Filtrar por género

Kje pa vas čevelj žuli

Kje pa vas čevelj žuli

RTVSLO – Val 202

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

653 - Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi
0:00 / 0:00
1x
  • 653 - Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

    "Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo

    Kam nas kot družbo lahko pripelje nova predlagana medijska zakonodaja v Sloveniji?

    "Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji?

    "Svoboda izražanja in tiska je tako kot vsaka svoboda – ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi – vedno obstajala, le da pogosteje ali izključno kot privilegij in redko, če sploh kdaj, kot univerzalna človekova pravica," je v uvodnem članku zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev zapisal akademik in profesor dr. Slavko Splichal.

    Po vzponu in razvoju tiska so mediji s pojavom radia, televizije in spleta, v 20. stoletju dosegli pravo eksplozijo in tudi vpliv. Zaradi nadzorne vloge nad tremi vejami oblasti, so mediji dobili tudi nadimek, četrta veja oblasti, za katero pa se po mnenju odgovorne urednice spletnega časopisa Časoris Sonje Merljak Zdovc zdi, da ima vedno manj moči.

    Da je dodana vrednost medijev ravno v tem, da interpretira vsebino in dogodke ter jih postavlja v širši kontekst, pa poudarja komunikolog in izredni profesor Peter Sekloča na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

    V Sloveniji lahko kmalu pričakujemo nove zakone na medijskem področju. Na Katedri za novinarstvo so zapisali, da so “predlogi sprememb štirih medijskih zakonov, ki so v javni obravnavi, pripravljeni tako slabo in tako škodljivo, da jih tudi spremembe posameznih predlaganih členov ne morejo bistveno izboljšati.” Ter pozvali k takojšnjem umiku iz zakonodajne procedure. Sonja Merljak Zdovc pravi, da nas tudi trenutni zakon še vedno zaznamuje in omejuje.

    George Orwell je zapisal: "Svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja". Svoboda pa je ena izmed temeljnih vrednot vsake demokratične družbe. Slavko Splichal pa še dodaja: “čim bolj se država in stranke vmešavajo v medije, tem večja je nevarnost ukinjanja civilne družbe in demokracije, saj so mediji lahko 'čuvaji demokracije' le, če predstavljajo civilnodružbeni nadzor nad nosilci (ne le) politične moči. To pa po drugi strani in na videz paradoksalno zahteva prav od politične države, da s sredstvi, ki jih ima na voljo, zagotovi pravni in materialni okvir za avtonomno delovanje medijev in novinarjev.”

    "Pritiskov na javni servis ne doživljamo samo v Sloveniji. Velike težave imajo številni javni servisi po Evropi, tudi britanski BCC."

    Pogovor z dr. Nikolajem Jeffsom, anglistom in sociologom kulture

    Wed, 02 Sep 2020
  • 652 - Peter Svetina, varuh človekovih pravic

    Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo

    Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic

    Kako premagati sistemsko neodzivnost državnih organov in ali je epidemija prinesla tudi erozijo naših temeljnih svoboščin, je skušal pojasniti varuh človekovih pravic Peter Svetina.

    Med epidemijo je v določeni meri prišlo do poseganja v človekove pravice, to je dejstvo, pravi varuh, ki sicer tudi nasprotuje nadgradnji domov za ostarele po zastarelih principih, ampak zagovarja moderne metode vključevanja v družbo.

    Maske so naša nova normalnost in na to se moramo navaditi, sploh, če za tem stoji stroka, ki nošenje mask priporoča. "Čeprav vlada v uredbi še ni določila, da bi lahko za nenošenje posameznike kaznovala, to ne pomeni, da jih ne nosimo," opozarja Svetina in pojasnjuje, da pa kljub temu pravnih podlag za kaznovanje posameznikov ni. "Razen za pravne osebe, te pa obstajajo!"

     "Umaknil sem se iz družabnih omrežij zaradi sovraštva in primitivizma. Če se umakneš, še ne pomeni, da to odobravaš. Svoboda govora je zelo pomembna, ne smemo pristajati na njeno omejevanje. Ampak drugo pa je primitivizem. Kultura dialoga mora obstajati."

    Na koncu se za monitoring protestov niso odločili. "Izvajali ga bomo če bo prihajalo do pobud, ki nas bodo opozarjale, da so bili konkretni ljudje v konkretnem postopku kršene človekove pravice."

    "Naloga varuha je, da se na področju Republike Slovenije spoštujejo človekove pravice. Ne morem se spuščati v ocene ostalih držav," odgovarja na vprašanje o tem, kako ocenjuje razmere v državah (Hrvaška), kamor so bili izgnani nekateri migranti.

    Wed, 19 Aug 2020
  • 651 - Turizem nas je prehitel

    Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.

    O prometnih težavah in predvidenih rešitvah premikanja po gručastem mestem jedru, ki je zaradi velikosti vozil in gostega prometa danes skoraj nemogoče

    Znamenito primorsko mestece Kobarid se med drugim ponaša tudi z zgodovinskim turizmom. Prav zaradi te turistične posebnosti pa je urejevanje tamkajšnjih prometnih izzivov tako rekoč zgodba brez konca. Če so nekoč med ozkimi ulicami švigali le vespe in fički, je danes čas za neprimerljivo razsežnejše jeklene konjičke. Skoraj vsako desetletje prinese kaj novega, naš kobariški poslušalec Slavko pa je teh desetletij nanizal že devet.

    "Cesta Kobarid–Svino je starodobna cesta, ozka in ne prenese toliko prometa. K večji preobremenjenosti pa pripomore tudi bližnji kamp. Na cesti ni prostora niti za pešce. Prometna stroka je v Kobaridu zelo slaba."

    Prometne zagate so v Kobaridu trdovratnejše od enega samega poletja. Župan Marko Matajurc nam je zatrdil, da so tik pred koncem javnega razpisa za celostne prometne študije.

    "V letošnjem letu bomo financirali prometno študijo, s katero želimo ugotoviti najboljše možnosti v prometni infrastrukturi v Kobaridu. Razmišljamo o conah poti za pešce, po tihem tudi o zaprtju mestnega trga in delne zapore Gregorčičeve ulice vsaj v poletnem času. Žal nekatere stvari lahko popravljamo in spreminjamo, nekaterih pa ne. Zavedati se moramo, da ima kraj tudi stare arhitekturne zasnove in škoda bi bilo, da bi jih zaradi prometa umikali. Zgodovina mora ostati. Ta novejša, večja vozila se bodo morala skozi mesto prebroditi na drugačen način, na primer s parkirišči zunaj kraja in javnim prevozom."

    Župan je ob koncu še dodal, da bo takoj po koncu študij odprl še javno debato o rešitvah, kjer bodo predlogi domačinov zaželeni in ovrednoteni. Do takrat pa je treba še počakati.

    Wed, 05 Aug 2020
  • 650 - Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

    Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.

    Kriza, v kateri smo se znašli, prinaša več priložnosti tudi za korupcijo in goljufije. Kako v nenormalni normalnosti deluje Komisija za preprečevanje korupcije, odgovarja njen predsednik dr. Robert Šumi

    Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da izredne razmere in pandemija predstavljajo veliko nevarnost korupcijskih tveganj in povečajo priložnosti za korupcijo in goljufije.

    "Ne pandemija ne kakršen koli drugi izredni položaj ne sme biti izgovor za korupcijo ali druge oblike neetičnosti. Razumemo, v kakšnih razmerah smo se znašli, ampak treba je vztrajati."

    Predsednik KPK dr. Robert Šumi poudarja, da se lahko v času izrednih razmer zgodijo tudi kakšne oblike nepravilnosti, ki pa so lahko samo tehnične ali postopkovne narave: "Ampak moramo potegniti črto in to ločiti od naklepnega dejanja, ko se nekomu zagotavlja koristi."

    "Treba je narediti črto med tem, ali je nekdo delal v javno dobro ali je imel v ospredju osebni interes." 

    Ob nastopu njegovega mandata so si na KPK začrtali cilje, ki temeljijo na preventivi in na nadzorstveni dejavosti, saj želijo okrepiti ugled komisije v javosti in se povezati z vsemi pristojnimi institucijami:"Verjamemo, da je lahko neodvisno in samostojno delovanje komisije uspešno samo v sodelovanju z različnimi deležniki, tako državnimi organi kot vlado, parlamentom, mediji, nevladnimi organizacijami."

    "Velja ničelna toleranca do kršitev za čisto vse, na najvišjih in na najnižjih položajih. Za vsa neetična dejanja, za vse kršitve v okviru naših pristojnosti. Ne glede na to, na kateri ravni si zaposlen, katero funkcijo opravljaš. Za vse so isti standardi."

    Novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je v nastajanju že pet let. Dr. Robert Šumi pravi, da so nekatere rešitve, ki jih prinaša, dobre, a celotna novela ni optimalna, saj bi tudi sam zakon potreboval celovito prenovo: "V danem trenutku sprejem novele prinaša koristi tako za delovanje komisije kot za stranke v postopkih in nevladne organizacije."

    Wed, 29 Jul 2020
  • 649 - Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

    Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  

    O delovanju mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in o tem, kakšne podatke bo zbirala, smo govorili z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

    Na razpis ministrstva za javno upravo za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom, ki temelji na nemški aplikaciji, se je prejšnji teden odzvalo šest ponudnikov, od katerih so štirje izpolnjevali razpisane pogoje glede cene. Ponudili pa so cene od štiri do 47 tisoč evrov. Šlo je le za evidenčno in ne javno naročilo in kot spominja profesor Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je bil čas za prijavo na razpis ministrstva za javno upravo samo tri dni.

    "Pomembno se je zavedati, da nobena, tudi decentralizirana aplikacija, ne ponuja 100-odstotne varnosti glede zasebnosti in varnosti podatkov. Tudi te podatke je mogoče zlorabiti. In takšna presoja vplivov na zasebnost za protokol, ki je podlaga nemškemu protokolu, je narejena. Ampak o tem v slovenskem prostoru ni razprave."

    Profesor Aleš Završnik se sprašuje, ali bo mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom sploh delovala. Tudi če bo delovala, aplikacija odpira vprašanja o morebitnih kršitvah številnih pravic, pa tudi o stigmatizaciji.

    "Zakaj ne bi imeli aplikacije za sledenje politikom in ugotavljanje stikov, ki so lahko korupcijski? Na ta način bi rešili tudi veliko problemov, ki jih imamo v družbi. Najenostavneje bi bilo namestiti neki čip pod kožo vsem ob rojstvu. To bi bilo v tem tehnološkem, tehnicističnem smislu zelo učinkovito, kako preprečevati neko pandemijo. Ampak imamo tudi druge vrednote, ne želimo biti taka družba."

    Na vprašanje, ali bi si aplikacijo naložil, Završnik odgovori, da ne, ker ne ve, kaj ta aplikacija počne. Pravi pa, da mu je ta protokol, ki ga je pripravil konzorcij univerz, vlil veliko optimizma, saj vidi, kaj je danes mogoče narediti s tehnologijo. Strinja se z epidemiologi, da ni več časa za svinčnik in papir. Aplikacija se mu zdi koristna z vidika decentraliziranosti zbiranja podatkov, dobra se mu zdi tudi anonimnost. Nevarnost vdora trolov, lovljenje podatkov ob pomoči drugih naprav ter negativni vplivi aplikacije na družbo pa bi lahko opredelil kot slabosti.

    Wed, 22 Jul 2020
Mostrar más episodios