogosto spregledano, predvsem skrb za arhivsko gradivo. Težišče te je namreč na materialnem varstvu in gradiva ne obravnava z gledišča vsebine. Kako teče delo v Arhivu, je preveril tudi Prvi, ki se je v državno ustanovo odpravil na obisk.

Zdravilišče RKS Debeli rtič je center zdravja za otroke, mladostnike, družine in starejše. Neokrnjena narava, morje in 2.300 ur sončnih žarkov na leto omogočajo izvajanje zdravstvenih in drugih programov. Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodne in blažilne mediteranske klime in strokovne nege. Prvi je danes obiskal zdravilišče RKS Debeli rtič, v katerem vsako leto več kot 17.000 otrok sklepa nova prijateljstva v objemu morja in topline sonca, doživlja prve samostojne dogodivščine ter odkriva veselje do gibanja in zdravja. Poslušajte z nami, kakšno je ozračje na Debelem rtiču, in preverite, kako je tam to poletje.

Slovenija je priljubljena gorsko kolesarska destinacija. V koroškem gorskem smučarskem centru na Kopah te dni gostijo gorske kolesarje z vsega sveta. Pričakujejo jih tudi iz najbolj oddaljenih držav, kot so ZDA in Nova Zelandija, pa tudi iz večjega dela Evropa. Na Kopah letos gostijo mednarodni MTB festival Flat Out Days. Na tem največjem koroškem smučišču nastaja po navedbah organizatorjev tudi največji bike park v Sloveniji. O gorskem kolesarjenju in kako preseči okvire tekmovanja, bomo poizvedeli iz prve roke. Na Kope sta se odpravila Metka Pirc in tonski mojster Vladimir Jovanovič.

Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Center že od leta 2017 izvaja brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce od 1. do 5. razreda s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana. Program staršem lajša organizacijo poletnih dni, otrokom pa zagotavlja varno, ustvarjalno in zabavno preživljanje počitnic. Kako poteka varstvo otrok v središču Ljubljane bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.

V vasici Mamolj v Posavskem hribovju je pred kratkim za obiskovalce odprl vrata park Zeleni raj, ki je največja zasebna botanična zbirka pri nas. Kaj vse skriva park, ki ga je vrtnar in urejevalec vrtov Miha Kos začel oblikovati že pred dvema desetletjema, bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.

Tokratna oddaja vas popelje v Piran, na Tartinijev trg, kjer stoji eden najbolj nenavadnih in najočarljivejših muzejev pri nas – Muzej školjk in polžev. V njem se skriva več kot štiri tisoč primerkov iz vseh morij in z vseh celin – školjk, polžev, fosilov, pa tudi redke vrste iz rek, jezer in celo jam. Zakaj so školjke pomembne za naravno ravnovesje, kako delujejo kot naravni filtri, zakaj so bile nekatere nekoč plačilno sredstvo in katere so tiste, ki so jih lahko nosili le poglavarji oddaljenih otočij? Izvedeli pa boste tudi, kateri polž ima največjo lupino na svetu in kako je videti školjka, katere obliko bi ji zavidal še kak arhitekt. Muzej je zasnovan izjemno informativno in naravovarstveno; vsaka školjka skriva zgodbo, vsak polž pa nas opomni, kako ustvarjalna je narava. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Naš dom je lepo urejen, zaposleni so prijazni, oskrba kakovostna in strokovna, z veseljem vas bomo sprejeli v topel objem starosti, pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in dodajajo, da pot, ki so jo prehodili v 49-ih letih, ni bila lahka. O življenju, delu, veselju in skrbeh se bomo pogovarjali z zaposlenimi in stanovalci, spomnili pa se bomo tudi težkih trenutkov, ki so jih preživljali med epidemijo covida-19.

Številne generacije so živele ob zgodbah o Žogici Marogici, Sovici Oki, Kralju Matjažu in Sapramiški. V poklon velikim lutkarskim umetnikom, pa tudi samim predstavam, je postavljena razstava v lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu. Obiskovalcem omogoča vpogled v več kot stoletje dolgo lutkarsko tradicijo pri nas. Katere lutke so na ogled in kdaj, če sploh kdaj, lutke postanejo kulturna dediščina, je preveril Prvi, ki se je v Lutkovni muzej odpravil na obisk.

Pred 80 leti je v Gostilničarskem domu na Prulah 5 učiteljev začelo poučevati 13 dijakov in to je bil zametek šole, ki je dandanes sodobna izobraževalna institucija in se imenuje Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana. Kuharji, mojstri strežbe in hotelirji so med najbolj zastopanimi poklici, ki jih izobražuje šola. Njihovi dijaki na evropskih in svetovnih kuharskih tekmovanjih dosegajo vrhunske uvrstitve, med ta čas najbolj uspešnimi slovenskimi chefi najdemo veliko bivših dijakov. Tudi zaradi znanja in izkušenj generacij učiteljev in učencev šole, ki te dni praznuje častitljivo obletnico, je Slovenija postala Evropska gastronomska regija. Zakaj je šola most med zakladi preteklosti in izzivi prihodnosti, boste izvedeli, ko ekipa oddaje Prvi na obisku obišče rojstnodnevno zabavo na kateri bodo upihnili 80 svečk.

Pot ob žici velja za najbolj množični športnorekreativni dogodek v Sloveniji. Največ obiskovalcev pritegne pohod po poti okoli Ljubljane, na kateri je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prireditev je ob obujanju spomina na vojne čase namenjena vsem, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Kako je bilo daljnega leta 1957 na prvem teku peterk po Poti ob žici okupirane Ljubljane in kako je s pripravami na letošnji dogodek, ki ga bo obogatil tudi tek trojk, bo preveril Prvi, ki se je tja odpravil na obisk.

Ljubiteljsko Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan je pripravilo zanimiv projekt Narečje: od preprostosti do mojstrstva. Z njim želijo osvetliti in širši javnost predstaviti poljansko narečje, ki spada v rovtarsko skupino. Za to so se odločili v času, ko je globalizacija vse močnejša, v slovenskem jeziku pa vse več tujk. V Poljanski dolini narečje ohranjajo kot pomemben del identitete. Močno zaznamuje tudi tamkajšnje gledališče, slišno in prepoznavno je tudi v javnem življenju. Poljansko narečje ta mesec predstavljajo na tematskih večerih v Tavčarjevem dvorcu na Visokem.

Hram slovenske premične kulturne dediščine je Semeniška knjižnica v Ljubljani. Gre za prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem. Najstarejša tiskana knjiga v njej je iz leta 1483, poleg tega hranijo še številne redke primerke. Pogled v njeno notranjost je neprecenljiv. Lesene knjižne omare, polne najrazličnejših starih knjig, in bogata baročna stropna poslikava potrjujejo, da gre za kulturni spomenik. Javnosti manj znan baročni biser v središču Ljubljane je obiskal tudi Prvi.

Letos je minilo 75 let, odkar so v Ljubljani ustanovili prvi slovenski kriminalističnotehnični laboratorij. Od takrat se je slovenska forenzika razvijala in dvigala merila kriminalističnega preiskovanja, še posebno intenzivno v zadnjih dvajsetih letih. Pred kratkim pridobljeni avtomatski sistem za preiskave prstnih odtisov je le še posodobil preiskovanje kaznivih dejanj. Kako je videti poklic forenzika v Sloveniji in katere znanstvene discipline so del forenzičnih preiskav, je preveril tudi Prvi, ki se je v forenzični laboratorij odpravil na obisk. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Evropska prestolnica kulture Nova Gorica–Gorica želi dokazati, da je kultura za vse. Tudi za tiste, ki zaradi različnih oviranosti, na primer slepote, umetniških del ali muzejskih eksponatov ne morejo občudovati po običajni poti. Zato bodo v petek v Novi Gorici odprli edinstveno razstavo Umetnost onkraj vidnega, ki bo obiskovalcem omogočala, da bodo umetniška dela lahko tudi otipali in občutili. V Taktilno galerijo, ki bo 'odprla' oči tudi videčim, sta se odpravila Janez Podlesnik in Andreja Čokl.

Na OŠ Maksa Durjave v Mariboru bo naša ekipa skupaj s številnimi sogovorniki predstavila kampanjo RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Koliko medvrstniškega nasilja opažajo učenci, koliko zaposleni na šoli, kakšno je sporočilo ambasadorja kampanje Leopolda I. in katere vsebine o tej temi pripravljajo kolegi s televizije?

Kamen in Kras sta večna sopotnika. Kamen je zapisan v tej pokrajini, v njeni zemlji, v njenih ljudeh. Vsaka brazda, ki jo vanj zariše čas, vsaka roka, ki ga obdeluje, vsaka streha, tlak ali skulptura – vse to so zgodbe, ki jih kamen pripoveduje tistim, ki znajo prisluhniti. "Vsakič, ko udariš po kamnu, ti nekaj pove. Moraš ga poslušati", pravijo kamnoseki. Vstopili bomo v kamnoseško delavnico v Pliskovici. Kamnosek Jernej Bortolato in kiparka Špela Šedivy nam bosta razkrila, kje se rojeva kamen, kako ga iztrgajo iz naročja zemlje, kako ga klesajo, oblikujejo in polirajo, dokler ne zaživi v novi podobi. Danes, ko se vračamo k trajnosti, k naravnim materialom, je kamen spet zelo iskan material. Je sinonim za dediščino in povezanost, spomin in trajnost, trdnost in umetnost.

Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v starem mestnem jedru uredili sodobno razstavišče, ki v ospredje postavlja kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznajo skozi vse leto in ne samo med fašenkom. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice ter dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine. V Kurentovo hišo se je Prvi odpravil na obisk.

Bi radi videli navihanega lemurja, se dotaknili kraljevega pitona, izvedeli, kdo ali kaj je Antonyjeva podrevnica? Vabljeni v Tropsko hišo v Celju, kjer skrbijo za ozaveščanje in izobraževanje o biotski pestrosti širom po svetu. Ogled živali iz afriških savan, azijskega gozda, amazonske džungle in drugih ekosistemov je lahko zanimiva popestritev počitnic, temperature tam pa so tudi pozimi prijetno tople.

Brezpilotna letala niso več samo igrače ali orodja za snemanje – danes že dostavljajo pakete, zdravila in hrano, pomagajo gasilcem pri gašenju požarov, nadzorujejo promet in meje, kartirajo neznana območja in celo rešujejo življenja. Kako delujejo sodobni letalniki? Kako varni so? In kako daleč smo od dneva, ko bodo postali nepogrešljivo orodje v logistiki? Odgovore bomo iskali v tržiškem podjetju ElevonX, ki razvija napredne sisteme brezpilotnih letal.

Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je edinstvena razstava zgodovinskih mejnikov Slovenije. Obiskovalci spoznavajo številne makete, se srečujejo z zgodovino in, kot so zapisali snovalci razstave, razvijajo tudi prostorsko predstavo. V prvem tovrstnem muzeju v naši državi, ki je edinstven zaradi svoje vsebine, spodbujajo mlade tudi k tehničnemu ustvarjanju. Zato bodo z nami tudi učenci osnovne šole Šenčur, ki spoznavajo plastično maketarstvo ter skrivnosti natančnega ustvarjanja pravih maket. Fotografija: Damjan Rostan

V svetu smučarskih skokov so kakovost, inovacije in vrhunski materiali ključnega pomena za rezultatsko odličnost. To zelo dobro ve tudi Peter Slatnar, ki je leta 2016 od Elana prevzel program skakalnih smuči ter s trdim delom in inovativnim pristopom lastno blagovno znamko Slatnar povzdignil med najbolj prepoznavne in cenjene. Kljub uspehom pa se mora inovator iz Cerkelj na Gorenjskem s svojimi smučmi in vezmi nenehno dokazovati pred velikimi avstrijskimi in nemškimi konkurenti, ki Slatnarjevih inovacij pogosto ne sprejmejo z odprtimi rokami. V oddaji Prvi na obisku boste izvedeli, kako se Peter Slatnar spopada z izzivi vrhunskega športa, kako nastaja smučarska oprema, ki omogoča skakalcem boljše dosežke in večjo varnost, in zakaj ga prav ovire motivirajo na njegovi poslovni poti.

Te dni je razpisan natečaj iskanja imena za nov teleskop AZ800, ki je s premerom zrcala 80 centimetrov največji v državi. Lani ga je pridobil astronomski observatorij na Golovcu v Ljubljani, ki velja za pedagoško ustanovo fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. V observatoriju pogosto organizirajo dogodke, na katerih želijo obiskovalcem približati astronomijo s prilagojenim učnim programom. Kaj vse se torej vidi skozi teleskop, bo preveril tudi Prvi, ki se na Golovec odpravlja na obisk.

Medtem ko nekatere vile ob Blejskem in Bohinjskem jezeru žalostno propadajo, pa se druge po mnogih letih spet vračajo v življenje … V Ribčevem Lazu je pred kratkim na novo zaživela Vila Muhr, znana tudi kot Karađorđevićeva vila, ki ima zelo zanimivo in z modro krvjo obarvano zgodovino. Sprehodili smo se skozi dobrih 120 let zgodovine ter govorili o rekonstrukciji in novem življenju vile.

Tam, kjer se rdeča kraška zemlja stika z modrim nebom, burja piše zgodbe, ki jih lahko okušamo. Govorimo o kraškem pršutu, ki ima v slovenski gastronomiji prav posebno mesto. Začetek zgodbe o tej mesnini je preprost: svinjsko stegno in morska sol. A pravo gastronomsko čarovnijo omogočajo skrbno načrtovani tehnološki koraki. Soljenje, kjer se preverja vsaka plast mesa, sušenje, ki ga spremlja burja s svojo nepredvidljivo močjo, in dolgotrajno zorenje, kjer se encimi prebujajo kot umetniki, ki slikajo edinstven okus. Pršut ni le jed – je zgodba, ujeta v vsakem grižljaju. V Šepuljah smo pokukali za zidove pršutarne, kjer se s prepletom znanosti in stoletne modrosti rojeva kraški pršut.

Kaj vse lahko pripoveduje les, če ga posluša mojster? Potrkali smo na vrata delavnice Mateja Komela v ljubljanskem Centru Rog, kjer se v svetlobi juter in vonju lesa po dolgih urah milimetrskih rezov in brušenja rojevajo klasične kitare. Les, orodje in ogromno ur tihega dela. Njegova strast do kitar se preliva v vsak detajl – od izbire lesa do napetja prvih strun. Redko prime za električno orodje, saj prisega na tradicijo povsem ročnega izdelovanja kitar. Slovenija ga še ne pozna, a prepričan je, da njegove kitare ustvarjajo zvok, ki bo nekega dne preplavil koncertne dvorane.

Tudi ko gre za denar, so kriminalci vedno korak pred policisti in varnostniki. Kot kaže, so vlomi v banke in bankomate ter kraja gotovine del kriminala, ki je v zatonu. Denarni kriminalci se namreč selijo na splet. O zgodovini in sodobnosti denarnega kriminala se lahko poučimo na razstavi Denar in kriminal – tekma brez konca, ki so jo postavili v Muzi – muzeju in galeriji na Čopovi 3 v Ljubljani. Od tam se danes oglaša naša terenska ekipa. Fotografija: Domen Dajčman

Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi.

V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.

Slovenija bo v petek dobila prvi muzej čokolade, kjer obiskovalce čaka sladko interaktivno doživetje. Chocolarium v središču Ljubljane bo čokoljubce vseh starosti popeljal v svet kakavovcev, kakava in različnih vrst čokolade, svojo čokolado boste lahko izdelali tudi sami ali primerjali okuse te slastne razvade z različnih koncev sveta.

Grad Borl v osrčju Haloz že stoletja veličastno kraljuje na skalnati pečini nad reko Dravo. Njegova zgodovina sega v srednji vek, ko je služil kot trdnjava in pozneje kot dom plemiških družin. Skozi stoletja je grad prestal različne preobrazbe – postal je sedež delniške družbe iz Varaždina, med drugo svetovno vojno zbirno taborišče za zavedne Slovence, po vojni pa hotel z restavracijo in bazenom, ki je zelo uspešno obratoval do leta 1979, ko so ga zaprli. Po dolgem obdobju propadanja je država prenovila tretjino grajskega poslopja. Pol stoletja od zaprtja je od aprila letos po grajskih hodnikih zopet čutiti vrvež, radovednost in poseben vonj po zgodovini, ki ga oddajajo debele kamnite stene dragulja naše kulturne dediščine.

Prometna signalizacija in prometna oprema so naprave in sredstva, ki udeležence cestnega prometa obveščajo in opozarjajo na nevarnosti ter skrbijo za varen in neoviran promet. V Sloveniji je bil prvi semafor postavljen leta 1956 v Ljubljani, ko se je po cestah vozilo 1.500 avtomobilov. Kako pa je 68 let pozneje? Kdo upravlja semaforje v prestolnici in ali v Ljubljani poznamo »zeleni val«? Vse to bo preveril Prvi, ki se je odpravil na obisk na Center za upravljanje prometa v Ljubljani.

V petek, 18. oktobra, bodo naši južni sosedi spet praznovali mednarodni dan kravate. Ta dan je sicer tudi globalno priznan, a obeležuje se predvsem na Hrvaškem, saj naj bi kravata izvirala prav od tam. V Zagrebu so letos junija odprli tudi Cravaticum, butični muzej kravat. Sodobno zasnovan muzej pritegne vse generacije in razkriva tako preteklost kot sedanjost in celo prihodnost tega modnega dodatka.

V četrtek je svetovni dan duševnega zdravja, te dni se zato vrstijo številni dogodki in posveti, ki želijo opozoriti na pomen dobrega počutja in duševnega zdravja za vse skupine prebivalstva. Tema letošnjega dneva duševnega zdravja je sicer duševno zdravje na delovnem mestu, mi pa smo v oddaji Prvi na obisku govorili o duševnem zdravju otrok in mladine. O tem so razpravljali mladi na okrogli mizi Brez filtra v organizaciji Zveze Anite Ogulin in ZPM, na Trgu republike pa je Unicef Slovenija začel kampanjo Stiske iz omaric, v okviru katere so pred parlament postavili 90 šolskih omaric, v katerih so zapisane anonimne, a resnične zgodbe otrok in mladostnikov v stiski. Kaj ugotavlja Unicef Slovenije in na kaj želijo opozoriti, smo izvedeli v oddaji Prvi na obisku.

V Logatcu na približno 3500 kvadratnih metrih površine stoji požarni laboratorij, ki pod pokroviteljstvom Zavoda za gradbeništvo velja za največjega v regiji. Sodeluje z industrijo, podjetji in posamezniki, ki se spoprijemajo s težavami v zvezi s požarno varnostjo izdelkoiv in objektov. Kako varno je življenje v moderni dobi, ki ga obkrožajo litij-ionske baterije, in kakšna je varnost sončnih elektrarn na objektih?